Aktualno Biograd na morju • Zaradi enostranskih potez Hrvaške do Evropskega sodišča? O Stran 2 M x \ >U : O / H.' > 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Politika Podravje • Evidence nepremičnin netočne, pravila za plačilo NUSZ različna O Strani 8 in 9 VI« v v srediscu Ptuj • Gordijski vozel poračunavanja stroškov gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka O Strani 8 in 9 Podravje Videm • V Leskovcu bo nova ambulanta O Stran v Šport Nogomet • Zamenjava na čelu NK Aluminij O Stran 17 Rokomet • Za nazaj ocena dobro, pogled s Ptuja že usmerjen naprej O Stran 27 Karting • Uspela uvodna dirka v Slovenji vasi O Stran 28 Ptuj, Slovenija • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - finale četrte sezone Nastopi za najzahtevnejše odre Če kdaj, je srce zaigralo ob nastopu vseh letošnjih finalistov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, tako odlično so zapeli. Občinstvo in komisija finala sta bila navdušena. Na odru Športne dvorane OŠ Ljudski vrt na Ptuju so se 14. junija predstavili mladi pevski talenti, ki bi že danes lahko nastopili na najzahtevnejših slovenskih glasbenih festivalih. Več na straneh 19 do 26. Foto: Črtomir Goznik Podravje • Število ilegalnih prehodov se je povečalo za 200 % o Strani 2 in 3 Kronika • Protitočna obramba sprva za 400.000, zdaj za 252.000 evrov o Stran 32 V središču • Slovenija -odlagališče izdelkov slabše kakovosti?! ■ o Stran 8 www.tednik.si .i. TEDNIK CAKA VAS NAGRADA Več na strani 3_0"i 2 Štajerski Aktualno torek • 19. junija 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Slovenija, Podravje • Se obeta nov migrantski val? V Podravju se je število ilegalnih Po begunskem valu konec leta 2015 se število nedovoljenih prehodov meje ponovno opazno povečuje. Številke in ugotovitve na Hrvaško in v Slovenijo. A kot sporočajo policisti: »Pri nadzoru meje položaj obvladujemo.« Po podatkih Policijske uprave Maribor so zgolj na njihovem območju do 3. junija letos obravnavali 210 nedodovoljenih prehodov meje, v primerjalnem obdobju lani pa 51. Največ oseb, ki so letos na nedovoljen način prišle v Republiko Slovenijo na območju PU Maribor iz Republike Hrvaške, so obravnavali policisti PP Ormož, 94 (11) oseb, PP Gorišnica 61 (17) oseb in PP Podlehnik 27 (2) oseb. Preostale tujce so obravnavale enote v notranjosti, so sporočili iz Policijske uprave Maribor in poudarili: »Glede izvajanja nalog varovanja državne meje pojasnjujemo, da policisti s svojimi kadrovskimi viri in ob pomoči pripadnikov Slovenske vojske pri nadzoru meje položaj obvladujemo.« Besede mariborskih policistov so potrdili tudi na notranjem ministrstvu, kjer so pojasnili, da dnevno spremljajo in ocenjujejo situacijo ter temu primerno izvajajo ustrezne ukrepe. Dodali so: »Po pričakovanjih se je število ilegalnih prehodov izrazito povečalo v pomladnih mesecih, predvsem zaradi izboljšanja vremenskih razmer, uveljavitve nove poti nedovoljenih migracij čez Bosno in Hercegovino ter zaradi velikega potenciala ile- Ilegalni prehodi po državljanstvu 300 250 200 150 100 50 I .1 II .1 ■I al -i. Il # 12017 «2018 Vir: Policija V obdobju od 1. januarja do 30. aprila letos so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 1.226 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali 322 ilegalnih prehodov. Število se je glede na prve štiri mesece preteklega leta povečalo za 280 odstotkov. V letošnjem letu so bili najpogosteje obravnavani državljani Alžirije, Pakistana in Maroka. Število vseh navedenih se je močno povečalo. Podatki so razvidni iz grafikona. Skoraj polovico ilegalnih prehodov je obravnavala Policijska uprava Koper, tretjino pa Policijska uprava Novo mesto. galnih migrantov, ki so na območju Zahodnega Balkana.« »Tehnične ovire so koristen pripomoček« Na vprašanje, kako je država pripravljena na morebiten novi migrantski val, pa so odgovorili: »Na ministrstvu in Policiji imamo pripravljene načrte za ravnanje ob primeru bistvenega povečanja prihoda migrantov (migrantski val). V času turistične sezone, če/ko bo prišlo do zgostitev prometa, prestopov meje na mejnih prehodih in različnih dogodkov višjih varnostnih tveganj v notranjosti države, bodo na pomoč vpoklicani tudi pomožni policisti.« Povedali so, da so pri upravljanju nezakonitih preho- dov meje in usmerjanju migrantov policiji v pomoč tudi postavljene začasne tehnične ovire (mreže). Ter da te omogočajo učinkovito varovanje zunanje schengenske meje in izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. »Če bi se na določenih izpostavljenih delih povečalo tveganje za nezakonite prehode meje, bomo dodatno postavili začasne tehnične ovire, Spodnje Podravje • Saga o Biogradu na morju še vedno brez epiloga Zaradi enostranskih potez Hrvaške do Evropskega sodišča? Zapletom okrog lastništva in prodaje nepremičnin v Biogradu na morju kar ni videti konca. Spoštovani občanke in občani, ob dnevu državnosti Republike Slovenije vam iskreno čestitam zželjo, da skupaj soustvarjamo svobodno, demokratično, uspešno in socialno varno državo. Ob tej priložnosti vas vabim na osrednjo slovesnost v petek, 22. junija 2018, ob 19. uri v Dominikanski samostan na Ptuju. *raia — UDravn itj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. Ljudje in dogodki z IJlet Ptuj. 26. avgusta 1955 Štajerski 3 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor*1^ tiskarna — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski prehodov povečalo za 200 % dokazujejo, da se je odprla nova migracijska pot, ki poteka iz Grčije prek Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine naprej Ilegalni prestop meje na območju PU Maribor Nedovoljen vstop v državo na območju PU Maribor se je v treh letih povečal za 200 % 100 I 2016 I 2017 I do 3. 6. 2018 I Število oseb 69 217 210 80 60 40 20 Vir: PU Maribor PP Ormož PP Gorišnica 12017 ■ 2018 Največ ilegalnih prestopov na območju PP Ormož ki so se izkazale kot koristen pripomoček. Pri varovanju državne meje v mešanih patruljah s policijo sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske.« Vojska vpoklicala rezerviste V povprečju je dnevno na nalogah varovanja državne meje vključenih okrog 70 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske v dveh izmenah. »Slovenska vojska sodeluje v mešanih patruljah s Policijo od PP Podiehnik Vir: PU Maribor 18. februarja 2016. Do konca letošnjega maja je bila na tovrstnih nalogah vključena v 31.294 mešanih patruljah, za kar je bilo potrebnih več kot 51.000 napotitev pripadnikov Slovenske vojske,« so pojasnili v Slovenski vojski. Preverili smo tudi resničnost informacij, da naj bi vojska na pomoč pri varovanju meje vpoklicala tudi rezerviste. »V maju je Slovenska vojska na naloge varovanja državne meje napotila tudi pripadnike pogodbene rezervne sestave. Na ta način Slovenska vojska, ki se sooča z naraščajočim kadrovskim primanjkljajem, in ob dejstvu, da je okrog 1000 pripadnic in pripadnikov iz različnih enot SV angažiranih na usposabljanju Bataljonske bojne skupine, še naprej opravlja naloge v nespremenjenem obsegu.« Porast prošenj za mednarodno zaščito Na notranjem ministrstvu so še povedali, da v letošnjem letu beležijo tudi velik porast prošenj za mednarodno zaščito in da na državni ravni že pripravljajo načrt, kako se odzvati v primeru povečanega in nenadnega porasta prosilcev za mednarodno zaščito. Sicer pa ima pomembno vlogo za učinkovito soočanje z vprašanjem migracij tudi mednarodno sodelovanje tako s partnerji v EU kot z državami v regiji, so poudarili. »Glede EU je ključno, da so vsi relevantni deležniki seznanjeni s problematiko in ključnimi izzivi. Zato ministrstvo ves čas poroča o situaciji v Sloveniji in v regiji, poziva deležnike k ukrepanju in v sodelovanju z državami iz regije išče in predlaga rešitve. Policije držav, preko katerih potekajo migracijske poti, sodelujejo na operativni in strateški ravni, srečujejo se na delovnih srečanjih, kjer si izmenjujejo informacije, načrtujejo aktivnosti in usklajujejo ukrepe.« In eno izmed teh srečanj je v začetku junija potekalo na Brdu pri Kranju, kjer so se srečali šefi policij držav Zahodnega Balkana in širše Evrope. Udeleženci so si izmenjali informacije o razmerah v svojih državah in se strinjali, da je trend povečanja migracij in posledično slabšanja razmer v regiji v zadnjem obdobju vedno bolj opazen. Opozorili so na odprtje nove migrant-ske poti ter opozorili, da tudi stara migracijska pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej v Hrvaško in Slovenijo ni zamrla in je še vedno aktivna, čeprav v manjši meri kot v preteklih letih. Udeleženci so se tako strinjali, da razmere v eni državi neizogibno vplivajo tudi na ostale in da se je zato treba zavedati nujnosti medsebojnega sodelovanja. Rezultat je bil dogovor o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter sodelovanju. Na srečanju so tudi poudarili, da je nujno migracije omejiti na samem začetku, torej ob vstopu migrantov v države regije. Zato so se dogovorili o nadaljnji podpori najbolj obremenjenim državam, kot je to v primeru Makedonije. Mojca Vtič Foto: CG Podravje • Zamujanju z gradnjo ceste preko Ptujskega polja ni videti konca Kdaj bodo začeli graditi viadukt Sejanca Izvajalec za izgradnjo viadukta Sejanca, s katerim bi končno nadaljevali gradnjo prvega dela ceste od Ormoža do Ptuja, naj bi bil izbran, a bodo pogodbo z njim podpisali šele po sklenitvi sporazuma glede začasne navezave na obstoječo cesto Markovci-Ptuj. Po letih prelaganja in večkratnih obljubah, zlasti pred volitvami, lokalno prebivalstvo že nestrpno pričakuje nadaljevanje gradnje ceste preko Ptujskega polja, ki se je sicer začela že pred dvema desetletjema. Čeprav so še letos spomladi pristojni na infra-strukturnem ministrstvu zatrjevali, da naj bi se gradnja viadukta Sejanca preko železniške proge in potoka Sejanca med Ormožem in Mihovci začela sredi letošnjega maja, gradbeni stroji mesec dni zatem še niso začeli izpolnjevati njihove obljube. Kot so nam pojasnili na Darsu, so postopek oddaje del za gradnjo viadukta Sejanca pripeljali do končnega predloga izbora izvajalca del, vendar formalna odločitev še ni bila spreje- ta. Razlog tiči v tem, da med ministrstvom za infrastrukturo in občinami še ni sklenjen sporazum o zagotovitvi začasne trase zadnjega dela ceste skozi Markovce in Ptuj. »Dogovor z lokalno skupnostjo je po našem mnenju usklajen in v naslednjih desetih dneh pričakujemo podpis tega dogovora,« pa o tem, kako daleč je dogovor, ki je tako nujen za pričetek del, skopo odgovarjajo na pristojnem ministrstvu. Kaj v zameno zahtevajo župani Ne državna in ne županska stran vsebine dogovora, pa tudi zahtev županov, za zdaj še niso želeli razkriti. O vsem tem naj bi javnost seznanili po podpisu sporazuma. Je pa nekaj besed o tem padlo na zadnji seji mar-kovskega občinskega sveta, kjer se te navezave celotnega ormoškega prometa skozi njihove kraje poleg Budinčanov in Spuhljanov najbolj bojijo. Kako daleč so pogajanja glede podpisa sporazuma, je tokrat zanimalo svetnika Maksimiljana Sakelška. Markovski župan Milan Gabrovec je pojasnil, da potekajo usklajevanja in k temu dodal: »Prejeli smo njihov predlog in nanj dodali pripombe; od tega, da želimo, da se ta začasna rešitev ne razvleče na daljše obdobje - mi smo jim predlagali največ leto in pol -, da se sanirajo poškodbe na vozišču, ki bodo nastale pri tej navezavi od Mar-kovcev do Spuhlje oziroma Budine, in da se vsi zavzemamo za južno varianto zadnjega dela ceste, ki najmanj vpliva na ljudi in tudi na okolje, čeprav nara-vovarstveniki trdijo drugače. Pričakujem, da bo sporazum v roku tedna ali deset dni podpisan.« Monika Levanič Skrivnostna študija Na infrastrukturnem ministrstvu so se zavili v molk glede rezultatov ekonomske in prometne študije projekta, ki bi morala biti predstavljena že marca. Ta naj bi med drugim podala odgovore glede umestitve zadnjega dela trase te ceste in potrebe po novozgrajenem mostu: »Delovna verzija prometne študije je bila izdelana in predstavljena ministrstvu, kije zahtevalo dopolnitve in še bolj poglobljeno proučitev zlasti na področju izpostavljenosti severnih variant s hrupom in trdimi delci. Ker želimo pred predstavitvijo lokalnim skupnostim imeti odgovore na vsa potencialna vprašanja, smo zahtevali še dodatne preveritve. Kljub temu načrtujemo, da bomo študijo predstavili v kratkem. Dokler študija ne bo dopolnjena v skladu z navodili in predstavljena lokalnim skupnostim, njenih rezultatov ne moremo komentirati.« Foto: Franc Simonič 4 Štajerski Podravje torek • 19. junija 2018 Videm • 12. občinski praznik S takšnim tempom razvoja bo prihodnost svetla V občini Videm ob prazniku farnega zavetnika, svetega Vida, vsako leto pripravijo številne prireditve, občinski praznik pa obeležijo le vsako četrto leto. Kaj je prinesel zadnji kvartet let in kakšni so načrti za prihodnost? Župan občine Videm Friderik Bra-čič je dejal, da so od zadnjega občinskega praznika prehodili pomembne poti: »Marsikaj je bilo narejenega, v nekaterih primerih smo zastavljeni plan celo presegli.« Obnovili so 31 cestnih odsekov in sanirali nekaj plazov, ponekod so zaključili agromelioracije in komasacije. Na Pobrežju ter v delu Vidma pri Ptuju, Dravinjskega Vrha, Tržca in Jurovcev so zgradili kanalizacijsko omrežje, na Pobrežju in v Tržcu so obnovili vodovodne sisteme, v Popovcih in Šturmovcih na novo zgradili kabelski sistem, po vsej občini obnavljajo javno razsvetljavo. Dogradili so videmski zdravstveni dom, uredili novo zobno ambulanto, pridobili dodaten program zdravnika in v Leskovcu odkupili prostore za novo ambulanto. Posodobili so vrtce, šole in športne objekte, poskrbeli za novosti na videmskem in leskovškem pokopališču. Prenovili in uredili so kulturne in vaške domove ter stare domačije, uredili so kegljišča na Selih in Pobrežju ter v Tržcu, 18 ifi w • '■ T 1^-n-n-n—/ Ob 12. prazniku občine Videm želim vsem občankam in občanom veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 22. junija, ob 17.00 uri v prireditvenem šotoru v Vidmu. Vljudno vabljeni. Vaš župan Friderik BRAČIČ Kot v starih dobrih časih je v soboto izgledalo na Čušekovi domačiji, kjer je Turistično etnografsko društvo (TED) Lukari, sekcija Orači, v sklopu ohranjanja starih običajev izvedlo že deseto košnjo na stari način. Peli so kose, kosci in grabljice. V roke je pljunilo okoli 25 koscev in nekaj manj grabljic, ki so v manj kot dveh urah opravili delo in dokazali, da nekdanja kmečka veščina vendarle še ni pozabljena. »Zelo lepo se je dalo kositi, saj je bila trava res rosna, tako da smo si res lahko peli tisto: 'Ojstra kosa, mrzla rosa, rada travca se kosi ...' Udeležba je bila zelo lepa. Bilo je namreč vsega skupaj čez 40 ljudi. Prvega kosca, to je bil Vinko Kokol, smo nagradili z litrom domačega žganja, prvi dve grabljici, Hedviko Fras in Dragico Ciglar, pa z domačim medom,« je razložila predsednica TED Lukari Marija Belšak. Koscem in grabljicam pa gotovo delo ne bi tako zlahka steklo, če jih gospodinje že zjutraj ne bi okrepčale z domačim žganjem in rozi-novim kruhom. Za pravo domačo južno pa so seveda poskrbele po opravljenem delu. Kot nekoč je tudi tokrat po vihtenju kos in grabelj napočil čas za šale, ples in petje, ki se je razlegalo po dornavski ravnici. Monika Levanic Dornava • Na Čušekovi domačiji so že desetič pele kose »Ojstra kosa, mrzla rosa, rada travca se kosi ...« Okoli 25 koscev je drugo junijsko soboto zgodaj zjutraj na travniku pri Čušekovi domačiji v Dornavi zavihtelo kose, grabljice pa grablje. Kosci in grabljice so znova dokazali, da nekdanja kmečka veščina vendarle še ni pozabljena. Foto: Igor Cerpnjak Župan občine Videm Friderik Bračič je ob občinskem prazniku občanom zaželel vse dobro: »Predvsem zdravja, dobre ustvarjalne energije, smelosti in dobrega sodelovanja!« Vidmu, Leskovcu in Vareji. Predlani je občina postala ustanovna članica Vinarske zadruge Haloze, ki že žanje prve uspehe. Številni vikendi ne samevajo več K napredku so pripomogli tudi državni projekti, pri katerih je občina sodelovala: zgradili so prvo etapo podravske avtoceste in njej vzporedne ceste in uredili nevarno križišče na Varejskem bregu, zdaj obnavljajo leskovško regionalno cesto, sanirali bodo reko Polskavo. Na Občini Videm letos načrtujejo za okoli 3 milijone evrov investicij oz. več kot 50 različnih projektov. Župan je priznal, da finančna sredstva sicer niso takšna, kot bi si želeli: »Še kar nekaj cest v haloškem delu občine bi mo- rali posodobiti. Vendar pa: če bomo nadaljevali s takšnim tempom razvoja kot doslej, bo prihodnost svetla.« V prihodnjih letih v občini Videm načrtujejo dokončanje kanalizacijskega omrežja na vodovarstvenem območju, tematski park in medgene-racijski dom v Vidmu pri Ptuju, obnovo kulturne dvorane ter dograditev vrtca in športne dvorane. Po podatkih Statističnega urada RS v videmski občini živi 5.538 ljudi, župan je razkril, da število prebivalcev rahlo narašča: »To najbolj opazimo v vrtcih. V haloškem delu občine so številni vikendi dolgo samevali, zdaj pa dobivajo stalne prebivalce. V preteklosti so bile Haloze sinonim za nekaj slabega, sedaj je ravno nasprotno.« Poudaril je, da je prihodnost Haloz v turizmu: »Za preboj v turizmu bo potrebno dobro sodelovanje vseh haloških občin. Osnova bo in-frastrukturna povezanost; Haloze potrebujejo 'prometno hrbtenico' od enega do drugega konca.« Vpogled v preteklost in prihodnost občine je župan sklenil z opominom: »Ne štejejo le investicije, temveč tudi človeške vrednote in pozitivna energija.« Eva Milosic Ob 12. občinskem prazniku se bo v občini Videm zvrstilo okoli 30 kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Praznovanje se je začelo 2. junija s tradicionalnim srečanjem Štur-movčanov, sklenilo se bo 25. junija z gasilskim pionirskim tekmovanjem za pokal občine. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo ta petek, 22. junija, ob 17. uri v prireditvenem šotoru. Spodnje Podravje • Še o plačah v osnovnih šolah Kaj se skriva za številkami Članek o plačah v osnovnih šolah na območju Spodnjega Podravja, objavljen v Štajerskem tedniku 11. maja, je dvignil nemalo prahu. Podatki v članku so bili povzeti iz uradnega državnega spletnega portala http://www.pportal.gov.si/ (portal plač), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo. Predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez, sicer tudi ravnateljica OŠ Cirkovce, je dodala pojasnila k nekaterim plačam, ki so bile v članku izpostavljene. To so plače organizatorjev šolske prehrane, knjižničarjev, laborantov in računalni-čarjev. Dejansko so ljudje, ki so zaposleni na teh delovnih mestih, prejeli plačo, kot smo jo v članku prikazali. „Pomembno pa je pojasniti strukturo oziroma sestavo plače. Ti zaposleni večino dela opravijo kot učitelji, delo knjižničarja, računalničarja, organizatorja prehrane ali laboranta predstavlja samo manjši del njihove delovne obveznosti. Za primer bom navedla knjižničarja. Recimo da delo knjižničarja opravlja predmetni učitelj slovenskega jezika, ki 80 odstotkov delovne obveze opravi kot učitelj in 20 kot knjižničar. Dejansko večino plače zasluži kot učitelj in ne knjižničar. Na portalu je prikazano, kot da bi celotno plačo prejel za delo knjižničarja, v resnici kot knjižničar prejme samo del plače. Enako je za preostala področja: laborante, računalničarje in organizatorje prehrane. Organizatorji prehrane na ptujskem območju dosegajo od 0,04 do 0,19 deleža delovnega mesta, ki ga opravljajo in temu primeren je tudi delež njihove plače za organizatorja prehrane. Enako je s knjižničarji, računalničarji, laboranti. V nekaterih primerih se ta delež lahko razdeli med dva ali tri delavce, ki v manjšem obsegu opravljajo delo organizatorja prehrane, knjižničarja, računalničar-ja, laboranta. Ker smo osnovne šole posredni proračunski uporabniki in nimamo dodatnih virov financiranja, lahko plače ravnateljem in vsem strokovnim ter tehničnim delavcem izplačamo po jasno določenih kriterijih, ki morajo biti v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ter potrjeno Sistemizacijo delovnih mest, ki sta enaka tako za podeželske kot mestne šole." Zneska bruto plače si ne pospravijo v žep Ravnatelje je zmotilo, da smo v članku uporabili terminologijo, „da plače pospravijo v žep". Dejansko jim ves znesek plače, ki je bil prikazan v članku (bruto ena) res ne „pade" v žep, saj od tega zneska, kot vsak drugi zaposleni, med drugim odvedejo prispevke za pokojninsko, zdravstve- no in porodniško varstvo ter akontacijo dohodnine. »Zneski bruto plač so bili objavljeni korektno. Pojasniti želimo samo to, da ravnatelji bruto plač ne pospravimo v žep, ampak nam od tega država vzame najmanj 36 odstotkov in več. V bruto plači, ki ste jo objavili, je zajeta tudi delovna doba vsakega posameznega ravnatelja ter dodatek za znanstveni naziv. Tudi zaradi tega so plače ravnateljev različne, saj imajo eni ravnatelji več delovne dobe, drugi manj in različne znanstvene nazive. Delovna uspešnost, ki jo dobijo izplačano ravnatelji, gre iz naslova povečanega obsega dela, saj nekateri poleg svojega rav-nateljskega dela poučujejo tudi v razredu.« Korezova je pojasnila še strukturo izplačil dodatkov za delovno uspešnost učiteljem: »Delovna uspešnost učiteljem in drugim strokovnim delavcem se izplačuje iz naslova povečanega obsega dela, kar zajema opravljeno delo nad normativnim številom ur, dodatne ure strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami, interesne dejavnosti, izplačila za spremstva na taborih in šolah v naravi ...« Mojca Zemljarič Foto: CG torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 5 Podravje • Pogovor z novo direktorico Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Užmahova: „Ptujska bolnišnica je dobra!" Po vseh zapletih, ki so spremljali imenovanje nove direktorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anice Užmah, so postopki zaključeni. Ministrstvo je k njenemu imenovanju podalo soglasje, na novem delovnem mestu bo začela delati 1. julija 2018. O očitkih, daje šlo za politično kadrovanje, da bi bilo bolje, če bi bolnišnico vodil „domačin" in ali bo Ptuj pod njenim krmilom izgubljal programe, je spregovorila za naš časopis. Nova direktorica SB Ptuj Anica Užmah je svoje načrte za naslednja štiri leta na kratko že predstavila svetu zavoda in prisotnim novinarjem. Kot je dejala, pričakuje, da bo ministrstvo kmalu potrdilo sanacijski program, ki ga bodo nato začeli izvajati: „Finančni načrt je sprejet in ga bo treba uresničevati, tako da okrog tega z moje strani ne bo nekih bistvenih prelomov in premikov. Ne bi bilo realno, saj je bolnišnica dobra in dela v dobrobit vseh pacientov iz Spodnjega Podravja. Namen je bolnišnico voditi po že začrtani poti, v skladu s sanacijskim programom in tekočimi finančnimi načrti do uspehov, ki jih bomo deležni tako zaposleni kot naši pacienti." Dodala je, da bo na konkretna vprašanja odgovore lahko pripravila po tem, ko bo nastopila mandat, saj da še nima vseh potrebnih gradiv. Je pa izrazila prepričanje, da bi morale biti v primeru plačevanja cene zdravstvenih storitev vse bolnišnice enako obravnavane, zato bo to ena njenih prvih nalog. „Že nekaj časa sem iskala priložnost, pri kateri bil lahko svoje znanje in izkušnje s področja zdravstvene ekonomike 'bolje uporabila'. Zaradi uvajanja nekaterih sprememb pri dosedanjem delodajalcu po letošnjem januarju bi bilo neodgovorno, da bi se za tak korak odločila prej. Sedaj so se zadeve implementirale, zato sem se odločila za prijavo, pri tem pa nisem potrebovala prepričevanja. Odločitev je bila povsem moja," Foto: Črtomir Goznik Anica Užmah je nova direktorica SB Ptuj, mandat bo nastopila 1. julija. nova direktorica pojasnjuje svojo odločitev, da kandidira ravno v ptujski bolnišnici. Prepričana je, da so izkušnje in poznavanje delovanja zdravstvenega sistema tiste kompetence, ki jo odlikujejo in da bo bolnišnico lahko vodila dobro. Verjame v sodelovanje vseh deležnikov, ki so ključni za uspeh, sicer se za prijavo ne bi odločila. Po njenem je najpomembnejše sodelovanje vseh zaposlenih pri ustvarjanju rezultatov, s katerimi bodo zadovoljni bolniki, lokalna skupnost in ustanovitelj. „Za uspešno vodenje bolnišnice bo nesporno treba zagotoviti stabilno okolje za načrtovanje in ustrezno financiranje, ki pa je v veliki meri odvisno od državne zdravstvene politike. V danih okoliščinah so še vedno prisotne težave zaradi varčevalnih ukrepov in cen zdravstvenih storitev, ki kljub povišanju še ne pokrivajo osnovnih stroškov, pri čemer izstopajo stroški plač. Bolnišnica mora za opravljene storitve prejeti primerno plačilo, ki bo tudi enakovredno plačilom drugim primerljivim zdravstvenim ustanovam. Bolnišnica Ptuj Podravje • Pomanjkljiv odvoz odpadne embalaže povzroča težave Se bomo tudi na Ptuju začeli dušiti v smeteh? Zaradi pomanjkljivega odvoza odpadne embalaže v Sloveniji se že pojavljajo težave. V komunalnem podjetju Snaga Maribor trenutno skladiščijo približno 200 ton odpadne embalaže, iz katere se širi smrad, bojijo pa se tudi možnosti požara. Javne službe Ptuj trenutno še nimajo neprevzete odpadne embalaže, a se bojijo zapletov. »Doslej smo se namreč še lahko nekako dogovorili z družbami za ravnanje z odpadno embalažo o rešitvi, čeprav smo vsi skupaj slutili, da se bo zadeva zapletla,« je povedal direktor Alen Hodnik in dodal: »Imamo pa zavrnjene in neplačane račune za delež, ki po mnenju družbe Interseroh naj ne bi bil njihov. Ljudi ne moremo kar odpustiti, zato zaenkrat delamo enako naprej, dokler ne vidimo, kako se bo začel zaplet razvijati.« Večje težave pričakuje v kratkem, saj jim je ena od družb za ravnanje z odpadno embalažo že sporočila, da embalaže ne bo več prevzemala. »To pomeni, da lahko tudi sami pričakujemo zelo velike količine mešane odpadne embalaže na našem dvorišču. Prostor sicer trenutno še imamo, vendar ta ne bo zadostoval za dolgotrajno iskanje rešitev,« je povedal Hodnik. Rešitev je po njegovem mnenju le v popolni spremembi trenutnega sistema. »Družb za ravnanje z odpadno embalažo je preveč. Prav tako je neustrezna trenutna zakonodaja, ki omogoča, da se na trgu pojavi preveč odpadne mešane embalaže, za katere naj ne bi bila odgovorna nobena od teh družb, »jeprepričan Hodnik. Na CERO Cajke se steka odpadna mešana embalaža iz 16 občin Spodnjega Podravja in Občine Duplek. Lani so zbrali nekaj več kot 2300 ton odpadne embalaže. Sta Užmahova se zavzema za transparentnost in odprte seje sveta zavoda O tem, daje postopek imenovanja direktorja potekal za zaprtimi vrati, je Užmahova dejala: „Ni dobro, da seje potekajo za zaprtimi vrati, a je bil argument tak zaradi osebnih podatkov nekaterih posameznikov." Ob tem je dodala, da ne vidi razloga, da tudi v prihodnje seje ne bi bile odprte za javnost, razen izjem, ko gre za varovanje osebnih podatkov ipd. Težko je obljubiti, da ne bo ukinjanja programov ... Na vprašanje, ali lahko zagotovi, da pod njenim vodstvom ne bodo uresničene bojazni, ki so prisotne v Sp. Podravju; da torej ne bo ukinjanja programov, Užmahova pravi: „V teh turbulentnih časih je težko karkoli obljubiti, vsi skupaj pa se bomo potrudili, da ne bo razlogov za tako razmišljanje." bo še naprej ugledna regijska bolnišnica, poznana po dobrih rezultatih zdravljenja," vztraja Užmahova. S konkretnimi težavami ptujske bolnišnice je seznanjena bolj ali manj le iz medijev in tistega, kar je razvidno iz javno dostopnega letnega poročila o poslovanju za leto 2017. S podrobnostmi se bo seznanila ob prevzemu položaja in verjame, da bo skupaj z zaposlenimi zmogla ta izziv. Na vprašanje, kako dobro bo lahko zastopala »lokalne« interese, glede na dejstvo, da ni iz Podravja, kar je bil tudi eden izmed očitkov pri imenovanju, odgovarja: „Menim, da so za uspešno vodenje pomembnejše osebnostne značilnosti vodje in izkušnje kot pa kraj bivanja." Drugi večji pomislek je bilo politično kadrovanje, o tem, čemu bo dala prednost, interesom zavoda ali stranke, pa: „Nisem članica nobene politične stranke. Prioriteta pa bodo vsekakor interesi bolnišnice oz. potrebe bolnikov." Dženana Kmetec Videm • Splošna ambulanta Leskovec bo dobila nove prostore Načrti so že izrisani Na Občini Videm so odkupili poslovne prostore v Zgornjem Leskovcu 10c, kjer je do predlanskega septembra delovala pošta 2285 Zgornji Leskovec. Namenili jih bodo splošni zdravstveni ambulanti, deloma morda tudi kakšni poslovni dejavnosti. Po spremembi leskovške pošte v t. i. »pismonoško pošto« (razen poštne številke od »pošte« pri tem sicer ni ostalo veliko) so na Pošti Slovenije (PS) opuščene prostore kar nekaj časa skušali prodati na dražbi. Gre za prostore v pritličju poslovnega dela poslovno-stanovanjske zgradbe; skupaj dobrih 80 m2 površin. PS je solastnica stavbe, skupaj z etažnimi lastniki, objektu v teh deležih pripada tudi 864 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Zadnja cena za prostore nekdanje pošte je znašala 43.800 evrov. Župan Friderik Bračič je povedal, da so na občini prostore letos odkupili, da bi v njih uredili zdravstveno ambulanto: »Trenutni prostori splošne ambulante Leskovec namreč za opravljanje zdravstvene dejavnosti niso primerni. Predstavniki Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj so si nove prostore že ogledali. Dogovorili smo se, da bodo pripravili projektno dokumentacijo oz. povedali, kaj bodo potrebovali za zdravstveno ambulanto.« Nova poslovna priložnost Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je pojasnila, da so dogovori z videmsko občino še v teku, zato podrobnejših informacij ni mogla podati. Je pa povedala, da bo za opremo prostorov predvidoma poskrbel zdravstveni dom: »Načrte imamo že izrisane.« Kdaj bo do prenove prostorov in selitve ambulante prišlo, še ni želela napovedati. Tudi videmski župan točnega datuma ni napovedal: »Ne bom trdil, da bomo novo ambulanto odprli še letos, prihodnje leto pa zagotovo.« Ordinacijski čas leskovške splošne ambulante je trenutno ob ponedeljkih in četrtkih med 11.15 in 14.30 (v ta čas so vključeni tudi hišni obiski po mesečnem razporedu), v ambulanti delata zdravnici Breda Bešvir in Mojca Lazar. Zgornjemu Leskovcu pripada 0,2 programa splošnega zdravnika, z novo ambulanto se to naj ne bi spremenilo. Župan je povedal še, da je v kupljenih prostorih prostora za splošno ambulanto več kot dovolj: »ZD Ptuj morda ne bo potreboval celotnega prostora, nekaj ga bo najbrž ostalo. Preostanek prostora bomo verjetno ponudili za opravljanje kakšne poslovne dejavnosti.« Na PS so potrdili, da s tem ne bo težav: »Dostop do prostorov je urejen preko dveh ločenih vhodov, posledično je možno poslovni prostor razdeliti v dva samostojna ločena dela.« Eva Milošič Splošna ambulanta Leskouec zdaj domujc na naslovu Zg. Leskouec 4, kmalu se bo preselila nekaj sto metrov, u Zg. Leskovec 10c (na fotografiji). Foto: EM 6 Štajerski Podjetništvo torek • 19. junija 2018 Podravje • Energetske obnove javnih stavb Župani so sklenili: »Ne bomo spuščali Občine Kidričevo, Trnovska vas, Sveta Trojica in Poljčane so se odločile v skupnem projektu obnoviti pet javnih stavb Dornava, a je ta od projekta odstopila. »Vrednost energetske obnove OŠ Cirkovce je okrog 500.000 evrov, sedaj bo naša občina prispevala približno 66.000 evrov. Menimo, da je to pametna naložba,« je o razlogih za podpis pogodbe za energetsko obnovo s podjetjema Petrol in Plistor dejal kidričevski župan Anton Leskovar. In da je tovrsten projekt priložnost za občine, so se strinjali tudi župani občin Sveta Trojica, Trnovska vas in Poljčane, ki so prav tako pristopili k projektu. Celotna investicija prenove znaša 1,8 milijona evrov, pri čemer zasebna partnerja Petrol in Plistor investirata polovico, to je 920.000 evrov, evropska kohe-zijska sredstva so pričakovana v višini 688.000 evrov, delež občin pa naj bi znašal 12,4 % oziroma okrog 228.400 evrov. Vsi zneski so brez DDV. Skupni letni prihranek toplotne in električne energije naj bi po zagotovilih podjetij znašal okrog 130.000 evrov (brez DDV) letno. »Kar pa je še pomembneje -zmanjšal se bo izpust toplogrednih plinov - izpuščenega bo 240 ton ogljikovega dioksida manj, to pa je količina, ki ga absorbira 27 ha gozda,« je povedal Janez Grošelj iz Petrola. Sredstva za obnove le še do leta 2020 Zasebna partnerja bosta tako investirala v energetsko prenovo objektov in zagotavljala določene prihranke, s temi prihranki pa naj bi se v času trajanju koncesije (15 let) tudi poplačala. A če gre sklepati po napovedanih letnih prihrankih (130.000 evrov), si bosta zagotovo investicijo povrnila kakšno leto prej, kar so priznali tudi v Petrolu, kjer imajo izkušnje iz energetskih sanacij in pogodbeništva že od leta 2000. Sicer pa že sedaj Petrol in Plistor upravljata okrog 450 stavb oziroma znaša skupna površina stavb, ki jih upravljata, 1,3 milijona m2. Če bi to prevedli v nogometne površine, je to okrog 730 stadionov, so pojasnili ob podpisu. Zgolj lani so energetsko obnovili in prevzeli energetsko upravljanje za okrog 100 stavb, tudi letos naj bi bila ta številka podobna. »Leta Župani občin Kidričevo, Trnovska vas, Sveta Trojica in Poljčane ob podpisu pogodbe s Petrolom in Plistorjem 2020 se namreč izteka možnost pridobitve kohezijskih sredstev,« je dodal Grošelj. Že sedaj pa sta Petrol in Plistor močno zastopana v Podravju. In sicer skrbita za energetsko učinkovitost Univerze v Mariboru, sodelujeta z Mestno občino Mari- bor, občinami Hoče-Slivnica, De-strnik, Slovenska Bistrica in tudi Majšperk, kjer že imajo rezultate sodelovanja za leto 2017. »V Maj-šperku smo lani zaradi nizke porabe energije v Stopercah sanirali objekt sami, saj ga iz prihrankov ni bilo mogoče financirati. Vse ostale javne stavbe, ki niso bile urejene, smo sanirali na podlagi javno-za-sebnega partnerstva s Petrolom. S projektom smo bili zadovoljni, saj se celotna investicija pokriva iz prihrankov,« je oceno sodelovanja podala majšperška županja Darinka Fakin. — Foto: Mojca Vtič Dornava od projekta odstopila Tudi omenjene štiri občine so prepričane, da je javno-zasebno partnerstvo pravilna odločitev. Na samem začetku projekta je so,- Slovenija • Višji socialni prejemki Z junijem za 87 evrov višja socialna pomoč Denarna socialna pomoč za samsko osebo bo odslej v skladu z zadnjimi spremembami zakonodaje več kot 87 evrov višja in bo znašala 385,05 evra. Razširja se tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmrtnine. Osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma redna denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč in posmrtnina odslej znašajo 385,05 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo pa je od prvega junija dalje največ 566,02 evra. Tisti, ki do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka še niso upravičeni, so lahko vlogo oddali že maja. Tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, pa morajo za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo najpozneje do konca julija. S 1. junijem se razširja tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmr-tnine za brate ali sestre, nečake ali nečakinje, vnuke ali vnukinje pokojne osebe, opozarjajo na ministrstvu. Osnovni znesek minimalnega dohodka bo glede na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih znašal 385,05 evra do konca letošnjega leta, od leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Vlada je sicer predlagala spremembo denarne socialne pomoči na 331,26 evra že s 1. junijem, vendar je matični parlamentarni odbor dopolnil predlog novele z amandmajem Levice, da znesek v obdobju od začetka junija do konca leta znaša 385 evrov. P.R. Ptuj • Podjetniška konferenca Marketinški klicaj! Vsak začetek je težak, uspeh pa Manager klub Ptuj je nedavno organiziral konferenco Marketinški klicaj!, na kateri so svojo podjetniško pot rike (ŠHK), modna oblikovalka Sanja Veličkovič (Sanja V Design) in Peter Ladič iz podjetja Intera. Damjan Prapotnik je dejal, da se je najprej zaposlil kot mladi inženir elektrotehnike. Ker mu to delo ni predstavljalo zadostnega izziva, je iskal drugo službo. Ne da bi poznal področje in jezik (nemščino, ki jo je zahteval delodajalec), je postal prodajni zastopnik za prodajo filtrov. Nemščine se je hitro priučil, pa tudi strokovnega znanja in veščin prodaje. Ker so se z zamenjavo lastnikov pogoji v podjetju spremenili (želeli so mu zmanjšati plačo), se je odločil, da pod ceno svojega znanja in izkušenj ne bo prodajal. „Za to podjetje sem postavil prodajni trg, devet let intenzivno delal na odnosu s strankami. Na znižanje plače nisem pristal in sem se odločil oditi. Pridobil sem dobavitelje in poslovne partnerje ter začel znova. Od začetka so bili pogoji res zahtevni, kupce je bilo težko prepričati, zakaj so naši izdelki na dolgi rok najboljši in najučinkovitejši. Tudi prihodki niso bili takšni, kot bi si želel, a se je po letu 2014 vse skupaj začelo lepo obračati. Cilj je bil pridobiti velike stranke. Izmed velikih www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik podjetij danes sodelujemo s Krko, Lekom, TEŠ, TE Brestrnica ... Širimo se na Hrvaško, pridobivamo nove partnerje ..." je poudaril. Sanjine Sanje o modnih prestolnicah Sanja Veličkovič je ptujska modna oblikovalka. O delu oblikovalke je sanjala že kot majhna deklica, ko si je od babice izposodila volno in kvačke ter nitke povezala v izdelek. Kasneje je začela plesti in izdelovati obleke za punčke. „Vedno sem rada risala in sanjala o Parizu. Šivati sem začela kot srednješolka. Najprej sem prekrojila mamino rjuho, ki sem jo na skrivaj vzela iz omare. Ni mi vse, kot sem si zamislila, uspelo prvič. Potem sem tako dolgo popravljala, da sem prišla do želele oblike. Šivala sem zase, družino, prijateljice. Leta 2005 sem začela pot modne oblikovalke in pripravila prvo modno revijo. Od takrat naprej imam vsako leto 9. 12. na Ptuju modno revijo. 2009 sem odprla modni atelje, 2011 sem z razstavo oblačil in modno revijo gostovala v New Yorku. Leta 2016 se je začelo vse nenormalno hitro odvijati. Sodelovala sem na srbskem tednu mode, ki mi je odprl vrata v Pariz. O Parizu, Londonu in New Yorku kot modnih in umetniških prestolnicah nisem nikoli nehala sa- V enem dnevu poskrbeli za 1.400 gostov Gregor Brodnjak je eden izmed treh družbenikov v Štajerski hiši kulinarike (ŠHK). „Pred desetimi leti smo se spoznali in družili kot sodelavci, vsi gostinci. Porodila se nam je ideja, da bi ustvarili produkt poroke na vrhunskem nivoju. Sam sem v preteklosti delal v gostilnah na Ptuju, Mariboru, Ljubljani, znanje s področja gastronomije sem si pridobil tudi v tujini. Ko smo začenjali z organizacijo porok, smo bili vsi trije še v službah, ob koncu tedna smo kuhali in stregli na porokah in drugih dogodkih (catering). Po dveh letih smo se vsi zaposlili v okviru ŠHK. Ves na začetku zaslužen denar smo vlagali v opremo in razvoj dejavnosti. Naš cilj je bil celostna organizacija prireditev. Sčasoma smo začeli peči še pecivo in torte, poskrbimo za aranžmaje in dekoracije ... Držimo se načela, da sprejmemo toliko gostov, kolikor vemo, da jih lahko kakovostno gostimo in postrežemo. Naš temeljni produkt so še vedno poroke, zasedeni smo za leto dni naprej. Veliko imamo postrežbe na terenu (catering), dogodkov in pogostitev za podjetja, ob nedeljah pripravljamo butična kosila s petimi hodi. Organiziramo poroke pod šotorom, ki veljajo na nadstandardne. Naštel sem samo nekaj iz naše ponudbe. Redno nas je zaposlenih sedem, ob koncu tedna nas dela od 20 do 40 (podjemne pogodbe, študentsko delo). Dosedanji rekord je bil, da smo v enem dnevu postregli 1.400 gostov na več lokacijah. Sam čez teden skrbim predvsem za vodenje, sprejemam naročila, ob koncu tedna sem v kuhinji," je izpostavil Brodnjak, ki pravi, da v dejavnosti, s katero se ukvarja, skorajda ni dneva za počitek. Foto: KS torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 7 denarja v zrak« v skupni vrednosti 1,8 milijona evrov brez DDV. V dogovorih so bili tudi z občino Delež občin le 12 odstotkov Občine Kidričevo, Poljčane, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Trnovska vas ter konzorcij družb Petrol ter Plistor so podpisali pogodbo za energetsko prenovo javnih stavb. S podpisom pogodb je bilo sklenjeno javno-zasebno partnerstvo za izvedbo energetske prenove OŠ Cirkovce, OŠ Kajetana Koviča Poljčane, OŠ in vrtca Sv.Trojica, Poslovne stavbe Sv. Trojica in OŠ Destrnik - PŠ Trnovska vas. Pri celovitih energetskih sanacijah bodo podjetja oz. podizvajalci izvedli ukrepe toplotne izolacije fasad, zamenjavo stavbnega pohištva, izolacije stropov neogrevanih podstrešij, vgradnjo termostatskih ventilov, vgradnjo ali prenovo prezračevalnih sistemov, prenovo kotlovnic in toplotnih postaj, vgradnjo toplotnih črpalk... »Cilj je, da se objekti celostno energetsko obnovijo. Sanacija se bo začela takoj po podpisu pogodbe, tako da bodo v juliju že stekla gradbena dela, ki naj bi bila končana čez poletne počitnice in bo lahko pouk v jeseni potekal nemoteno. Sicer pa naj bi se projekt zaključil v oktobru,« je časovnico predstavil Janez Grošelj iz Petrola. delovala tudi Občina Dornava, ki pa je odstopila. »Izračun za našo občino ni bil ugoden, zato smo se raje odločili za samostojno pot,« je pojasnil Rajko Janžekovič. Sodelujoči župani so seveda nasprotnega mnenja. »Vesel sem, da smo se občine uspele dogovoriti in skupaj kandidirati, samim nam ne bi uspelo, saj nam ne manjkajo le finance, temveč tudi izkušnje. Prepričan sem, da bomo skupaj uspešno izpeljali projekt in v obdobju 15-letnega (Rradioptuj 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si partnerstva dosegli zastavljene cilje, prihranke in kakovost bivanja. Roki so sicer zelo napeti in kratki, vsi skupaj se bomo morali potruditi, da izpeljemo projekt. Vendar ne dvomim, da nam to ne bi uspelo,« je povedal župan Svete Trojice Darko Fras. Alojz Benko, župan Trnovske vasi, pa je prav tako poudaril, da se glede na velikost občine sami ne bi mogli lotiti energetske obnove objekta, v katerem so telovadnica, osnovna šola in vrtec. »Naš objekt je star 15 let, kar je dokaj malo, vendar ga moramo kljub temu energetsko obnoviti. Stavbnega pohištva res ne bo treba menjati, bo pa treba dodati izolacijo, novo fasado, senčila, nekaj bo dela tudi na sami kotlovnici, prezračevanju. Investicija bo približno 380.000 evrov, naš delež je 35.000 evrov. Objekt bo obnovljen, ob tem pa bomo tudi prihranili pri stroških elektrike in kurjave. Letno imamo od 25.000 do 30.000 evrov stroškov, odvisno od zime, po obnovi pa naj bi občina plačevala 1.000 evrov stroškov manj. To je v 15 letih 15.000 evrov, ki verjamem, da jih bomo boljše uporabili, kot da jih spustimo v zrak.« Na območju občine Kidričevo bo obnovljena Osnovna šola Cirkovce, ki je lani zaradi močnega vetra ostala brez dela strehe. »Izolirali bomo celotno stavbo, obnovili fasado, menjali stavbno pohištvo in energent. Sedaj se ogrevamo s kurilnim oljem in porabimo okrog 40.000 litrov olja, sedaj bomo prešli na toplotno črpalko. Strošek ogrevanja bo mnogo manjši, po izteku koncesije pa bo prihranek še večji,« je povedal župan Anton Leskovar. Na vprašanje, ali se potrebe po energetskih obnovah kažejo tudi na drugih objektih v lasti občine, je odgovoril: »Iščemo možnost za energetsko obnovo samega naselja Kidričevo, sicer pa smo vrtec in osnovno šolo že obnovili, čaka naš še nekdanja občinska stavba.« Mojca Vtič Juršinci • V Gabrniku naj bi se začela dela 1,6-milijonski projekt Cestnemu podjetju Ptuj Državna direkcija za infrastrukturo je izbrala izvajalca za celostno ureditev Gabrnika. Več kot poldrugi milijon težek projekt bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Namesto križišča je predvidena izgradnja krožišča. V Gabrniku v občini Juršinci bodo kmalu zabrneli gradbeni stroji, ki bodo popolnoma spremenili podobo naselja. Začel se bo namreč dveletni projekt izgradnje krožišča Gabrnik. V sklopu projekta bodo uredili cesto skozi omenjeno naselje v dolžini 624 metrov. Namesto križišča bo zgrajeno kro-žišče, ki bo zagotavljalo boljšo prometno varnost, prav tako pa bo izvedena sanacija mostička preko potoka Krka v neposredni bližini krožišča. Poskrbeli bodo tudi za pločnike, cestno razsvetljavo ter komunalno infrastrukturo, prenovljeno bo avtobusno postajališče in prestavljena bo kapelica. Zemljišča za projekt so že odkupljena. Kot je na zadnji seji občinskim svetnikom še povedal župan občine Juršinci Alojz Kaučič, je Direkcija za infrastrukturo, ki vodi investicijo, saj gre za državno cesto, že izbrala tudi izvajalca del. Izmed treh ponudnikov je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj, in sicer v vrednosti 1.630.000 evrov. Poleg cestnega sta ponudbo vložili še Asfalti Ptuj v višini 1.940.000 evrov ter podjetje Strabag s 1.980.000 evrov težko ponudbo: »V teku je podpis pogodbe za izvedbo. Pričetek del je predviden po podpisu pogodbe, v poletnih mesecih. Predvidevam, da se bodo dela začela že ta mesec,« še napoveduje župan. Večino sredstev za obsežno naložbo bo zagotovila direkcija, občina Juršinci pa bo pri projektu prispevala 13-odstotni sofinancerski delež. V letošnjem letu naj bi izvedli glavnino del, uredili cesto in zgradili krožišče, prihodnje leto pa bi se lotili pločnikov, cestne razsvetljave in podobno. Zaradi investicije bo na omenjeni cesti občasno pričakovati moten in oviran promet. Monika Levanič Foto: ML nato toliko slajši predstavili štirje podjetniki: Damjan Prapotnik iz podjetja Filtris, Gregor Brodnjak iz Štajerske hiše kulina- njati. Te želje so v meni zelo močne. Vztrajam pri izdelavi unikatnih kosov oblačil. Ustvarjam s srcem in dušo, moj način dela ni klasična komerciala, ne podlegam trendom. Zame je najlepša nagrada, da se ženske v mojih oblačilih počutijo močne," je sklenila Veličkovičeva. Interin Intrix v več kot 400 podjetjih Peter Ladič je direktor podjetja Intera. Njihovo spletno orodje Intrix CRM uporablja že več kot 400 podjetij iz Slovenije in širše. Platformo so začeli razvijati leta 2005. Ko so jo začeli prodajati, so naleteli na kar nekaj ovir: prodajali so neznani produkt, niso imeli izkušenj s prodajo, pa tudi referenc ne. „Bila je še ena oteževalna okoliščina: nismo bili iz Ljubljane. Konec 2006 smo dobili prvi projekt, potem je začela stvar počasi rasti. Vse se je začelo drugače razvijati, ko smo se posvetili digitalnemu marketingu in ko smo že imeli nekaj dobrih referenc. Danes smo prisotni na trgu EU in v državah nekdanje Jugoslavije. Prodajamo naš čas in naše znanje. Zavedamo se pomembnosti svojih sodelavcev, zato ogromno vlagamo v njihovo dobro počutje. Dober odnos vzdržujemo tudi s strankami oz. kupci," je pojasnil Ladič in dodal, da imajo v svojih vrstah sodelavce, ki so pri njih zaposleni že več let - najprej v obliki študentskega dela in kasneje redne zaposlitve. Poudaril je še, da če bi ta hip v Slovenijo prišlo 2.000 programerjev, bi vsi dobili službo. „Og-romno kadra nam odnese Avstrija," je opozoril. Navzoče na dogodku je v imenu Manager kluba Ptuj pozdravila Darja Potočnik Benčič. Povedala je, da je pot do uspeha možna, ni pa vedno lahka in preprosta: „Potrebna je dobra ideja, tu in tam kanček sreče, veliko poguma in še več trdega dela. V klubu smo veseli, da so med nami novi in mladi obrazi. Če bi vsak izmed nas prispeval svoj delež k razvoju podjetniške kulture v lokalnem okolju, za naslednike ne bi bilo strahu." Predsednik Manager kluba Marko Drobnič je dogodek označil kot pomemben predvsem zato, ker ponuja možnosti predstavitve inovativnih podjetniških idej iz lokalnega okolja. Mojca Zemljane Majšperk • Dvajset let Društva vinogradnikov in sadjarjev Sezidali so si klet Vinogradniški praznik so majšperški vinogradniki praznovali že pred martinovim, razlog je nova društvena vinska klet v samem centru občine v Majšperku. Društvo sadjarjev in vinogradnikov Majšperk že 20 let povezuje vinogradnike in sadjarje z območja Majšperka. Z leti je sadjarsko-vinogradni-ško zgodbo začelo pisati vse več pridelovalcev, tako da danes društvo šteje okrog 70 članov. V okviru društva se z namenom, da bi bili vino, žganje, sokovi čim boljši i n trta ter sadovnjaki dobro negovani, izobražujejo, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter sodelujejo na številnih prireditvah v občini oziroma jih tudi sami organizirajo. Z odprtjem Kulturno-poslov-nega centra v Majšperku so skupaj z dvema društvoma pridobili prostor, kjer organizirajo predavanja ter sestanke, prejeli pa so tudi prostor pod stopnicami. »Ta prostor je bilo treba obdelati in opremiti. Kar nekaj let smo razmišljali, kako to storiti. Ko so v Narapljah podirali staro šolo, smo člani društva nabrali in očistili 2200 kosov starega zidaka, iz katerega so mojstri naredili obok oziroma velb. Kot vsaka prava vinska klet, ki mora biti dvakrat zaprta, našo klet varujejo dvojna masivna hrastova vrata ter krasijo štiri stenske poslikave, postavili pa smo tudi točilni pult. Vloženega je bilo veliko dela članov in prijateljev,« je ob odprtju društvene kleti povedal predsednik Zvonko Marčič. Potrebo vinogradnikov po kleti je slišala tudi občina, ki je skupno prispevala okrog 20.000 evrov. Županja Darinka Fakin pa je dejala: »Precej časa smo razmišljali o tej kleti. Dogovorili smo se in od leta 2016 do danes je nastala klet, vredna ogleda. Prepričana sem, da bo klet pomagala k temu, da se bodo vinogradniki še raje zbirali.« Ob tem seje zahvalila vinogradnikom za trud in sodelovanje na prireditvah, kjer rade volje med udeležence delijo sad trdega dela -vinsko kapljico. »Na občini smo ponosni, da delamo in živimo skupaj.« Znano pa je, da gresta kultura in vino z roko v roki, tako je bil ob odprtju pripravljen tudi bogat kulturni program, ki so ga oblikovali učenci 4. razreda OŠ Majšperk, Stoperški faloti, člani KD Majšperk in Vesela prijatelja. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Predsednik Zvonko Marčič pred novo društveno kletjo. 8 Štajerski V središču torek • 19. junija 2018 Slovenija, Podravje • Plačilo nadomestil za stavbna zemljišča Evidence nepremičnin netočne, pravila za p Občine od lastnikov stavbnih zemljišč oziroma neposrednih uporabnikov stavb pobirajo nadomestilo za uporabo stavbnega zeml okolje in prostor želi preseči to zmešnjavo, a najprej bo moralo urediti zakonodajo, ki izvira še iz Jugoslavije. Tako ministrstvo za okolje in prostor izvaja poostren nadzor nad odloki občin o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pod drobnogledom so tokrat občine Slovenska Bistrica, Ormož in Sveti Tomaž. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora vsako leto poravnati neposredni uporabnik nezazidanega stavbnega zemljišča ali stavbe, plaču- jejo ga pravne in fizične osebe. Višina nadomestila je določena v občinskih odlokih, razlikuje pa se od komunalne opremljenosti, namena stavbe (bivanjski prostor, industrija, trgovski center, kmetijstvo ...), lokacije, velikosti stavbe ... Vse bi bilo lepo in prav, če bi občine imele enotna merila in urejene evidence glede velikosti stavb. Sedaj pa nekatere občine Plačilo NUSZ po letih za občine Slovenska Bistrica, Ormož, Sveti Tomaž I Leto I Slovenska Bistrica* I Ormož I Sveti Tomaž I 2014 1.602.513 € 942.240 € 63.848 € 2015 1.437.891 € 992.244 € 67.431 € 2016 1.554.227 € 1.009.883 € 68.307 € 2017 1.550.009 € 994.801 € 66.668 € *Znesek vključuje zapadla plačila za preteklo leto Vir: Občine ne uporabljajo ustreznih pravnih predpisov, nimajo ustreznih podatkov glede velikosti nepremičnin, omogočajo odpustke, ki niso v skladu z zakonodajo. A srž problema je ravno v zakonodaji. »Zakonske podlage so iz leta 1984, torej se določeni zakonski deli uporabljajo še iz časa Jugoslavije, ob tem je treba upoštevati še sodno prakso in spremembe, tako da je nastala pravna zmešnjava. Verjetno pa smo občine z razveljavitvijo davka na nepremičnine razjezile državo in so zato povečali nadzor,« meni direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast. Namreč nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je v celoti prihodek občine, davek na nepremičnine pa bi to nadomestilo ukinil. In zakaj potemtakem občine nimajo bolj dosledno urejenih evidenc, če gre za prihodek občine? »Ko se je nadomestilo uvedlo, je bila njegova višina izračunana na podlagi samoprijave. Torej ljudje so prišli na občino in povedali, koliko meri njihova nepremičnina. Pri nas rešujemo tako, da sproti osvežujemo vse, ki se pritožujejo nad odmero plačila, ter dodajamo nove, npr. ob sprejetju prostorskega načrta. Na področju fizičnih oseb obstoječih podatkov nismo preverjali, morda tudi zato, ker smo gospodarsko močni in se nam ta primanjkljaj tako ne pozna,« je priznal Napast. Oprostitve NUSZ - vsaka občina po svoje Ministrstvo za okolje in prostor je lani začelo izvajati sistematični naknadni nadzor nad izvajanjem Slovenija, Podravje • Dvojna kakovost izdelkov je dejstvo »Ne smemo postati odlagališče izdelkov slabše kakovosti« A kljub vsem prizadevanjem Evropske unije za varstvo potrošnikov ter zakonodaji se v praksi pojavljajo razlike. Zveza potrošnikov Slovenije je lani izvedla primerjavo 36 vzorcev (18 parov). »Med drugim smo primerjali čokolado Milka, coca colo, rio mare. Zanimivo pri čokoladi je, da je bila na slovenskem trgu čokolada iz Bolgarije, ki je vsebovala več aditivov kot avstrijska,« je povedala predsednica zveze potrošnikov Breda Kutin. Na račun sladkorjev in dodatkov služi farmacija Ko govorimo o dvojni kakovosti, industrija pogosto ponudi argument, da ne gre za različno kakovost, ampak samo za prilagajanje specifičnim okusom potrošnikov, je dejal Šoltes. »A težko sprejmemo tako utemeljitev. Je okus 100 milijonov Evropejcev iz vzhodnoevropskih držav res tako edinstven, da si želimo več umetnih sladil, umetnih arom, več maščob in manj sadja? Kdo kuje dobiček z dodajanjem sladkorja, aditivov ...? Na koncu industrija, ki sliši na ime farmacija. In kakšen je potem argument pri neživilskih izdelkih, kjer prav tako prihaja do različne kakovosti izdelkov?« Ekonomist Marko Hočevar pa je izpostavil, da je razlog za razlikovanje med trgi tudi različna kupna moč. »Tako sedaj velja formula, da od tržne cene odštejejo dobiček, iz zneska, ki pa ostane, morajo narediti izdelek.« Kje torej varčujejo? Med drugim na stroških materiala in stroških proizvodnje. A Kutinova je dodala: »Veste, kje v Evropski uniji so najnižje cene? V Bolgariji, Romuniji? V Nemčiji! Če bi ponudniki res prilagajali ceno na osnovi kupne moči, potem se take stvari ne bi dogajale.« 109 Foto: Črtomir Goznik Slovenski potrošniki so sicer po oceni govorcev precej dobro osveščeni, ne gre pa od njih pričakovati, da bodo sami ob nakupih podrobno preverjali vse deklaracije in jih primerjali z izdelki iz tujine. »Če pokleknemo pod bremenom svobodnega trga brez vsakršnega nadzora, lahko to povzroči zelo hude in dolgotrajne posledice, zato so nujni ustrezni in učinkoviti ukrepi,« je poudaril Šoltes in opozoril, da gre pri dvojni kakovosti tudi za vprašanje varovanja zdravja in okolja. In kako bi lahko dvojno kakovost »Trditve nekaterih, da na skupnem evropskem trgu ni živil dvojne kakovosti, so sprenevedanje in sodijo v kategorijo lažnih novic,« je prepričan evropski poslanec Igor Šoltes. »Ne smemo dopustiti, da bodo novejše države članice postale odlagališče izdelkov slabše kakovosti. Očitno lahko govorimo ne le o Evropi dveh hitrosti, ampak tudi o Evropi dveh kakovosti. Takšno prehransko razlikovanje na prvo-in drugorazredne državljane v Evropi je nedopustno«,je dodal. oziroma zavajanje potrošnikov preprečili? »Nepoštene prakse je treba objavljati, to bo velika kazen za trgovce in za podjetja. Na dolgi rok verjamem, da se spoštovanje potrošnika izplača,« meni ekonomist Marko Hočevar. Vemo, kaj vnesemo v telo? Trgovci seveda na police ne zlagajo izdelkov, ki ne bi ustrezali predpisom, vendar kot opozarja Martina Topolovec iz Župečje vasi pri Kidričevem, ki goji različne vrste zelenjave, bi se morali vprašati, kaj vnesemo v telo. »Narava nam vedno znova in znova na pot postavlja nove izzive. Ali nam težave povzročajo vremenske neprilike ali naravni škodljivci. Že zaradi vsega tega ne vem, kako priroma krompir iz Egipta in se nato prodaja po 40 centov. Si sploh pokrijejo stroške transporta, kje so stroški pridelave? Pa primer zelja, koliko dela je potrebnega, nato pa se prodaja po mizernih cenah. Domači pridelovalci nikakor ne moremo cenovno tekmovati s trgovci, potrošniki pa za zdaj še tudi ne cenijo lokalno pridelane zelenjave, ki je utrgana ali odrezana pred njimi. Slej ko prej pa se bodo morali vprašati, kaj po zauži-tju hrane ostane v telesu.« Soja in vitamini za hitrejšo rast živali Letaki in oglasi potrošnike navadno vabijo tudi z akcijskimi cenami mesa. »Vsi trgovci propagirajo slovensko meso, vendar zagotavljanje takšnih količin slovenskega mesa ni mogoče, saj imamo samo 30 % samooskrbo s prašičjim mesom. To je metanje peska v oči potrošnikom. Žal pa ti še vedno gledajo na ceno, čeprav se potem, ko okusijo razliko med kupljenim mesom v trgovini in na kmetiji, vrnejo. Namreč dejstvo je, da meso iz tujine, ki dosega nižje cene, vsebuje več vode, vzrejeno je v najkrajšem možnem času s pomočjo soje in vitaminov, saj na primer prašiči s 30 na 110 kilogramov zrastejo v treh mesecih, sicer se jim takšna računica ne izide, na kmetiji pa to obdobje traja sedem mesecev,« je povedal Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan. Dodal je, da je zaradi načina vzreje domače meso malenkost dražje od tistega v trgovskih centrih, je pa slovensko in pravega okusa. Mojca Vtič Katastrofalne ugotovitve o kakovosti hrane pri nas Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je v dveh letih pri nas izvedel številne raziskave tudi na področju prehranskih izdelkov. Med drugim so ugotovili, da je v rezinah šunke, ki so jo kupili na trgovskih policah, veliko soli, malo beljakovin ter v nekaterih nepotrebni aditivi, da bi večini žit za zajtrk, ki so namenjena otrokom, zasvetila rdeča luč zaradi sladkorja, nobena izmed pregledanih tuninih paštet pa ne vsebuje več kot 50 % tune. Zato je seveda na mestu vprašanje, ali resnično vemo, kaj jemo. Eden izmed načinov, da se izognemo dilemi glede kakovosti izdelkov, dodanih aditivov ...je odločitev za lokalno pridelano hrano. Foto: Črtomir Goznik Kid Po Kar n tovo Čepr potreb stavbi, poveza njem oi ni. Pre na obč Del šol državni pričakc se je z zaključi štva sta Prob nezaklj cija iz kolegiji mestne čar. Po izračun vodenja obresti sti nist Destrni Andraž prosil, 1 Župa upoš A/10 F 320.! projekt za urei pridobi tacije ( heološl evrov, 15.000 torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 9 plačilo NUSZ različna od občine do občine Ijišča. A kot seje izkazalo, številne občine nimajo niti točnih podatkov o velikosti nepremičnin občanov in občank. Ministrstvo za Ministrstvo pritiska, da si občine uredijo evidence Ministrstvo sedaj želi, da bi občine nadomestilo obračunale na podlagi katastra nepremičnin. »Država je začela pritiskati, da si začnemo urejati odloke, to pa pomeni tudi evidence, saj jih bo ob morebitni uvedbi davka na nepremičnine verjetno vzela od nas. Namreč ob sprejemu novega odloka o nadomestilu moraš upoštevati evidence iz katastra nepremičnin, to pa tudi zahteva javno razgrnitev, kar pomeni, da bodo občani prihajali na občine in morebiti oporekali površine,« ozadje pritiska države razume direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Foto: mapio.net predpisov s področja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Lani je ministrstvo pregledalo odloke 12 občin in v vseh primerih ugotovilo nepravilnosti in neskladnosti z veljavno zakonodajo, letos so se, kot omenjeno, lotili 13 občin. Med njimi so tudi Slovenska Bistrica, ki letno prejme okrog 1,5 milijona evrov z naslova NUSZ, Občina Ormož letno prejme okoli milijon evrov ter Občina Sveti Tomaž, ki beleži dobrih 60.000 evrov proračunskih prihodkov z naslova NUSZ. ričevo • Na kolegiju županov spet o šoli dr. Ljudevita Pivka )računavanja stroškov gradnje iekaj tem je, ki se na kolegijih županov Spodnjega Podravja vlečejo kot jara kača. Med temi je go-tudi problematika financiranja izgradnje stavbe OŠ dr. Ljudevita Pivka. ■av so šolarji s posebnimi ami že tretje leto v novi je kar nekaj zapletov, ¡nih z gradnjo in financira-menjene šole, ki niso reše-nos državnega zemljišča ine še vedno ni urejen. e je namreč postavljen na i lastnini. Kljub drugačnim vanjem in dogovorom pa apletlo, kar onemogoča ek postopka delitve lastni-vbe. lem še vedno ostaja tudi učena finančna konstruk-gradnje. Na tokratnem j jo je predstavil župan ! občine Ptuj Miran Sen-vedal je, da so v novem u ovrednotili še stroške a projekta in zamudne . Doslej svojih obvezno-a poravnali le dve občini: k 55.536 evrov in Sveti 5.380 evrov. Senčar je za-a to čim prej storita. ni ne bodo tevali stroškov Jtuj 000 evrov naj bi v tem u prispevala le MO Ptuj: Jitev ceste 71.000 evrov, tev projektne dokumen-ukrog 168.000 evrov, ara izkopavanja 66.000 projektantski nadzor evrov. Senčar je predla- gal, da tudi te zneske razdelijo, čeprav tega v osnovnem sporazumu ni. Kidričevski župan Anton Le-skovar je menil, da za to ni podlage in predlagal, da se tudi zamudne obresti ne zaračunajo v duhu dobrega sodelovanja. Nekoliko provokativno pa je postavil tudi vprašanje; kdaj bodo tisti, ki so po izračunu preplačali izgradnjo, dobili sredstva povrnjena. Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik, ki je ena izmed dveh dolžnic, ni pojasnil, kdaj bodo dolg poravnali, dejal je le, da ga zanima, kdo bo kril stroške v njegovi (destrniški, op. a.) šoli. Milan Gabrovec, župan občine Markovci, meni, da bi se o tem morali pogovarjati prej in višino stroškov za vodenje projekta doreči v osnovnem sporazumu: „Če niso dogovorjeni, sem proti temu, da si jih zdaj delimo." Fakinova: »Ti stroški znesejo toliko, kot nas stane občinska uprava celo leto ...« Žetalski župan Anton Butolen meni, da se mora ptujska občina, ki je v tem projektu solirala, iz te zgodbe kaj naučiti. Prepričan je, da bi država lahko pokrila še večji delež stroškov in do neljubih zapletov sploh ne bi prišlo. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, je izpostavila dejstvo, da je ves čas podpirala izgradnjo šolske stavbe, okrog financiranja pa ima pomisleke: „Obračunani stroški dela, ki jih predstavljate, znesejo toliko, kot stane naša občinska uprava celotno leto." Benko: »Ne bom več nasedel takšnim skupnim projektom« Dogodki po izgradnji kažejo na to, da se pri skupnih projektih pre- Upoštevali bodo želje investitorjev ... Občine zaradi sprememb državne zakonodaje na področju prostorskega planiranja sprejemajo osnutke odlokov, kako bodo urejale določene zadeve, povezane z občinskim prostorskim načrtovanjem. Med drugim so župani Spodnjega Podravja sklenili, da bodo imeli enotne tarife v Odloku o določitvi stroškov lokacijske preveritve. Kotje pojasnila Alenka Korpar, direktorica SOU občin Spodnjega Podravja, gre za to, da se prostorski izvedbeni pogoji lahko spremenijo (v primerih, ko to omogoča zakonodaja) glede na želje investitorjev. Ti pa bodo za to plačali. Koliko, še nijasno; bržkone pa se bo ta znesek gibal okrog 1.500 evrov. Korparjevaje izpostavila, da bo pri tem najbrž veliko mladih prevzemnikov kmetij, ki bodo lahko hitreje začeli graditi in ne bo nujno čakati sprejemanja občinskih prostorskih načrtov. Do naslednjega kolegija bodo pripravili konkreten predlog, kakšen znesek bi zaračunali za lokacijsko preveritev. Zadnjo besedo pri tem pa bodo imeli župani in svetniki. Občine imajo svoja pravila tudi glede oprostitev plačila NUSZ. Na finančni upravi so zapisali, da se NUSZ ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe vojske, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje ali zgradil, dozidal oziroma nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali če je neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Zapisali so tudi, da občina lahko predpiše oprostitev oziroma delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za občane z nižjimi dohodki in občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Preverili smo, katere oprostitve za odmero NUSZ omogoča Občina Slovenska Bistrica. Poleg teh, ki jih dovoljuje zakonodaja, so plačila NUSZ oproščeni občani, ki jih prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar ipd.) do odprave posledic, praviloma največ do pet let. Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče in objekte v lasti občine in krajevnih skupnosti, ki so namenjeni za opravljanje njene lastne dejavnosti, javni zavodi, knjižnice in zavodi, katerih ustanovitelj je občina. Plačila so oproščeni določeni gospodarski objekti, ki služijo osnovni kmetijski dejavnosti in so postavljeni na območjih izven centra mesta Slovenska Bistrica in izven dela naselja Pragersko (Ptujska cesta in Kolodvorska ulica), torej na območjih II., III. in IV. kakovostne skupine, ter prostori, v katerih delujejo humanitarna, kulturna in športna društva ... V Ormožu so lani plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oprostili 12 zavezancev - pet zavezancev zaradi socialne ogroženosti ter sedem zavezancev zaradi plačila komunalnega prispevka za gradnjo nove hiše ... »Glede olajšav ravnamo v skladu s Pravilnikom o merilih in kriterijih za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož,« je pojasnil Dejan Praprotnik iz Medobčinske uprave občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. In med temi merili so vsa, ki jih je že navedla finančna uprava, oprostitev pa lahko enako kot v Slovenski Bistrici uveljavljajo tudi zavezanci, ki so utrpeli elementarno ali drugo nesrečo. V Svetem Tomažu, najmanjši občini izmed trojice, pa o olajšavah pri plačilu NUSZ niso poročali. Mojca Vtič in Monika Levanič www.posta.si PS PAKETOMAT Ko prevzem in dostava postaneta zabava! pogosto pojavijo zapleti in da to ni dobra popotnica za prihodnje morebitne skupne investicije, pa je izpostavil Alojz Benko, župan občine Trnovska vas. »Ne bom več nasedel takim zadevam, če bom še naprej župan,« je dejal. Po glasnih pomislekih je Senčar pojasnil, da je kot dober gospodar »pač poskušal« ptujski občini zagotoviti povračilo dela stroškov, a je po slišanem sklenil, da ostaja dogovor okrog financiranja nespremenjen. Občine, ki so prep-lačale izgradnjo, naj bi sredstva dobile vrnjena naslednje leto. Dženana Kmetec Hrg SE DOSTOPNO, HITRO IN ENOSTAVNO. Z našo mrežo samopostrežnih avtomatov lahko brez čakanja vvrsti prevzemate in oddajate svoje pošiljke: enostavno, kadarkoli, 24/7! 0S5 Vy Pošta Slovenije Zanesljivo z vami! www.PSpaketomat.si 1G Štajerski Ljudje in dogodki torek m 19. junija 2018 Podravje, Slovenija • Zaključek projekta Hrana ni za tjavendan Med najboljšimi Grajenčani in Gorišničani Zaključil seje projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga program Ekošola in Lidl Slovenija izvajata že četrto leto zapored. Letos je v projektu sodelovalo več kot 5.200 učencev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter 150 mentorjev, sodelovale pa so tudi šole s prilagojenim programom. Med nagrajene šole sta se uvrstili tudi Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj - podružnica Grajena, kije med vrtci in prvo triado OŠ zasedla drugo mesto, ter OŠ Gorišnica, kije med osnovnimi šolami zasedla prvo mesto. Sodelujoče šole so v okviru projekta izvajale raznolike aktivnosti - merile so količine zavržene hrane, kreirale nove recepte, izvedle dneve brez zavržene hrane, naravoslovne dneve, se ukvarjale z vrtički, pripravile kreativne plakate in sodelovale v literamo-Iikovnem natečaju z gospo Kuhlo. Kot ugotavljajo na Ekošoli, je veliko šol med aktivnosti projekta vključilo tudi sodelovanje s starši in starimi starši. »Šole, ki v projektu sodelujejo že več let, se vedno bolj zavedajo, da moramo v proces spremembe odnosa do hrane vključiti tudi starše, saj so enaki vzgojni pristopi za najmlajše ključnega pomena. Hkrati pa tudi otroci s pridobljenim znanjem vplivajo na starše, stare starše in svojo okolico. Veseli nas, da so otroci tudi letos pokazali tako veliko mero samoiniciativnosti, kreativnosti in domiselnosti ter da smo s tem še korak bližje odgovornejšemu odnosu do hrane,« je na zaključni prireditvi dejala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola. Lidl Slovenija projekt Hrana ni za tjavendan podpira v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik .'-v.. '■i&ztmsi-. Med vrtci in prvo triado osnovne šole so najboljše projekte izvedli OŠ Polzela - enota Vrtec, OŠ Ljudski vrt Ptuj - podružnica Grajena in Vrtec Ciciban - enota Žabice iz Ljubljane, med osnovnimi šolami so se najboljše odrezale Osnovna šola Gorišnica, I. Osnovna šola Žalec in Osnovna šola Cankova. boljši svet. S potekom letošnjega projekta so izredno zadovoljni, saj so šole pokazale velik napredek pri količinah zmanjševanja odpadne hrane in pri iskanju inovativnih načinov, kako otroke spodbuditi, da o hrani razmišljajo in z njo ravnajo spoštljivo. Središče ob Dravi • Nova pridobitev za varnost voznikov Železniški prehod varnejši s sistemom COPS@rail Na prehodu ceste, ki prečka železniško progo v naselju Grabe v občini Središče ob Dravi, je od nedavnega nameščen nov sistem COPS@rail. Na omenjenem železniškem prehodu se je v preteklosti že pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Zato se je na razpis Zavarovalnice Triglav in podjetja COPS systems, s katerim podjetji skrbita za večjo varnost voznikov pri prečkanju železniških prehodov, prijavila tudi Občina Središče ob Dravi. »V občini Središče Ob Dravi imamo tri prehode čez železniško progo, ki so zavarovani samo s Foto: Arhiv Zavarovalnice prometnimi znaki in v letu 2016 sta v naselju Grabe umrli dve osebi ob prehodu čez železniške tire. Sistem COPS@rail, ki je postavljen ob tem prehodu prek železniške proge, služi kot dodatno opozorilo tistim, ki pred prehodom ne ustavijo ali pa so premalo pazljivi,« o novem opozorilnem sistemu, ki je v naselju Grabe postavljen ob nivojskem prehodu ceste čez železniško progo, pravi Jurij Borko. Voznike čez prehod, ki je bil do nedavnega označen le z andrejevim križem, na potrebo po povečani pozornosti med vožnjo zdaj dodatno opozarja sistem COPS@ rail. Postavljen je na obeh straneh železniške proge. Opozorilni sistem COPS@rail v Občini Središče ob Dravi je eden od 12 sistemov, ki sta jih v sodelovanju s slovenskimi občinami v letošnjem letu vzpostavila Zavarovalnica Triglav in podjetje COPS systems. »V Zavarovalnici Triglav že vrsto let podpiramo projekte za večjo prometno varnost in tako v skladu z našim poslanstvom ustvarjamo varnejšo prihodnost. S projektom COPS@rail voznike po vsej Sloveniji spodbujamo k večji zbranosti pri prečkanju železniških prehodov, saj je prav ta nujna za varno vožnjo,« je povedal Uroš Skuhala, direktor Območne enote Maribor Zavarovalnice Triglav. Sašo Sever POŠ Grajena: od sadnih nabodal do zdravih palačink Otroci prve triade OŠ Ljudski vrt Ptuj so v projektu Hrana ni za tjavendan sodelovali že lani. Ostanke hrane so merili štiri tedne, organizirali so tudi dva dneva brez ostankov hrane in naravoslovni dan, v okviru katerega so učenci prve triade pripravljali sadna nabodala, toast s sadjem, sadne napitke in kuhali polento. Šestošolci so spregovorili o hrani rastlinskega izvora in pripravili vegansko stojnico, na kateri so lahko učenci poskusili različna semena in oreščke, sadje, rastlinske napitke, kokosove kroglice in slano pecivo s semeni ter si ogledali nekaj izdelkov, ki jih lahko najdemo na slovenskem trgu. Sed-mošolci so pekli zdrave palačinke, ki so jih ponudili z domačo marmelado in domačim lešnikovim nama- zom, izdelali pa so tudi zanimive plakate. Osmošolci in devetošolci pa so pripravili sadno-zelenjavne smutije ter različne namaze. Oš Gorišnica: nagrade za tiste, ki ne zavržejo hrane Tudi učenci OŠ Gorišnica so v okviru projekta izvedli številne aktivnosti, med njimi so tedensko merili zavrženo hrano. Ugotovili so, da je učencem bližje industrijsko pridelana hrana, kot so sladki namazi, kosmiči, nezdrava in ocvrta hrana, po kateri posegajo raje, hkrati pa v kuhinji pripravljene jedi (predvsem jedi na žlico) zavračajo. Organizirali so tekmovanje med razredi pod naslovom Kateri razred zavrže manj hrane ter nagradili naključne posameznike, ki pri kosilu niso zavrgli nič hrane. Predstavili so vse ključne ugotovitve o zavrženi hrani na šoli in kako nezdrava hrana vpliva na posameznika, pri čemer so predvsem izpostavili primerjavo med zdravo in nezdravo hrano. Na predstavitvi so učenci pridobili nove predloge in ideje, kako čim učinkoviteje zmanjšati količino zavržene hrane. PR Kidričevo • Potepanje po Italiji Zanimiv in poučen izlet Konec maja smo se nadarjeni učenci osmih in devetih razredov OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce odpravili na dvodnevni izlet v Italijo. Ob dveh zjutraj smo sedli na avtobus in se podali na šesturno pot. V Cirkovcah smo pobrali še nekaj os-mošolcev in devetošolcev. Okrog osme ure zjuaj smo prispeli v italijansko mesto Vicenza. Prvi dan smo obiskali šolo grafike in spoznali nadarjenega umetnika iz Kidričevega Jerneja Forbicija. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina se je najprej odpravila na sprehod po mestu. Ogledali smo si vhod v Teatro Olimpico, Basilico Palladiano, Villo Almerico Capra (znano kot La Rotonda) in ostale znamenitosti arhitekta Palladia. Druga skupina je medtem sodelovala v grafičnih delavnicah. Po končanih delavnicah smo se nastanili v hostlu ter se odpravili na večerjo. Naslednji dan smo obiskali veliko razstavo Fondazione Bisazza v Montecchio Maggiore, kjer smo si ogledali zanimive skulpture in mozaike iz koščkov barvnega stekla in zlata. Nato smo se odpravili proti Benetkam. Do Markovega trga smo se pripeljali z ladjico. Ogledali smo si tudi Doževo palačo in se sprehodili preko mostu Rialto. Po sprehodu med ozkimi ulicami Benetk smo sedli na avtobus in se odpeljali v Slovenijo. Ta dvodnevni izlet je bil zelo zanimiv in poučen, saj smo videli marsikaj novega in se veliko naučili. Eva Žunkovič, 8. b Foto: arhiv šole Foto: Lidl torek • 19. junija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • 140 let Glasbene šole Karola Pahorja Izjemen spektakel ob častitljivem jubileju Z izjemnim praznovanjem častitljive obletnice delovanja so še enkrat več dokazali, da Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj že polnih 140 let predstavlja izjemno pomemben kamen v mozaiku izobraževalnega, kulturnega in družabnega dogajanja ne le v Podravju, temveč tudi na državni ravni Izjemen spektakel, ki so ga pripravili, je navdušil več kot 1100 gledalcev. Vidno fasciniranje bil tudi slavnostni govornik, predsednik države Borut Pahor. Že samo dejstvo, da bo v muzi-kalu, ki so ga pripravljali ob 140-le-tnici delovanja Glasbene šole Karola Pahorja, nastopilo 50 izjemnih glasbenikov, je pomembno vplivalo na visoka pričakovanja. Učitelji, zaposleni na šoli, ki so izobrazili mnoge generacije odličnih glasbenikov, so tokrat skupaj z učenci pokazali svoje izjemno znanje in talente. Glasba, spisana posebej za to priložnost, je bila vrhunska in enkratna. 18 songov, pod katere se podpisuje izjemen glasbenik, pevec, pianist, dirigent in skladatelj Samo Ivačič, se je odlično skladalo z godbo in ponudilo pravo glasbeno poslastico. Skozi glasbo so ustvarjalci muzikala Domišljije iz Harmonije razkrili vse skrivnosti notnega črtovja. Idejna zasnova in libreto učiteljice na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj Sare Praper sta se izkazala za odlično idejo, kako glasbeno teorijo predstaviti drugače. Kdor je doslej ni maral, jo odslej zagotovo bo. Vse komponente skupaj pa je zmešal in v zanimivo zgodbo povezal režiser Matjaž Latin, ki je skupaj s 50 nastopajočimi, učitelji in učenci Glasbene šole Karola Pahorja, dosegel že profesionalni nivo produkcije. Izjemni so bili tudi glavni liki muzikala Jože Ekart, Urška Vučak Markež, Janja Turk, Primož Vidovič in Antonio Hojsak, pomemben delček k prepričljivosti videnega pa sta seveda prispevali tudi kostumografija in scenografija, delo Mateje Kapun. Z izjemnim navdušenjem in stoječimi glasnimi ovacijami je publika (fp1 Um " Ii. Več kot 50 nastopajočih je pripravilo izjemen avtorski muzikal Domišljije iz Harmonije. Foto: CG Predsednik države Borut Pahor je ravnatelju Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefanu Petku podelil protokolarno darilo. učencev v prvem šolskem letu se je to v tekočem šolskem letu zvišalo na skoraj 600 učencev in 45 zaposlenih. Z zadovoljstvom je Petek ugotovil, da se slovenske glasbene šole ponašajo z zelo visokim nivojem, še višjim kot v večini držav EU: „Zato je ta nivo vredno ohraniti in ga nadgraditi," je sklenil. Dženana Kmetec zelo bučno nagradila ekipo za izveden avtorski muzikal. Ob tej priložnosti jih je nagovoril tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je šoli v imenu MO Ptuj podelil veliko statuo. Šolo dojema kot eno gonilnih sil glasbenega in kulturnega utripa mesta. Posebno protokolarno darilo, zastavo Republike Slovenije, je Štefanu Petku, ravnatelju šole, podeli tudi slavnostni govornik, predsednik države Borut Pahor. Z njo je izkazal hvaležnost za »pomembno poslanstvo - ohranjanje tradicije glasbenega izobraževa- nja, navdihovanje mladih talentov in spodbujanje ljubezni do glasbe.« Slavnostni nagovor je zaključil z željo, da naj glasbena šola še naprej predstavlja prostor, kjer glasba združuje čarobnost. Ponosen in zadovoljen z izvedbo prireditve ter seveda izjemnim obiskom je bil tudi Petek. Dejal je, da je bila ustanovitev šole pred 140 leti vizionarsko delo peščice meščanov, ki je prepoznala potrebo po glasbeni vzgoji otrok. Da so imeli pravo vizijo, po njegovem dokazuje marsikaj, tudi naraščajoče število učencev: od začetnih 17 Gorišnica • Po 60 letih spet v šoli Spet so postali učenci Zadnja generacija malih maturantov nižje gimnazije iz leta 1958 se je 23. maja zbrala pred osnovno šolo v Gorišnici. V šoli sta nas pričakala ravnatelj Ši-lak in pomočnica, ki sta nam predstavila organizacijo in dejavnosti v šoli. Po predstavitvi smo obiskali oddelek vrtca, kjer so nam otroci zapeli in recitirali izštevanke. Tudi mi smo z njimi peli in jim povedali izštevanke, ki smo se jih mi učili. Nato smo se napotili v četrti razred devetletke. Sodobna oprema, učni pripomočki, računalniška učilnica, velika jedilnica, široki hodniki, in še bi lahko našteval, so se nas dotaknili. O vsem tem v naših šolskih letih nismo niti sanjali. Iz šole smo krenili na pokopališče, na skupnem grobišču prižgali svečko ter se z minuto molka spomnili vseh prerano preminulih sošolcev. Ob kosilu smo se pogovarjali o dogodkih iz šolskih dni. Radi smo se spomnili na razposajena, nagajiva, živahna, vendar nikoli razgrajaška, hudobna ali žaljiva početja. Ob odhodu smo si voščili vse dobro, predvsem pa veliko zdravja in da se, če ne prej, ob 65-letnici zopet srečamo. Franc Simonič Starše • Tekmovanje starejših gasilcev in gasilk Ko štejeta tudi starost in znanje Konec maja je v Prepoljah potekalo gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske zveze Slovenije ter tekmovanje za pokal Prepolj. Udeležilo se ga je kar 35 ekip, v ženski konkurenci so domačinke dosegle tretje mesto. Kot že ime tekmovanja pove, so bili tokrat v ospredju starejši gasilci in gasilke. To pomeni, da lahko tekmujejo ženske, stare nad 48 let, ter moški nad 58 let. Ker pa končen rezultat ni odvisen le od gasilske vaje, temveč tudi od starosti članov ekipe, je eden izmed ciljev, da je ekipa čim starejša. Na tokratnem tekmovanju je najstarejši gasilec, član PGD Hajdoše, štel 83 let, najstarejša tekmovalka z gorenjskega društva PGD Polje pa 88 let. Sicer pa ekipe svoje znanje in pripravljenost preverjajo v dveh vajah - vaji s hidran-tom in vaji raznoterosti. Slednja je zelo dinamična. Tukaj se morajo tekmovalci obleči, preteči 22 m ter izvesti pred koncem še nalogo. Tekmovanja se je udeležilo 35 ekip starejših gasilk in gasilcev, največ jih je zastopalo savinjsko, šaleško, celjsko in podravsko regijo. V moški konkurenci so se na prva tri mesta uvrstili gasilci iz društev Ge-rečja vas, Panova vas in Lovrenc na Dravskem polju, v ženski kategoriji pa so pokal gasilske zveze odnesle gasilske PGD Polje, druga je bila ekipa iz PGD Dobračeva in tretje domačinke, gasilke PGD Prepolje. »V mariborski regiji je ekipa starejših gasilk iz Prepolj edina, ki že vrsto let nastopa v tem najvišjem rangu tekmovanja. Glede na vložen trud, odrekanja, predvsem pa rezultate so med najboljšimi v Sloveniji, zagotovo pa brez konkurence v tem okolju,« je poudaril predsednik PGD Prepolje Roman Petek. S tekmovanjem prislužijo tudi kakšen evro Dodal je, da je tekmovanje v Prepoljah edino takšno v mariborski gasilski regiji, skupaj jih je čez leto po Sloveniji sedem. PGD Prepolje je organizator drugič, prvič so bili lani. »Cilj je, da dobimo organizacijo tudi drugo leto. Smo dobra ekipa z nekaj izkušnjami. Kot predsednik društva sem ponosen in vesel, da imam takšno ekipo, ki ji lahko zaupam, na katero se lahko v vsakem trenutku zanesem in ki se je že večkrat izkazala,« je povedal. In zakaj so se odločili za kandidaturo za organizacijo tekmovanja? »Zaradi ekipe starejših gasilk, ki so zagnane in aktivne, ter zaradi preostalih ekip, ki v društvu delajo in se tako izobražujejo. Trenutno jih imamo v vseh kategorijah kar devet. Zato potrebujemo precej finančnih sredstev in to je le ena izmed oblik, kako zaslužiti kakšen evro,« je priznal. Sicer pa se v Prepoljah pripravljajo tudi na gradnjo novega gasilskega doma. »Sedanjega nameravamo v celoti porušiti in na istem mestu zgraditi sodoben gasilski dom, ponos kraju in občini. Smo v fazi pridobivanja dokumentacije, drugo leto naj bi se gradnja začela,« je napovedal Petek. Mojca Vtič Foto: Franc Simonič Foto: PGD Prepolje Starejše gasilske PGD Prepolje so dosegle 3. mesto. »Tovrsten uspeh je zanje prvi. Ker so ga dosegle doma, je bilo temu primerno tudi veselje,« je zaupal predsednik PGD Prepolje Roman Petek. Foto: CG 12 Štajerski Kultura torek m 19. junija 2018 Ptuj • Razstava Drobci iz zapuščine pisatelja Ivana Potrča Odslej tudi kitajski prevod romana Na kmetih V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so na Trubarjev praznik odprli razstavo Drobci iz zapuščine pisatelja Ivana Potrča, kije na ogled do 30. junija. Gre še za nevi-dene drobce iz zapuščine pisatelja. Letos oktobra bo poteklo že 25 let od poimenovanje ptujske knjižnice po rojaku Ivanu Potrču, poteka pa tudi 20 let od prejema prve donacije njegove zapuščine. Leta 1998 je domoznanski oddelek pridobil velik del Potrčeve zasebne knjižnice, ki jo je podarila njegova soproga Branka Jurca, predal pa sin dr. Matjaž Potrč. „Potrčeva knjižna zapuščina je obogatila našo knjižnico z mnogimi dragocenimi izvodi, ki jih do tedaj še nismo imeli. Poleg knjižnega gradiva je bil opravljen popis arhivskih škatel s tipkopisi, časopisnimi izrezki, revijalnimi objavami in članki o pisatelju. V začetku leta 2012 je dr. Matjaž Potrč knjižnici podaril še en del pisateljeve zapuščine. Tako danes šteje zapuščina 2800 knjižnih enot, ki je obdelana v Cobiss sistemu in je na razpolago našim uporabnikom, sicer čitalni-ško, v Potrčevi spominski sobi. Za 20 arhivskih škatel pa imamo popisanega tudi drugega gradiva," je povedala Božena Kmetec - Friedl. Vrhunec in prelomnico v Potrčevem pisateljevanju predstavlja roman Na kmetih, ki je bil prvič objavljen leta 1954. Z njim je sprožil različne, tudi odklonilne odmeve. Zanj je leta 1955 prejel že drugo Prešernovo nagrado. Leta 1970 so po njem posneli film Rdeče klasje. Na puljskem festivalu je prejel veliko zlato areno. „Roman Na kmetih je bil preveden v več tujih jezikov, posebnost pa predstavlja prevod v kitajščino in natis s kitajskimi pi-smenkami, ki ga je v dar prejela Viktorija Dabič od Ivana Vanča, Potrčevega prvorojenca, v zahvalo za prizadevanja oživitve vsakoletnega pohoda po Potrčevi poti in ohranjanja spomina nanj. Gospa Dabič se je odločila, da dragoceni prevod podari knjižnici in s tem še dodatno obogati dragoceno pisateljevo zapuščino," je v predstavitvi letošnje razstave 32 del pod naslovom Drobci iz zapuščine pisatelja Ivana Potrča še posebej izpostavila bibli-otekarka Kmetec - Friedlova. Foto: Črtomir Goznik Ivan Potrč je bil plodovit pisatelj, predstavnik socialnega realizma SV Slovenije. Danes velja za enega najvidnejših pisateljev prav zato, ker je v svojih delih s pošteno odkritosrčnostjo razkrival življenja svojih ljudi, ki so bili do tedaj neznani v slovenski književnosti. Kmečko pripovedništvo in dramatiko je obogatil z novimi vsebinami in novimi človeškimi podobami. Ivan Potrč je tudi največkrat nagrajeni slovenski pisatelj svojega časa. Slovenska akademija znanosti in umetnosti gaje leta 1977 imenovala za dopisnega, leta 1983 pa za svojega rednega člana. Bilje tudi dvakratni Prešernov nagrajenec. Poleg novel je napisal tudi nekaj romanov. Z odprtja razstave Drobci iz zapuščene Ivana Potrča, na kateri je Viktorija Dabič redko dragocenost, prevod Potrčevega dela Na kmetih v kitajščino in natis s kitajskimi pismenkami, predala v hrambo direktorju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj oz. bibliotekarki Boženi Kmetec - Friedl, odgovorni za Potrčevo dediščino. Odkritje informativne table o slovenski pisateljski poti Pred mnogimi leti je bila 8. junija odkrita spominska plošča na Potrčevi rojstni hiši, 8. junija letos so se pohodniki pod okriljem društva Zreli vedež ponovno vrnili tja in odkrili še eno informativno tablo, s katero se je domačija Ivana Potrča vpisala na slovenski literarni zemljevid. Doslej so v Sloveniji postavili pet ali šest takšnih tabel, projekt pa čaka, da bi takšne table postavili po celi Sloveniji. „SV del Slovenije je najmanj posejan s temi drobci, je pa veliko hiš, ki še čakajo na naš obisk in na naš poklon, ki si ga ti naši pisatelji SV Slovenije prav gotovo zaslužijo. Tudi na naših pohodih ob polni smo spoznali, da je založba Litera, ki je izdala zadnjo knjigo Prepovedano življenje, po pomoti natisnila Dominkovo domačijo namesto Potrčeve na prvo stran. Na našo intervencijo je ponovno natisnila prvo stran, tako da imamo sedaj knjigo z obema naslovnicama," je spomnila Dabi-čeva, ki je ob tej priložnosti tudi predala Potrčevo knjigo, prevedeno v kitajščino direktorju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjažu Neudau-erju oz. Boženi Kmetec - Friedl, ki zelo skrbi za Potrčevo dediščino, da se noben drobec ne bi izgubil. Za to dragoceno knjigo, ki je doslej v knjižnici še niso imeli, bodo našli posebno mesto, je obljubil direktor knjižnice. MG Majšperk • Dan vrtca Voda je najdragocenejši zaklad V začetku junija so vrtčevski otroci praznovali dan Vrtca Majšperk. Tema letošnje prireditve je bila voda, o pomenu katere so že od jeseni razmišljali najmlajši občani in občanke Majšperka. Tako so med letom opazovali reko, mlako, lužo, spoznavali življenje ob vodi in v vodi, izdelovali mostove, izvajali poskuse z vodo, brali pravljice o vodi ... »Ugotavljali smo, da vodo potrebujemo za pitje, kuhanje, umivanje, delo, predvsem pa, da moramo skrbeti za čisto vodo in z njo varčevati,« je aktivnosti naštela Bar- bara Vedlin, vodja enote Vrtca Maj-šperk. In da moramo vodo čuvati, ker da je dar, radost življenja in najdragocenejši zaklad, so z deklamacijami zbrane v polni dvorani OŠ Majšperk opozorili vrtčevski otroci. Seveda so na prireditvi tudi plesali, se igrali in »čofotali« v vodi, peli znane pesmi o vodi. »Ob zvokih mlina, mlinarjih in pericah ob reki so zaplesali ples Ob bistrem potoku in lovili ribice. S čol-ničkom, napolnjenim z otroško domišljijo in ustvarjalnostjo, so odpluli proti morju. S svojim plesnim nastopom Dežek, voda pa so za konec navdušili otroci plesne dejavnosti,« je še dejala. MV Ptuj • Mežanovi dnevi 2018 Likovna izpoved o povezovanju Tema letošnje bienalne likovne prireditve Mežanovi dnevi 2018 je bila Povezovanje. Natečaj je Zveza kulturnih društev Ptuj razpisala v začetku maja letos z željo, da dela „nosijo", izpovedujejo to temo v najširšem pomenu te besede: preteklost in sedanjost, narave in človeka, ljudi vseh generacij, narodnosti ipd. K sodelovanju so povabili polnoletne osebe, slikarje, fotografe, kiparje s po dvema deloma, ki so jih avtorji v poljudni tehniki ustvarili v zadnjih dveh letih. Z 38 deli se je odzvalo 25 avtorjev, med njimi ni bilo nobene fotografije niti skulpture. Izbor del je opravila strokovna žirija, ki so jo sestavljali: Stojan Kerbler, mojster fotografije, predsednik, in člana Stanka Gačnik, univ. dipl. umet. zgodovinarka, kustodinja--galeristka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, in Jože Foltin, prof. likovne umetnosti, je letošnji razpis in odziv predstavila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Število poslanih del je bilo letos manjše kot v prejšnjih letih. „Če želimo za razstavo pridobiti več likovnih del, bi kazalo po Sloveniji organizirati zbirne centre, ki bi vsa prijavljena dela z določenega območja pripeljali na Ptuj. Na razstavi je opaziti, da so se nekateri starejši ustvarjalci 'utrudili', tudi mogoče zaradi neuspeha na prejšnjih razpisih, mlajši pa iz leta v leto napredujejo. Kakovosten avtor je lahko le tisti, ki ga k likovnemu izražanju žene neka notranja sila. Na naših razstavah je vedno manj del, ki pomenijo golo odslikavo narave. Avtorji si poizkušajo razviti neko svojo poetiko, nek lasten izraz, ki pogosto odhaja v abstrakcijo. Takšna so tudi nagrajena dela," pa je povedal predsednik strokovne žirije, ki je za razstavo izbrala 33 del. Tako si je do 30. junija v Miheličevi galeriji mogoče ogledati dela: Gregorja Samasturja (Ptujska Gora), Danile Krpič (Murska Sobota), Irene Skotnik (Sv. Jurij ob Ščavnici), Bogomirja Jurtele (Janški Vrh), Arpada Šalamona (Slovenske Konjice), Anice Zupanič (Ptuj), Albine Kragelj (Radenci), Elfride Bren-čič (Hlaponci), Radoslava Kukovca (Sladki Vrh), Suzane Marovt (Oplo-tnica), Zdenke Šulin (Lenart), Hede Vidmar Šalamon (Slovenske Konjice), Mirana Cafuta (Ptujska Gora), Ajše Žagar (Maribor), Alje Žagar (Maribor), Danice Lužnik (Lenart), Silve Jelič (Lenart), Rozine Šebetič (Ptuj), Kristine Kolar (Ptuj), Cecilije Bernjak (Zgornja Hajdina), Bernadke Kos (Ptuj), Melite Vidovič (Maribor), Vidke Borko (Gornja Radgona) in Mihaele Omladič (Ptuj). Žirija je nagradila tri dela: prvo nagrado je prejel Gregor Samastur (Percepcija, akril - platno), drugo nagrado Danila Krpič (Chiaroscuro II., akril - platno), tretjo pa Heda Vidmar Šalamon (Zapis nekega časa - L. Spacal, colage - platno). Organizatorica bienalne likovne prireditve Mežanovi dnevi Zveza kulturnih organizacij Ptuj pri njeni izvedbi že vsa leta uspešno sodeluje s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Or-mož. Odprtje razstave je s pesmijo pospremil Ptujski kvartet. MG Foto: Črtomir Goznik FOTO: Peter Kitak Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj, in Stojan Kerbler, mojster fotografije na odprtju letošnje bienalne razstave Mežanovi dnevi 2018, ki je bila 7. junija v Miheličevi galeriji na Ptuju. torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Razplet Energičen nastop in štiriglasnopetje V Spodnjem Leskovcu v občini Videm ima sedež mladi narodno--zabavni ansambel Razplet. Letos avgusta bo eno leto, odkar skupaj igrajo v zdajšnji zasedbi. Sestavljajo ga štirje fantje: Timi Kmetec (basist, vokalist, vodja ansambla), Žiga Kmetec (kitarist, vokalist), Aljaž Hliš (vokalist, klaviaturist) in Damjan Klemenčič (harmonikar, bobnar, vokalist). Bobne imajo zaradi zabavne glasbe, ki jo prav tako igrajo v živo. V bistvu so se že prej našli, preden je uradno začel delovati ansambel Razplet, igrali so v drugih zasedbah in pod drugimi imeni, tako da se kljub mladosti lahko pohvalijo že z zavidljivo odrsko kilometrino. Iskali so harmonikarja, prejeli so veliko prijav, a na koncu izbrali Damjana. Ze od vsega začetka nastopajo v narodni noši, ker so prepričani, da tako tudi z oblačilom izražajo svoj poklon slovenski narodno-zabavni glasbi in njenim koreninam. Za mladi ansambel je sicer nakup ene noše, ki stane 1.000 evrov, velik zalogaj, a so prepričani, da so se pravilno odločili. Ime ansambla je nastalo povsem po Uroš Ukac, melodije Denis Godec in Damjan Klemenčič, aranžmaje Franjo Oset in Damjan Klemenčič. Letos bodo nastopili le na enem festivalu, v Cerkvenjaku, to bo tudi njihov prvi festival, prihodnje leto se želijo predstaviti tudi na ptujskem in vurberškem festivalu. »Vsak festival je za ansambel dober preizkus, ker ob predstavitvi dobiš tudi informacijo o tem, ali delaš v pravi smeri in kaj moraš še popraviti, da boš dosegel želeno kakovost,« pove vodja ansambla Timi Kmetec. Od prvih festivalov ne pričakujejo ničesar, če pa jim bo uspelo, pa toliko bolje, povedo. V prvi vrsti je njihov cilj kakovosten nastop in širitev kroga zvestih poslušalcev. Želijo jih prepričati s preprosto zvrstjo glasbe, kakršna je Slakova, ki ljudem že od nekdaj ugaja, in z močnimi izpovednimi besedili. Povsod, kamor pridejo, poskrbijo za veselje, izjemno zabavo s šo-Štirje energični fantje igrajo vom, kakovostno glasbo, prepričljivi so s štiriglasnim fantovskim petjem in prilagodljivi z repertoarjem. Igrajo na zabavah za zaključene družbe, porokah in drugih priložnostih, čim prej pa želijo nastopiti tudi na kakšni večji prireditvi, upajo tudi na nastop na Ptujski poletni noči. Skorajda ni konca tedna, ko ne bi kje igrali. Vsak nastop je za mladi ansambel dobrodošel, korak naprej v kakovostni in repertoarni rasti. Zelo pa so hvaležni tudi za strokovno pomoč, ki jim jo nudita Franjo Oset in Milan Osetič. MG VSAK ČETRTEK OB 20 ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI naključju na eni od vaj. Imajo tudi svoj logotip, sestavljen je iz violinskega in basovskega ključa, ki pove vse, dodajo. Narodno-zabavna glasba jih spremlja že od zgodnjega otroštva, pozneje so dodali še zabavno glasbo. Njihovi vzorniki so Modrijani, Slaki, Tone Rus. V kratkem bodo posneli tudi svoje prve lastne pesmi: Polka za omahljivko, Res čutim te še in Starši, spomnite se name, za katera so besedila napisali Matjaž Vrh in ZABAVNA 1. NATAŠ A MADJAR-Sedemkrat 2. DOMEN KUMER-Midva 3. POSKOČNI MUZIKANTI - Mala NARODNA l.S.O.S. KVINTET-Adios 2. SPEV - Kraljica zvezdnih noči 3. Ans. GLAS - Saj že jutri NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Tel. številka: Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2010 - prvi del m hribu Že deseto leto zapored so se na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj zbrali pohodniki, ki jih držijo pozitivne misli in ideje ter se spomnili na rojaka Ivana Potrča in dr. Matija Murka. V ptujski Mlekarski zadrugi so še zaenkrat zadovoljni, saj se slovenski pridelovalci mleka še ne soočajo s tako globoko krizo kot njihovi kolegi marsikje po Evropi. Rekonstrukcija Potrčeve ceste na Ptuju je celo lansko leto burila duhove. Gre za še eno tistih ptujskih investicij, ki se je srečevala s težavami pri pridobivanju služnostnih pogodb. Čeprav rekonstrukcija še ni dokončana, je cesta že odprta. Slovenija bo letos prešla na digitalni televizijski signal, analogna televizija bo ugasnila. Radio Ptuj praznuje 47 let, Štajerska budilka sedem. Zaradi škode, ki naj bi mu bila povzročena, Albin Bren-cl, lastnik podjetja Albin Promotion, zahteva od občine Kidričevo tri milijone evrov odškodnine zaradi domnevnega izpada proizvodnje, ki naj bi jo povzročila občina s tem, ko naj bi zahtevala obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo opuščene gramoznice. V svetu občine Kidričevo ocenjujejo, da je zahtevek neutemeljen. Na Ptuju so odprli bivalno enoto društva Sožitje. TD Ptuj je začelo projekt Spoznavajmo države EU, v katerem bodo sodelovale šole, ki že dlje časa sodelujejo v mednarodnih projektih. Pri davčnem uradu na Ptuju se je pojavil napis, da se poškodovane stopnice uporabljajo na lastno odgovornost. Ptujski mestni svetniki ugotavljajo, da je nedopustno, da se sredi mesta pojavljajo takšni napisi. V Žeta-lah bodo dvooddelčni vrtec gradili tik ob šoli, v vzpetini, nepojmljivo pa je, da naj bi gradnja tako majhnega vrtca stala kar dva milijona evrov. Svetnik N.Si Peter Pribožič je predlagal, da naj bi Ptuj dobil poletno gledališče, ki bi ga uredili na severnem delu grajskega griča. Ideja je zanimiva, odzivi pa zelo različni. Iz ptujskega mestnega jedra je izginila še ena blagovna znamka - Svilanit. Če se bo nadaljevalo s takšnim tempom kot v zadnjih dveh oz. teh letih, bo Murkova kmalu postala ulica duhov, v kateri Ptujčani in tudi drugi ne bodo imeli več česa kupiti. Dobrih 413 tisoč evrov bo MO Ptuj stala dozidava enote vrtca Marjetica. Ormoški župan Alojz Sok bi rad izvedel, kam je šlo 10 milijonov evrov razpisanih sredstev, ki jih je ministrstvo za kulturo namenilo po razpisu za vlaganje v kulturne objekte v mreži kulturnih objektov v RS. Na razpisu so bile „neuspešne" tudi občine, ki so vključene v projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Na desnem bregu Drave najmanj tri nova f v • v v krožišča V Upravni enoti Ptuj so reševali kar 1115 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega jih je pravnomočnih 1091. Bukovški gasilci praznujejo 100-le-tnico delovanja. V Cerkvenjaku so že dve leti brez zdravnika, bojazen, da bo tako še dolgo, pa je toliko večja, ker želi občina Cerkvenjak zdravstveni dom oddati v najem. Urejanje Mariborske ceste naj bi se začelo leta 2012, idejni projekt ureditve prometa na desnem bregu Drave predvideva izgradnjo najmanj treh krožišč in nove prometne povezave za Terme. Na ukinjenem mejnem prehodu pri Florjanu na Mejah je potekal shod razočaranih občanov z obeh strani slovensko-hrvaške meje, ki se srečujejo z velikimi težavami zaradi ukinjenega mejnega prehoda, zato odločno zahtevajo ponovno vzpostavitev le-te-ga. V Apačah pri Kidričevem je začela poskusno obratovati nova čistilna naprava v okviru projekta Celostno varovanje vodnih virov Ptujskega polja. Na Destrniku so odprli nov zdravstveni center. Na Ptuju so se sprli zaradi postavljanja drugega karnevalskega šotora, katerega nosilec je podjetje Memoria, ki naj bi pripravljalo po prepričanju ptujskih mestnih oblastnikov neko vzporedno Kurentova- Foto: Črtomir Goznik Trije predsedniki na ptujskem gradu: Boris Tadič, Borut Pahor in Jadranka Kosor. nje. Tako je dinamika letošnjega 50. kurentovanja dosegla vrhunec, še preden se je sploh začelo. Sicer pa šotori ne bodo rešili problemov, ki se vežejo na razvoj karnevalov, so izpostavili na ptujskem simpoziju na temo karnevalov in turizma v Sloveniji. V okviru letošnje jubilejne prireditve se je prvič srečalo 50 slovenskih godb na pihala in mažoretk, kot uvod v prestižni umetniški karneval v letu 2012 v okviru projekta EPK pa je bil izveden vrhunski glasbeni dogodek društva Arsana - Živalski karneval. Organizatorji 50. kurentovanja si bodo letošnjo prireditev predvsem zapomnili po nekaj rekordih, množični udeležbi v povorkah in drugih prireditvah, kjer je bilo skupaj 12.000 najrazličnejših mask, samo v nedeljski povorki iz desetih držav pa 3088. Ker je Lisjakovim, lastnikom hotela Poetovio iz. Podjetja Memoria, d .o.o.,dovolj šikaniranja ptujskega župana Štefana Čelana, so napovedali prodajo hotela oz. vseh objektov, ki jih imajo. Hotel Poetovio so Lisjakovi kupili pred letom 1990, pred sedmimi leti pa so dobili koncesijo za igralni salon. V občini Juršinci so ogorčeni, ker bivše gostišče Pirat razpada, občina pa objekta ne more pričeti rušiti, dokler o tem ne bo odločilo vrhovno sodišče. Bodo v hajdinski gmajni gradili Dubajčani ali Londončani? Za hajdinsko jamo, kjer naj bi po načrtih uredili zabaviščni park Me-galaxia, ki je za večino že „izgubljen" projekt, naj bi kljub temu bila velika gneča. Zdaj sta v igri dva druga investitorja, eden iz Dubaja, eden pa iz Londona. V Talumu so ponovno priključili 10 elektrolitskih peči. Legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva - Stanko Čurin - praznuje 80. rojstni dan, 80 let je star tudi neutrudni predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Ptujski gasilci so se zbrali na 140. občnem zboru. Za pravice kmetov, ki imajo zemljišča v prvem vodovarstvenem območju, kjer je kmetovanje že zelo in bo v prihodnje še bolj omejeno, se bo sedaj borila še novoustanovljena civilna iniciativa pod vodstvom Milana Unuka. V MO Ptuj so se odločili, da bodo obnovili Mestno hišo, saj je že dočakala stoti jubilej. Zaradi varnosti zaposlenih, obiskovalcev in mimoidočih, je potrebno obnoviti streho, zastekliti okna v poročni dvorani in obnoviti fasado, ki s svojo zdajšnjo podobno kvari po- dobo celotnega Mestnega trga. Za obnovo bo treba zagotoviti 444 tisoč evrov. V tem trenutku le 30 odstotkov javne razsvetljave izpolnjuje vse pogoje Uredbe o mejnih vrednostih onesnaževanja okolja. Posodobili jo bodo v okviru javno-zasebnega partnerstva. Občina Destrnik, ki je že 68-odstotna lastnica Term Gaja Janežovci, svojega deleža ne bo povečala z nakupom deleža, ki ga prodaja Vegrad za 100.000 evrov. Investicija v Gajke bo stala skupaj s pogodbo 50 milijonov evrov. Na zboru občanov v ČS Spuhlja je ptujski župan Štefan Čelan z močno ekipo krajanom predstavil nadaljnji razvoj centra za ravnanje z odpadki Gajke, čeprav bi večina najraje, da bi Gajke kar zaprli. Zdaj se bo glede nadaljnjega razvoja občina pogovarjala tudi s pogajalsko skupino občanov Spuhlje, ki jih v tem trenutku najbolj moti sprememba višine odlagalnih polj, ki jo zahteva nadgradnja projekta, saj se bo povečala kar za štirikrat, s štirih na 16 metrov, da bodo lahko zagotovili varno vertikalno odplinjevanje, takšno, ki ne bo ogrožalo okolja oz. grozilo z eksplozijami. Proti širitvi Gajk so odločno nastopili krajani Podvincev, če bo treba tudi z državljansko nepokorščino. Črnoglede napovedi se niso uresničile, ptujska bolnišnica je lanskoletno poslovanje sklenila pozitivno. V Ormožu bodo novi vrtec zgradili s kreditom, ne pa na podlagi podeljene stavbne pravice. Na Ptuju so se srečali Borut Pahor, Jadranka Kosor in Boris Tadič Na Ptuju so se 5. marca srečali trije predsedniki: predsednik slovenske vlade Borut Pahor, predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in predsednik Srbije Boris Tadic, ki so pred srečanjem na Brdu zbliževali stališča. Šlo je za personalno trilate-ralo, je srečanje poimenoval Borut Pahor. V bodoče se bodo srečevali vedno, ko bodo ocenili, da bi s svojim srečanjem lahko prispevali h krepitvi zaupanja med državami in pomagali pri reševanju pomembnih vprašanj južne Evrope. Srečanje treh predsednikov je pokazalo, da je najstarejše slovensko mesto brez posebnih težav lahko tudi protokolarno mesto. Podhod pod železniško progo na ptujski železniški postaji za večjo varnost, je zgrajen. Še vedno pa na obnovo čaka postajno poslopje. V petih letih bodo v občini Hajdina uredili sedem vaških središč. Prav tako pa si želijo pridobiti koncesijo za črpanje vode. Še vedno pa tudi ni znano, kaj bo z denarjem za obnovo gradu Borl, kot tudi ne za obnovo dvorca Dornava. Neuradno pa naj bi denar, namenjen za njuno obnovo, poniknil v gospodarstvo. Na območju nekdanjih bazenov za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož bodo uredili naravni rezervat za ptice. Kulturno društvo Grajena je staro 60 let, na praznični dan so odprli tudi obnovljen Dom krajanov, ki bo letos dobil še novo fasado. Na Ptuju so se nadaljevali pogovori o brezplačnem prenosu Vrtca Narcisa in delavnic Šolskega centra v Raičevi 12 na Ptuju z Ministrstva za šolstvo za šport na MO Ptuj. Na volilnem zboru DU Ptuj pa so se kresala mnenja o tem, ali so tako visoka vlaganja za ureditev Potrčeve 34 upravičena. Izstavljen račun znaša 58.785 evrov. Ptujski hostl že od leta 2008 ni več v mednarodni mreži mladinskih prenočišč, kar se negativno odraža v občutno manjšem obisku tujih gostov oz. popotnikov. Narediti je treba vse, da bo mladinski hotel še naprej odprt. V Upravni enoti Ptuj so prejeli 61 vlog za legalizacijo 122 kosov orožja. Pripravila: MG Bodo proračunski porabniki brez plač? V sporu oz. tožbi s podjetjem Meltal, Rado Snežič, d. o. o., so MO Ptuj in občine na Ptujskem, njene pravne naslednice, potegnile kratko. Sodba je postala pravnomočna, izvršba v višini 2,260 milijona evrov pa se bo izvršila preko proračuna MO Ptuj. Sodni mlini so tekli kar 20 let. Iz delitvene bilance med občinami je razviden delilni ključ, ki ga bodo upoštevali pri razrezu sredstev te tožbe. Zaradi tega plačila je najbolj ogrožen proračun MO Ptuj, zaradi morebitne blokade j-j-^ računa bodo zagotovo najbolj prizadeti proračunski porabniki. ^-j 14 Štajerski Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 19. junija 2018 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK srčki v omaki, špinačna juha, prežganka z jajcem, zelenjavna juha, rizi porova juha, piščan- cvetačna juha, ple- goveja juha, kruhova štruca, svinjski vrat na žaru, file skuše na žaru, bizi, zelena solata, čja stegna na žaru, skavica na žaru, kuhana govedina, višnjev zavitek ocvrt krompirček, slan krompir, dušena češnjev kompot krompirjevi kroketi, krompir na žaru, kaj- pražen krompir, ajvar, sadna pita blitva, biskvit z solata, gratinirane mak, pečena zelenja- kremna špinača, ribezom palačinke s skuto va, čokoladne rezine paradižnikova solata Srčki v omaki x Sestavine: 2 svinjska srčka, 2 večji čebuli, 1 dl pasiranega paradižnika, žlička paradižnikove mezge, žlica rdeče paprike v prahu, 2 žlički suhe mešanice začimb, sol, žlica mletega česna, žlička kumine, žlička sladkorja (po želji), olivno olje (ali drugo rastlinsko olje), 2 žlici moke. Srčka skuhamo do polovice, to je približno 1 uro. Vode ni treba soliti, jo pa prihranimo za pozneje. Narežemo ju na tanke trakove. Olivno olje segrejemo v večjem loncu. Dodamo čebulo in jo popražimo, da rahlo porumeni. Dodamo narezana srčka in ju minuto ali dve pražimo. Nekajkrat zmešamo, da se ne prismodi. Zalijemo z vodo, ki smo jo prihranili od prej. Srčke kuhamo še približno 1 uro, dokler se ne skuhajo in zmehčajo. Dodamo vse začimbe razen moke. Na koncu zgostimo omako z moko, ki jo zmešamo z malo mrzle vode. Kuhajmo še nekaj minut, vmes pa večkrat premešamo, da se omaka ne prismodi. Srčke postrežemo s pire krompirjem, kruhovimi cmoki ali kruhovo štruco. Višnjev zavitek Sestavine: 450 g višenj, 250 g listnatega testa, 4 žlice drobtin, 1 limona, 4 žlice sladkorja, 2 žlici masla, cimet, maslo. V ponvi na dveh žlicah masla zlato rumeno prepražimo drobtine. V večji posodi zmešamo višnje, naribano limonino lupinico, rjavi sladkor, prepražene drobtine in cimet. Listnato testo razvaljamo in po sredini nadevamo z višnjevim nadevom. Zavijemo, ga premažemo s stepenim jajcem ali kislo smetano ter damo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija za približno 15 minut. Nato znižamo temperaturo na 180 stopinj Celzija in pečemo še približno 35 minut. Zeleni nasveti Radiče, tako letne kakor prezimne, sejemo šele v juniju Svet radičev je pisan in zanimiv. Poznamo letne (nepre-zimne) in prezimne radiče. Razlika med njimi je v tem, da prve sejemo in pridelamo v istem koledarskem letu. Prezimni sorte pa v letu setve naredijo samo listno ro-zeto, seveda so ti listi tudi primerni za uživanje, šele spomladi naslednjega leta pa lepe glavice ali rozete. Najpogostejša sorta letnega radiča pri nas je palla rossa, ki pa je lahko zelo zgoden, ali pa njegov pozni tip, ki ga lahko na vrtu »skladiščimo« skoraj do pomladi. Poleg rdečelistnih imamo tudi glavnate sorte s pegastimi listi, to sta castel franco in pa nekoliko novejša bianca invernale, ki smo jo nekoč poznali pod imenom palla bianca. Obe sorti zdržita izredno dolgo v zimo, pogosto tudi prezimita. Nekoliko prej moramo v jeseni porezati »štrucarja« bianco di milano (milanski radič) in pan di zuccero (sladkorni radič). Ta dva radiča pa veliko temperatur pod ničlo ne preneseta. Veliko premalo Slovenci sejemo prezimne sorte radiča, kot sta verona in treviški z rdečimi listi, ter sorte tržaški solatnik, magdenburške korenine in katalonski z zelenimi listi. Te sorte sejemo vse od druge polovice junija naprej direktno na stalno mesto. Spomladi tako ne bo v skledi samo motovileč, ampak tudi zelo okusen, predvsem pa osvežilen prezimni radič. Ponekod pa se na naših policah dobi tudi zelo zanimiva mešanica prezimnih radičev, kjer imamo različne sorte z različno oblikovanimi in obarvanimi listi. Tržaški solatnik bi moral biti posejan prav na vsakem vrtu. Celo poletje boste imeli rezervno solato na vrtu. Da listi ne bodo pregrobi, kosmati in grenki, poskrbite, da bodo vedno mladi. To naredimo tako, da jih vedno režemo, tudi če jih ne potrebujemo za hrano. Ohrovt, vitamini za zimo Ohrovt sodi med pogosto pozabljene in zelo zanemarjene kapusnice. Ravno v juniju je zadnji čas, da se spomnimo nanj. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečejo popčar. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde , i iLLail Foto: MP brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom. Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Namesto različnih eksotičnih rastlin naj raje na vrtu raste prav zanemarjen ohrovt. Njegov največji pomen je v tem, da imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej obvezno moral biti na vsakem vrtu. Ohrovt vzgojimo iz sadik s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtič-karje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do začetka julija. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer je rasla solata ali zgodnji krompir. Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj skupaj, če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30-50 cm razmaka, med vrstami pa 40-60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stro-čjega fižola, posejemo lahko solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič ali pa se tudi med rastlinami plazi kapucinka. Dober sosed je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, timijan, drobnjak in kitajski drobnjak. Poleti poskrbimo, da so tla rahla in brez plevelov, po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti. Zato ga sadimo šele v drugi polovici junija, da se pričnejo glavice oblikovati šele v hladnem delu jeseni. Z izborom vrtnin še nisem končala, zmanjkalo je prostora. Junija torej že moramo misliti na zimo, da bo tudi pozimi kaj svežega na našem krožniku. Miša Pušenjak torek • 19. junija 2018 Za kratek čas Štajerski 15 Vidi se ... ... da se nekateri jezijo, češ da so ležeči policaji po Ptuju poškodovani. To ni res. Ne gre za poškodbe, le tisti sredinski policaj je v času našega fotografiranja šel na malico. Konec koncev - pravico do pol ure odmora na dan imajo tudi policaji, pa čeprav ležeči ... Govori se ... ... da nekateri Ptujčani ne vedo, ali naj uživajo v mestnem življenju ali jim je bližje podeželska idila. Tako imajo hiše v mestu, ne želijo pa, da bi njihovo podeželsko vzdušje oviral kakšen mestni blok. In so v skrbi za svojo rit proti blokom. Naj jih zgradijo na sosedovem ... ... da smo bili Slovenci od nekdaj hlapci. Malo dunajski, en delček madžarski, pa italijanski, pa celo francoski, nemški, pa beograjski ... In ko smo postali sami svoji, nismo več vzdržali pritiska - in smo se podredili Evropi. In to celo pri takih zadevah, da se ti želodec obrne... Primer: nedavno smo doma šli delat marmelado, pa smo malo brskali za kakim receptom. In pri tem bili poučeni, da se to, kar bomo naredili, ne sme imenovati marmelada (marmelada je po evropsko samo iz pomaranč, limon in drugih agrumov), ampak se temu reče džem - pa Prireditvenik čeprav je pri nas od nekdaj džem čisto nekaj drugega kot marmelada, Naj bo evropska stvar, kako imenujejo svoje sadne produkte, naša pa je, da je marmelada marmelada, džem pa džem. Ker tudi kakšen ruski car bo pri nas ostal car, ne pa avto (ker pri Angležih »car«pomeni »avto«). ... da se Ptujčani jezijo nad dolgotrajno obnovo starega dravskega mostu. Čisto neupravičeno. Kaj bi potem rekli v Barceloni, kjer že od leta 1882gradijo baziliko svete Družine, pa še nič ne kaže, da jo bodo kmalu končali. ... da se je župan občine, kjer so češenj siti (»sv. Vid - češenj sit«), ob občinskem prazniku pohvalil: »Marsikaj je bilo narejenega, v ne- katerih primerih smo zastavljeni plan celo presegli« Ja, zlasti pri za tretjino višjih stroških za kanalizacijo ... ... da so v šolah hudi, ker smo v časopisu objavili plače, ki jih prejemajo šolniki. Pa čeprav priznajo, da številke držijo. Le da jih je treba brati selektivno. Tako med drugim postavka za delovno uspešnost zajema 'dodatne ure strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami'. Zelo naporno in stresno je namreč delo, ko moraš eno šolsko uro gledati enega samega učenca. In ga učiti na primer matematiko, čeprav si po izobrazbi specialni pedagog... ... da bodo leskovško zdravstveno ambulanto preselili v druge prostore, nekaj sto metrov vstran. Kar bo seveda spet škandal, ker bodo morali nekateri premagati toliko daljšo pot do zdravnika. Kot se je škandal nedavno zgodil ob prestavitvi volišč, kar je nekaterim podaljšalo možnost demokratičnega soodločanja ... ... da bodo socialne pomoči v naši državi poslej za 87 evrov višje, kot so bile doslej. A preden vas bo preveč oglodala zavist - to velja samo do konca leta. S tem so si namreč dosedanje parlamentarne stranke kupile glasove in si malo pomagale, da so bile spet izvoljene. In ker Karl svojim penzionistom ni predvolilno izboril za 87 evrov višjih penzij, je pa izvisel... Torek, 19. junij 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt, Dan mlade ustvarjalnosti, podelitev listin naj učenec oz. učenka, naj športnik oz. športnica, naj glasbenik, glasbenica, podelitev steklene medalje odličnjakom Sreda, 20. junij 09:00 Trnovska vas 24, ogled Čebelarstva Franc Požegar, v okviru projekta Od kmetije do podjetja 14:00 Ptuj, poročna dvorana občine, PoTUJ trajnostno - po Ptuju peš, v sklopu projekta City walk 17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal, odprtje razstave likovnih del 15. likovne kolonije Poklon Ravnemu polju 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Indija se prebija naprej, poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Indiji 19:30 Slovenska Bistrica, grad, koncert Big band Slovenska Bistrica Četrtek, 21. junij 10:00 Ptuj, knjižnica Gimnazije, predstavitev knjige Ptuj po kapljicah 12:00 Hajdina, sejna soba občine, sprejem najboljših učencev OŠ Hajdina 18:00 Hajdina, trg pred PSC, prireditev občine Hajdina ob dnevu državnosti 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture, prireditev ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti 19:00 Ormož, grad, zaključna prireditev Gimnazije Ormož Petek, 22. junij Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 5 2 3 4 2 5 8 6 7 4 2 9 5 5 7 9 9 5 7 7 5 1 2 8 3 4 9 4 8 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 19. do 25. junija 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 11:00 Ptuj, Furstova hiša, Kuhna na dvorišču - šolske torbe v kot!, pet gostincev s Ptuja in okolice, Furstov sejem z lokalnimi rokodelci in društvo Akrojoga Ptuj 15:00 Cerkvenjak, gostišče Pri Antonu, Srečanje starejših občanov občine Cerkvenjak, srečanje in maša 17:00 Videm, prireditveni šotor, osrednja prireditev ob 12. prazniku občine Videm 18:00 Podlehnik, večnamenska športna dvorana, osrednja prireditev ob 9. prazniku občine Podlehnik in dnevu državnosti, odprtje krožišča Žurmanov vrt in drugih objektov, podelitev priznanj, kulturni program, pogostitev in druženje 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture, Srečanje ljudskih pevcev 19:30 Sv. Tomaž, Slovesni vstop v 12. občinski praznik Sv. Tomaža, Pihalna godba Ivanjkovci, ansambel Prisrčni-ki, Darko Domjan Sreda, 20. junij: 20:00 Oceanovih 8. Četrtek, 21. junij: 20:00 Jurski svet: Padlo kraljestvo. Petek, 22. junij: 17:00 Neverjetni 2; 19:00 Z ljubeznijo Simon; 21:00 Oceanovih 8. Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©© €€€ Q Bik ¥¥¥ © €€ QQQ Dvojčka ¥ ©©© € QQ Rak ¥¥¥ ©© €€€ Q Lev ¥ ©©© €€ QQQ Devica ¥¥¥ © € QQ Tehtnica ¥¥ ©©© €€ Q Škorpijon ¥¥¥ ©© € QQQ Strelec ¥ ©©© €€ Q Kozorog ¥¥ © €€€ QQ Vodnar ¥ ©©© €€ QQ Rib. ¥¥¥ ©© € QQQ Mestni kino Ptuj Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 22. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matija Pihler, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! .....% t* Foto: CG 1G Štajerski Križemkražem torek • 19. junija 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Mornarska pisma (10) Dragi prijatelj, dneve v tednu sem že davno zamenjala z imeni krajev, saj čas na ladji ne teče od ponedeljka do nedelje, temveč od začetka križarjenja do njegovega konca, ko se spet vkrcajo novi gostje. Novo ime za petek je tako Amsterdam, sobota se odzove na Kopenhagen, nedelja pa že diši po začimbah in Casablanci. Pozabila sem že, kaj je nedeljsko kosilo in ponedeljkova gneča, namesto tega pa vem, da imajo najslajši vafelj s čokolado v eni od stranskih ulic Rotterdama, najboljše temno pivo v tradicionalnem pubu glavne ulice Dublina, najhitrejši internet na ladijskem terminalu v Hamburgu in najbolj pisano tržnico v središču Cadiza. S knjigo v roki najraje posedam v enormni knjižnici s čudovitim razgledom na mesto Tromso na Norveškem, se sprehajam po neskončni peščeni plaži v Malagi ali pa z udobnega sedeža mestnega tramvaja občudujem Lizbono. Zasvetil se mi je iz množice pošve-dranih koles. Majhen, zložljiv »poni«, kakršen bi se zlahka stisnil v mojo nič kaj prostorno kabino. Barantam, kolikor lahko, da postane cena rjasto-ze-lenega kolesa sprejemljiva in že drvim med ulicami Amsterdama. Všeč bi ti bil! Moje življenje je zadnje mesece sestavljeno iz drobcev, ki so geografsko sicer popolnoma nepovezani, a kljub temu tvorijo presenetljivo normalen mozaik življenja. Edino, kar me včasih jezi, je to, da si na ladji prostorsko zelo omejen - skorajda ni kotička, kjer bi človek lahko bil sam. Nervoznemu sodelavcu, hrupni sostanovalki ali nadležnemu šefu tako ne moreš ubežati (no, morda le s skokom v morje). Na srečo sem neke noči med vandranjem po hodnikih naletela na vrata v devetem nadstropju, ki vodijo do balkona, kjer se razprostre čudovit pogled na morje. Na svetle zvezde in sijočo luno. V delčku sekunde je to postal moj najljubši kotiček na ladji. Mesto je tako magično, da vsakokrat spregledam tveganje, da bi me kdo zalotil (zaposlenim je obisko- So ti ukradli kolo? Ni problema - tukaj ga lahko vzameš (kupiš) nazaj. (Amsterdam, Nizozemska) malopridnež vra2ni obesek talne ptice, h ne letijo seč grška írka nas alpinist in gorski reševalec (janko) štefan vevar miro požun hčerin ali sinov sin nekdanje nomadsko konjeniško ljudstvo v srednji azui, obri nas filozof in pravnik iz 18. stoletja (franc samuel) zgolj, samo plemiški naslov visoka, mogočna gora 'ko zapoje zvonček v uri, prebudi se..." ples s trinidada, pri katerem zleze plesalec pod palico obdelovanje kamna z dletom kitajski cesarski uradnik igralka casta interna telefonska povezava ales car nogometaš karič delavec v arhivu modni kreator hranitelj sl. novinar (aleksander) rim. boginja jeze bogo-slovec KIT flavtist (boris) velika polarna raca vogalni kamen vanje balkona za goste seveda strogo prepovedano). Ti večerni trenutki, ko samo poslušam valovanje, nekako umirijo misli in zaključijo dan v občutju prostranosti oceana, neskončnosti časa in majhnosti človeškega obstoja. Sprostim se - občutim le srečo in hvaležnost. Moč oceana in šumenje valov me pogosto odpeljeta v svoj svet. Zavem se, da je življenje prava neznanka. En dan si tu, drug dan te že odpihne drugam. Očitno načrtovanje življenja, kot sem verjela pred kratkim, res ne pride v poštev - zdi se, da se nekako odvija samo od sebe. Lahko ga enostavno sprejmeš, lahko se bojuješ. Samo slednje je razumna izbira. A kaj, ko se človek zlahka navadi na vse. Celo na nezadovoljstvo. Najprej se pritožuje, nato se navadi in življenje postane znosno tudi, če ni srečen. Strašljivo, kajne? Včasih se tako ustavimo na točki, kjer življenje teče, brez posebnih čustev, vzponov in padcev. Odštevamo dneve do katerega izmed pomembnih dni, namesto da bi uživali v trenutku. Priznam, težko je krmariti med delovnimi obveznostmi, da bi ostalo kaj časa za prostočasne dejavnosti, ki so trenutno velik privilegij. Med kratkimi desetminutnimi odmori že mesece berem isto knjigo, počasi in vztrajno, stran za stranjo. V podobnem tempu napreduje tudi moje pisanje, ki ga velikokrat postavim na stranski tir, saj je pohajkovanje po razburljivih mestih, iskanje zanimivih kotičkov in okušanje tradicionalnih jedi zagotovo prioriteta. Hrana na ladji je za nas, zaposlene, namreč tako enolična, da je osvežilen že samo pogled v pekarno, kjer diši po svobodi izbire. »Poglej jo,« verjetno pomigne kak gospod svoji ženi, ki je ravno nakupila nekaj vreč nove kolekcije poletnih oblačil. Opazujeta jo, kako sedi tam, na umazanem pločniku ene izmed natrpanih ulic Barcelone, medtem ko uživa v falaflu (tipična arabska hrana na osnovi čičerike). »Deluje prav srečna in zadovoljna, čeprav se zdi, da poseduje le nahrbtnik in razklopotano kolo,« presenečeno zamrmra žena. Če jo kdaj srečaš tudi ti, jo le pocukaj za rokav. Prepričana sem, da ti bo zatrdila, da včasih za trenutke sreče ni treba dlje od bližnjega gozdička ali domačega vrta - drobni trenutki sreče so namreč raztreseni po vsem svetu. japonski otok naglasno znamenje, ostrivec revna otoška drŽavav velikih antilih začetnik pariške vladarske dinastije arsakidov nasa igralka (judita) Švedski politik hammar-skjöld pesnik gruden predujem delovne ure preživi med urami središče v franciji sopra-nistka gerlovič lučka drolc zapolton zvišan TONf novinarka fallaci hladna slaščica s kremo in piškot. testom in plesalka rogers pisarniški uslužbenec ADEND - prištevanec, KARPE, Franc Samuel - naš filozof, GINGER, Rogers - ameriška pevka in igralka, JATAGAN - dolg ukrivljen orientalski nož Zbiraj drobne trenutke, ne stvari. (Gibraltar, Združeno Kraljestvo) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Nogomet »Svetovne prvake odnesel mehiški val« Stran 18 Kolesarstvo Roglič po poti Golčerja in Mahoriča Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak Silva Razlag, Janko Bohak Črtomir Goznik tednik Rokomet Predsednik Drave že predstavil prve okrepitve Stran 27 Karting Uspela uvodna karting dirka v Slovenji vasi Stran 28 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si Foto: Stanko Kozel Marko Drobnič bo dosedanje mesto podpredsednika v upravnem odboru zamenjal za predsedniško. Foto: Črtomir Goznik Zvonko Jevšovar je NK Aluminij vodil 22 let. Nogomet • NK Aluminij Marko Drobnič na čelu kluba zamenjal Zvonka Jevšovarja V petek, 15. 6., je zbor društva NK Aluminij Kidričevo izvolil novo vodstvo, v katerem bodo predstavniki največjih sponzorjev kluba. Tega bo v naslednjem mandatu v vlogi predsednika društva in predsednika upravnega odbora vodil Marko Drobnič. Predsednik uprave Taluma je v preteklosti že bil član in tudi podpredsednik upravnega odbora NK Aluminij Kidričevo. Dolgoletni predsednik Zvonko Jevšovar, ki je v Aluminiju aktivno deloval 22 let, bo na pobudo novega predsednika postal častni predsednik kluba in predsednik nadzornega odbora. Tako bo lahko tudi v prihodnje s svojimi bogatimi športnimi izkušnjami svetoval novemu vodstvu pri njegovem delu. »Vodstvu se zahvaljujem za dolgoletno izkazano zaupanje. Še posebej pa se zahvaljujem vsem članom, igralcem, trenerjem in strokovnemu osebju, ki so vrsto let intenzivno prispevali k razvoju nogometa in Nogometnega kluba Aluminij ter pripomogli k temu, da je ta prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. Ob tem pa sem vesel, da je Marko Drobnič, ki ima pretekle izkušnje z delom v klubu, pripravljen sprejeti izziv vodenja upravnega odbora v naslednjem obdobju,« je ob zaključku predsedovanja povedal Zvonko Jevšovar. Njegov naslednik Marko Drobnič je ob izvolitvi poudaril: »Zahvaljujem se za odgovornost, ki mi je bila zaupana, in ob tem sporočam, da bodo osnovno poslanstvo in usmeritve NK Aluminij ostale podobne, kot so bile začrtane v preteklosti - načrtno delo z mlajšimi selekcijami, nadaljnje usposabljanje strokovnega kadra s ciljem, da bi v klubu vzgojili in razvili čim več lastnega igralskega kadra ter mu ponudili možnost in priložnost za napredovanje v člansko ekipo na najvišjem tekmovalnem nivoju. Prav slednjemu bo sistematično posvečeno še več pozornosti. Odlično infrastrukturo, po kateri slovi športni park Nogometnega kluba Aluminij, bo ta še nadgrajeval. Upam, da bodo tudi navijači kluba podprli prizadevanja za njegov nadaljnji razvoj. Ob tej priložnosti tako izražam zahvalo za predano delo Zvonka Jevšovarja S člani štirje mladinci Članska ekipa Aluminija se je po kratkih počitnicah v petek zbrala na uvodnih testiranjih, čemur je bila namenjena tudi sobota. Zbralo se je 20 nogometašev, nekateri so bili še upravičeno odsotni in so se soigralcem priključili v ponedeljek. S člani so priprave začeli tudi štirje mladinci, in sicer dosedanji kapetan mladinske ekipe Nejc Bračko, igralca Tilen Brglez in Marcel Pušnik ter vratar Tibor Banič. in celotnega upravnega odbora v preteklosti.« S štirimi ekipami na najvišjem nivoju Nogometni klub Aluminij bo po zelo uspešni tekmovalni sezoni 2017/18, ki jo je potrdil kot dvakratni finalist pokala NZS s člansko in mladinsko ekipo, naslednjo začel s štirimi ekipami na najvišjem nivoju tekmovanj pod okriljem NZS (člani, mladina, kadeti in selekcija U-15, op. a.) in z več kot 200 igralci v nogometni šoli NK Aluminij. JM Motokros • Dirka za SP v Italiji Padec na treningu močno otežil delo Gajserju Najboljši motokrosisti razreda MXGP so se konec tedna merili na eni najbližjih dirk Sloveniji, v Ot-tobianu v bližini Milana. Na dirki ni nastopal vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Jeffrey Herlings, ki si je na enem od treningov zlomil ključnico. Odsotnost odličnega Nizozemca je najbolje izkoristil domačin Antonio Cairoli, ki je slavil na obeh dirkah v konkurenci in je osvojil maksimalnih 50 točk. V prvi vožnji je vodil od starta do cilja, v drugi pa sta ga za nekaj minut na vrhu zamenjala Kevin Strijbos in Tim Gajser. Najboljši slovenski motokrosist je imel na sobotnih dopoldanskih treningih odlične rezultate, a je imel smolo na popoldanskem uradnem treningu, saj je padel na prvem ovinku. Zaradi tega je na koncu osvojil 14. mesto in nekoliko slabši startni položaj na dirki. Prav to je precej pripomoglo k slabšemu začetku prve vožnje, saj je ostal zaprt na zunanjem delu proge in se je moral v ospredje prebijati iz 12. položaja. Pri tem je bil uspešen, saj se je prebil do 6. mesta. V drugi vožnji je bil sprva nekoliko presenetljivo v ospredju Belgijec Kevin Stijbos, za njim pa sta se v lov podala Antonio Cairoli in Tim Gajser. Cairoli je nato padel, kar je Gajser izkoristil in se najprej odpeljal mimo Cairolija, nato pa še elegantno mimo Strijbosa v vodstvo. Gajser je tako nekaj krogov vodil, Dirka v Italiji, rezultati: Cairoli pa je na krilih svojih navijačev pridobival in v nadaljevanju Makolčana tudi prehitel. Gajser je do konca s konstantno vožnjo zadržal drugo mesto. Kljub temu to ni bilo dovolj za stopničke, zmanjkala je točka ... Če bi imel boljši startni položaj, bi to zagotovo pridobil. Škoda . Konec tedna bodo motokrosi-sti v Mačkovcih tekmovali na dirki za AMZS državno prvenstvo, svetovno prvenstvo pa se bo 1. in 8. julija nadaljevalo v Indoneziji. JM Timu Gajserju je na VN Lombardije za skok na stopničke zmanjkala ena sama točka ... 1. Antonio Cairoli Italija 25 25 50 2. Gautier Paulin Francija 18 20 38 3. Max Anstie VB 20 18 38 4. Tim Gajser Slovenija 15 . 22 37 5. Romain Febvre Francija 16 15 31 Skupno v SP (11/20): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska, KTM 486 točk 2. Antonio Cairoli Italija, KTM 474 3. Clement Desalle Belgija, Kawasaki 374 4. Romain Febvre Francija, Yamaha 354 5. Gautier Paulin Francija, Husqvarna 334 6. Tim Gajser Slovenija, Honda 332. 18 Štajerski Šport torek • 19. junija 2018 Nogomet • SP 201S »Svetovne prvake odnesel mehiški val« Nogometni ples se nadaljuje. Zaključili smo kongres svetovne nogometne zveze (FIFA), izbrali organizatorja prvenstva 2026, sedaj pa se je treba osredotočiti na tekmovalni del. Prvi krog skupinskega dela prvenstva je skoraj že za nami in čas je za prve analize in napovedi. Otvoritvena tekma med Rusijo in Savdsko Arabijo je sicer prikazala rusko sposobnost organizacije velikih dogodkov z všečnim programom, vendar z nogometnega vidika ni ravno postregla z visokimi ocenami. Motivirani gostitelji prvenstva so ob prisotnosti številnih gostov na čelu katerih je bil sam ruski predsednik Putin, kar petkrat zadeli mrežo tokrat slabih Savdijcev. Pravo vrednost obeh ekip bomo lahko sodili po naslednjih tekmah skupinskega dela. Pohvaliti pa je treba skoraj 80.000 gledalcev na stadionu Lužniki, ki so se izkazali z navijanjem za svojo »zbornajo komando«, ki pa že nekaj časa ne dosega vidnih rezultatov. Od leta 2009, ko jih je v Mariboru v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki premagala naša reprezentanca. Višje temperature in »lepotica« Iz Moskve sem odletel v Soči, ki je bil odet v bistveno višje temperature ob in na igrišču. Na prizorišču, kjer so se odvijale olimpijske igre, sem spremljal doslej najučinkovitejšo tekmo SP med Španijo in Portugalsko. Visok ritem tekme, odlični posamezniki, številne priložnosti in zadetki so upravičeno tekmo poimenovali »lepotica« prvega kroga skupinskega dela. Mojstri okroglega usnja so tekmovali v lepih potezah, na konca pa je Cristiano Ronaldo poskrbel za navdušenje številnih Portugalcev in v svojem slogu s tretjim zadetkom poskrbel za končen neodločen rezultat. Mogoče pa je na tekmo vplivala tudi zamenjava selektorja španske reprezentance, ki je bila opravljena neposredno pred prvo tekmo. Razlika med malimi in velikimi je majhna Kratek skok v Soči se je hitro zaključil in ponovno sem se vrnil v Moskvo na srečanje med nekdanjimi svetovnimi prvaki Argentinci k J Na tekmi med Portugalci in Španci je s tremi zadetki zablestel CR7 - Christiano Ronaldo. in Islandijo. Tekma, ki se je odvijala na stadionu Spartaka (tam je igral tudi NK Maribor), je pokazala, da med velikimi in manjšimi reprezentancami ni več takšnih razlik, kot so bile. Islandci so ob disciplinirani, borbeni in homogeni igri iztržili remi ob razočara- Takšna Rusija lahko pride daleč Nogometno nebo nad Rusijo se je odprlo in sedaj ponuja priložnost eni ekipi, da zasede mesto v aleji slavnih in osvoji naslov najboljšega na svetu. Med 32 reprezentancami, ki bodo letos nastopile v Rusiji, je po navedbah nogometnih strokovnjakov vsaj šest ekip, ki lahko sežejo po samem vrhu. Nemčija, Brazilija, Španija, Francija, Argentina in Belgija so v vseh kombinacijah, sledita jim Portugalska in naši sosednje Hrvati, ostali pa naj ne bi imeli možnosti za preboj med najboljše. Nekje v tem vrstnem redu pa so tudi plače selektorjev omenjenih držav. Prednjači Nemec Joachim Low s 3,8 milijona evrov letne plače, sledita Francoz Didier Deschamps in Brazilec Tite s 3,6 milijona evrov. Blizu je bil tudi dosedanji selektor Španije Julien Lopetegui (2,9), ki pa je tik pred začetkom prvenstva dobil »nogo« zaradi podpisa pogodbe z »belim baletom«. Toda žoga je okrogla in ta rek še vedno velja. Tudi tako imenovane »male reprezentance« se naskrivaj nadejajo kakšnega senzacionalnega rezultata. Rusija se je odlično pripravila na svetovno prvenstvo, vsaj kar zadeva Moskvo, saj je v zadnjih štirih letih dobila povsem novo podobo. V zadnjem letu sem Moskvo obiskal dvakrat in bil vedno presenečen nad njeno ozaljšano podobo. Že v prvem nastopu je domača reprezentanca navdušila. Strah, ki se je povlekel pod kožo ruskim navijačem (zaradi slabih rezultatov v pripravljalnih tekmah), je nemudoma izginil. Suverena zmaga jim je vrnila polno mero samozavesti. Takšni Rusi pa so lahko nevarni ... Podobnega razmišljanja je tudi nekdanji reprezentančni vratar Ruslan Nigmatulin, s katerim sva o svetovnem prvenstvu debatirala na Art footbalu v Moskvi. Po uvodni zmagi ni skrival zadovoljstva. »Prav nekaj takega smo potrebovali. Nekaj, kar nas bo 'poneslo'. Nekaj, kar je strlo tiste negativne okove, ki so se v zadnjem času strnili okoli našega reprezentančnega nogometa. Ne ciljam preveč visoko, toda takšna Rusija lahko daleč pride,« je dejal po uvodni tekmi ruske reprezentance. Nikakor ne moremo mimo otvoritvene slovesnosti, ki je bila tokrat skrbno pripravljena. Kratka, udarna, jedrnata, polna tradicionalnih ruskih barv in podob ter glasbeno vrhunsko izpeljana. Prvovrstno ozvočenje je samo še dodatno poveli-čalo Robbia Williamsa in operno zvezdo Aido Gari-fullino, ki sta nastop na zadovoljstvo vseh opravila brezhibno. lz Moskve ekskluzivno za Štajerski tednik: Nani Franc Matjašič nju »boga« Messija, ki je ob tem zapravil tudi enajstmetrovko. Naslednja tekma, ki sem jo obiskal, pa je prinesla največje presenečenje doslej. Mehika je premagala štirikratne svetovne prvake, Nemce. Ob strelcu zadetka pa je največji aplavz prejel igralec Mehike Rafael Marquez, za katerega je to že peto svetovno prvenstvo! Veselje mehiških navijačev je bilo po tekmi nepopisno in komentarji so bili v smeri, da je aktualne svetovne prvake odnesel mehiški val. SP 2018, rezultati, 1. krog Skupina A: Rusija - S. Arabija 5:0 (2:0); Egipt - Urugvaj 0:1 (0:0). Skupina B: Maroko - Iran 0:1 (0:0); Portugalska - Španija 3:3 (2:1). Skupina C: Francija - Avstralija 2:1 (0:0); Izpostaviti je treba tudi rutinira-no zmago Hrvaške proti Nigeriji, kar predstavlja veliko prednost za nadaljevanje, saj so v močni skupini z Argentinci in Islandci. Priložnosti za igranje v ekipi Nigerije pa na tej tekmi ni dobil John Ogu, ki je pred leti izjemno uspešno nastopal v slovenski prvi ligi za ptujsko Dravo. Tudi Srbija je dosegla pomembno minimalno zmago nad Kostariko in ima v svoji skupini dobro izhodišče, saj so večkratni svetovni prvaki Brazilci razočarali z neodločenim rezultatom s Švico. Izjemen zadetek je dosegel Coutinho, vendar je bilo premalo za zmago. Z odlično izvedenim prostim strelom in doseženim zadetkom se lahko pohvali tudi Ko-larov, ki je premagal Navasa, ki je z Realom osvojil ligo prvakov. Pohvala za Ronalda Od svetovnih zvezdnikov lahko nekatere pohvalimo (Ronaldo, Diego Costa ...), kar nekaj pa je takšnih, ki še niso pokazali vsega svojega razkošnega talenta (Messi, Neymar ...). Veliko se pričakuje tudi od egipčanskega zvezdnika Salaha, ki je bil letos najbolj »vroč« v ligi prvakov in bo zaradi Peru - Danska 0:1 (0:0). Skupina D: Argentina - Islandija 1:1 (1:1); Hrvaška - Nigerija 2:0 (1:0). Skupina E: Kostarika - Srbija 0:1 (0:0); Brazilija - Švica 1:1 (1:0). Skupina F: Nemčija - Mehika 0:1 (0:1); Švedska - Južna Koreja. poškodbe nastopil šele v drugi tekmi. Po prvih tekmah je težko predvidevati, kdo bo novi svetovni prvak, vendar lahko v ožji krog favoritov štejemo Španijo, Nemčijo, Brazilijo, Belgijo, morda tudi Srbijo in Hrvaško ali pa koga od »eksotov«, ki že zdaleč niso več eksotični. Evropski trenerji so s svojim pristopom in načinom dela te reprezentance pripravili, da so povsem konkurenčne najboljšim. Meni osebno pa je žal, da na prvenstvu ni prisotnih Nizozemcev in Italijanov, ki se jim je to zgodilo prvič v zgodovini svetovnih prvenstev. Poudariti pa je treba še to, da bo prvič v zgodovini nogometnih svetovnih prvenstev tekmo sodila naša sodniška trojka. Damir Skomina, Jure Praprotnik in Robert Vukan bodo sodili tekmo med Kolumbijo in Japonsko. Prvenstvo se nadaljuje, mi pa odhajamo domov, kjer je treba urediti vse za novo tekmovalno sezono v slovenskem prvenstvu. Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije bo namreč v tem tednu zasedal pri nas, na Ptuju. Iz Moskve, Stanko Glažar, podpredsednik NZS Robbie Williams in Aida Garifullina, v ozadju je maskota prvenstva volkec Zabivaka. Kolesarstvo • Dirka Po Slovenj Roglič po poti Golčerja in Mahoriča Jubilejna 25. kolesarska dirka Po Sloveniji je zrušila številne rekorde, najbolj pa je za to zaslužen slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič, ki premika meje slovenskega kolesarstva iz dirke v dirko. Primož Roglič je v sobotni kraljevski etapi vpisal jubilejno 50. etapno zmago za slovenske kolesarje, dan kasneje je v Novem mestu dodal še eno. Hkrati je sedmi kolesar z dvema etapnima zmagama po vrsti: leta 1995 je to uspelo Robertu Pintari-ču, leta 1998 Olafu Polacku, leta 2004 Borutu Božiču, leta 2006 Tomažu Nosetu, leta 2007 Vincen-zu Nibaliju in pred Rogličem leta 2010 Gregi Boletu. Zasavec, ki je lani na svetovnem prvenstvu postal prvi Slovenec z medaljo v vožnji na čas - bil je srebrn -, je dirko Po Sloveniji osvojil drugič. Dve končni zmagi imata v zgodovini dirke le še Jure Golčer in Mitja Mahorič. Roglič je šestič v karieri zmagal katero od etapnih dirk, letos mu je to uspelo tretjič. V svetovni seriji je bil najboljši po Baskiji in po Romandiji. Dirka Po Sloveniji je bila rekordna s številnih vidikov. Na startu je bilo 151 kolesarjev iz 27 držav, na startu je bilo devet ekip svetovne serije. Do konca petdnevne dirke je prišlo prav tako rekordnih 143 kolesarjev. Števec kilometrov se je po 25 dirkah oziroma 137 etapah ustavil na 19.559,9 km. Najuspešnejši kolesar vseh časov dirke Po Sloveniji je Jure Golčer z dvema skupnima zmagama, enim drugim in enim tretjim mestom, prav jubilejna 25. slovenska pentlja pa je bila njegova zadnja ter predzadnja dirka v karieri. Zadnjič bo nastopil čez teden dni na državnem prvenstvu v Mirni Peči. Nesporni rekorder po številu nastopov je Hrvat v dresu novomeške Adrie Mobila Radoslav Rogina, ki je v Murski Soboti pred petimi dnevi zabeležil 19. start. V prvi deseterici v končnem seštevku so bili na koncu štirje Slovenci, poleg Rogliča še Matej Mohorič, Tadej Pogačar in Janez Brajkovič. Tako dobri so bili Slovenci nazadnje leta 2012, ko so v top 10 končali Janez Brajkovič, Kristijan Koren, Jure Golčer in Tomaž Nose. Več Slovencev je v prvi deseterici končalo leta 2006, to so bili Tomaž Nose, Jure Golčer, Miha Švab, Tadej Valjavec, Mitja Mahorič in Gorazd Štangelj. Dirka pa je bila bržčas rekordna tudi po številu gledalcev, ki so se zbrali ob progi. Podatkov o številu zaenkrat še ni, najzvestejši spremljevalci kolesarskega športa v Sloveniji pa menijo, da takšnega vzdušja in toliko ljudi ni bilo še nikdar. sta torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 19 Ptuj • Finale četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo . Mladi pevci prekosili sami sebe V športni dvorani Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju je bilo 14. junija nadvse veličastno, kot sklepnemu dejanju četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tudi pritiče. V 30 nastopih v obeh kategorijah, mlajši in starejši, je skupaj nastopilo 32 pevskih talentov, ki so si vstopnico priborili na treh polfinalnih prireditvah, v Vidmu, Trnovski vasi in Framu. Vseh pevcev pa je bilo v četrti sezoni že okrog 400, s 33 matičnih oz. podružničnih šol Spodnjega in Zgornjega Podravja ter delno tudi Celjskega. Komisija Sazasa, ki je ocenjevala finalne nastope, Blaž Švab, Zvone Tomac in Matjaž Vlašič, je povedala, da niso pričakovali, da bodo prišli na festival že „uveljavljenih starih mačkov", tako dobro so vsi po vrsti zapeli, kljub svoji mladosti. Zagotovo bomo marsikoga med njimi v prihodnje srečali na prestižnih slovenskih festivalih, so prepričani, če bodo le imeli voljo, da bodo vadili, vadili in znova vadili, ker le to ob talentu, včasih je potrebno tudi malo sreče, prinese uspeh. »Sicer pa več kot odlično, mladi Foto: Črtomir Goznik Zmagovalki četrte sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Naja Fridl in Kiara Šegula Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri v starejši kategoriji (od leve): Lara Kramberger, Naja Fridl in Dora Šandor Najboljši trije v mlajši kategoriji (od leve): Neža Angel, Kiara Segula in Patrick Sabeder talenti, pokazali ste, da imajo mnogi slovenski pevci dostojne naslednike,« so še povedali Blaž, Zvone in Matjaž! V dokaj izenačeni konkurenci je imela komisija Sazasa izjemno težko delo, tega so se zavedali tudi mladi pevci. V mlajši kategoriji je zmagovalno lento podelila Kiari Šegula (OŠ Mladika), druga je bila Neža Angel (OŠ Hajdina), tretji pa Patrick Šabeder (OŠ Duplek -podružnica Žitečka vas), ki je bil tudi edini med fanti, ki se je uvrstil med tri najboljše v četrti sezoni. V starejši kategoriji se je zmage razveselila Naja Fridl (OŠ Olge Meglic), druga je bila Dora Šandor (OŠ Gorišnica), tretja pa Lara Kramberger (OŠ Cerkvenjak). Foto: Črtomir Goznik Finalno prireditev sta odlično vodila Domen Hren in Dalibor Bedenik. 20 Štajerski Naše prireditve torek • 19. junija 2018 □VEN - f - S R QfriVQ qIdbI compony ^radioptuj * A ■ ■ & 1 A OMSt tóüSSK^l 1 WW'iM JA" Foto: Črtomir Goznik Finalisti v mlajši kategoriji Foto: Črtomir Goznik Komisija finalne prireditve četrte sezone, ki jo je predlagalo združenje Sazas (od leve): Matjaž Vlašič, Zvone Tomac in Blaž Švab. Člani komisije o projektu: Blaž Švab (Modrijani): „Izredni glasovi, izredni pevci, neverjetno. Mnogi bi bili kos nastopom na najzahtevnejših slovenskih festivalih. Imamo izredni podmladek, ki bo nastopal na Slovenski popevki, na festivalu Melodije morja in sonca ter tudi na Emi. Pevke in pevci so resnično izjemni. Navdušen sem bil tudi nad izborom pesmi, niso bile samo radijske uspešnice, ampak tudi zahtevne pesmi, ki zahtevajo tudi izbran okus in izreden posluh. Če bi Modrijani iskali pevko, bi jih izbral več. Sem pa prepričan, da bomo z mnogimi v prihodnje večkrat skupaj peli in nastopali." Zvone Tomac (Kingstoni): „V bistvu sem zelo presenečen, navdušen, da se takšni festivali v Sloveniji sploh dogajajo. Pričakoval sem manj, zato sem prijetno presenečen. V osnovnih šolah premoremo veliko talentov, veselim se že naslednjih let tega projekta. Upam, da se bo pri njem vztrajalo, ker mislim, da je to zelo dobro za slovensko glasbeno sceno. Mladim pevskim talentom bi priporočil, da sanjajo svoje sanje še naprej, da nadaljujejo ta svoj hobi, ki bo morda kdaj tudi njihov poklic. Vso srečo jim želim na tej poti. Komaj čakam, da jih vidim na pevskih odrih." Matjaž Vlašič (pevec, instrumentalist, pisec besedil in skladatelj): „Mislim, da se nam po tem, kar smo slišali na finalni prireditvi četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ni treba bati za prihodnost slovenskih pevk in pevcev. Zelo, zelo sem presenečen, ker nisem pričakoval tako visokega nivoja tega tekmovanja, tako odlično organiziranega in s tako izjemnim občinstvom. Mladi pevski talenti so peli same uspešne slovenske hite, tako da je to zelo težko ocenjevati. Večkrat sem bil v različnih komisijah, za Emo in podobne izbore oziroma festivale, in si upam trditi, da je ocenjevanje na takšnem tekmovanju celo težje. Čestitam vsem za nastope, za pogum, samo vztrajati je treba. Pri glasbi in petju je treba delati, delati in znova delati, treba je biti vztrajen, ni dovolj samo talent. Pa tudi malo sreče je treba imeti, to je bolj ali manj prisotno pri vseh stvareh." Mestna občina Ptuj Občina Destrnik Občina Duplek 9 Občina Gorišnica Občina Hajdina Občina Juršinci Občina Središče ob Dravi Občina Rogatec Občina Majšperk Občina Markovci Občina Ormož Občina Starše e Občina Celje Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Občina Vransko 9 Občina Trnovska vas Občina Rače Fram Občina Cerkvenjak Občina Domava Ui Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah Občina Cirkulane Občina Podlehnik Občina Sveta trojica Foto: Črtomir Goznik Finalisti v starejši kategoriji Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi uporabniki. r Združenje SAZAS k.o., Špruha 19,1236 Trzin T: 01/423-8110 | E: sazas@sazas.org [ www.sazas.org 22 Štajerski Naše prireditve torek • 19. junija 2018 m ; \\ :> m É Foto: Črtomir Goznik Taja Pučko (OS Vitomarci) Foto: Črtomir Goznik Vito Maučič (OS Cirkulane) Mlade pevske talente sta iz nastopa v nastop odlično vodila Domen Hren in Dalibor Bedenik. Odlična pa je bila tudi animacija v sami dvorani, da so mladi pevci lahko v sproščenem okolju in z močno podporo občinstva tudi dali vse od sebe in prekosili sami sebe. Z lastno skladbo, ki jo bosta dobili tudi letošnji zmagovalki, pa sta navdušili tudi lanskoletni zmagovalki: Mia Pernat v mlajši kategoriji, ki jo je Sazas nagradil s pesmijo z naslovom Nekje nekje, in v starejši Nika Belaj, katere lastna skladba, prav tako nagrada Sazasa, nosi naslov Tako kot bo. Obe svoj pevski talent še naprej izgrajujeta in se izpopolnjujeta. Tako se je več kot odlično iztekla še ena sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki so ga nekateri na začetku sprejeli dokaj skeptično. Zdaj pa so pevski talenti že tisti, ki ga sami spodbujajo, četudi je tekmovalnega značaja, ker se želijo izkazati in pokazati, da znajo že v osnovnih šolah vrhunsko zapeti. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak se je ob koncu četrte sezone posebej zahvalil vsem pevskim talentom, vodstvom šol, glasbenim učiteljem oz. mentorjem, staršem, županom oz. občinam ter sponzorjem in donatorjem, da so prepoznali vse prednosti tega projekta. In kot smo slišali letošnje člane komisije, je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo projekt, ki bi ga morala posvojiti cela Slovenija in na katerem bi lahko izbirali tudi mlade pevce za otroško Evrovizijo. Vsi pa tudi Foto: Črtomir Goznik Pia Škrlec, Elli Juršnik in Eva Embreuš (OŠ Sv. Trojica) nestrpno čakamo na skladbi, ki ju bosta za zmago v četrti sezoni prejeli zmagovalki: Kiara Šegula v mlajši kategoriji in Naja Fridl v starejši kategoriji. Vse finaliste bo na sodelovanje v četrti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo spominjalo tudi pisno priznanje družbe Radio-Tednik Ptuj. Vsi so tudi prejeli priložnostna darila. Finalno prireditev je tudi letos posnela TV Slovenija. Dve 75-minutni oddaji si bomo lahko ogledali na TV Maribor 14. julija (prvi del) in 21. julija (drugi del), ob 20. uri, s ponovitvama 15. julija (prvi del) in 22. julija (drugi del) ob 11.10, ter na TV Slovenija 2 25. avgusta ob 14.45 - prvi del, in 26. avgusta ob 14.45 - drugi del. MG Foto: Črtomir Goznik Mia Pernat, zmagovalka v mlajši kategoriji tretje sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zapela je lastno skladbo Nekje nekje, darilo Sazasa za zmago v pretekli sezoni. 3 OVEN Finalisti v mlajši kategoriji: Pia Skrlec, Elli Juršnik in Eva Embreuš (OS Sv. Trojica), Taja Pučko (OS Vitomarci), Vito Maučič (OS Cirkulane), Ela Znidarič Tomažič (OS Gorišni-ca), Elena Hudin (OS Ormož), Vida Veršič (OS Dornava), Patrick Sabeder (OS Duplek -podružnica Zitečka vas), Lana Kostanjevec (OS Breg), Zoja Vertovšek (OS Vransko-Tabor), Jana Kostanjevec (OS Markov-ci), Živa Kelgar (OS Lava Celje), Neža Angel (OS Hajdina), Kiara Segula (OS Mladika), Emma Sartor (OŠ Olge Meglič) in Eva Lukman Ducman (OŠ Starše). Finalisti v starejši kategoriji: Stela Tavželj (OŠ Sv. Trojica), Timon Zore (OŠ Podlehnik), Lara Kramberger (OŠ Cerkve-njak), Enej Stanovnik (OŠ Breg), Nuša Vodušek (OŠ Rogatec), Iza Korpar (OŠ Ormož), Hana Berlak (OŠ Juršinci), Maja Novak (OŠ Majšperk), Zala Sto-lec (OŠ Markovci), Dora Šandor (OŠ Gorišnica), Nuša Bezjak (OŠ Dornava), Maja Ferk (OŠ Videm), Katarina Herceg (OŠ Starše), Ela Oparenovic (OŠ Lava Celje) in Naja Fridl (OŠ Olge Meglič). Foto: Črtomir Goznik Nika Belaj, zmagovalka v starejši kategoriji tretje sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zapela je lastno pesem Tako kot bo, darilo Sazasa za zmago v pretekli sezoni. Finalno prireditev so podprli: Talum, d. d., Kidričevo, Cestno podjetje, d. d., Ptuj, DEM, Knjigarna Felix, Anpro tehnik, Dimnikarstvo Kamin, Tiskarna Ekar, Sgermobil, pooblaščeni prodajalec Telekoma Slovenije, Poslovalnica Qcenter Ptuj, Oven, Terme Ptuj, Sazas, Arriva in Mizarstvo Zamuda. torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 23 Foto: Črtomir Goznik Ela Žnidarič Tomažič (OŠ Gorišnica) Foto: Črtomir Goznik Patrick Šabeder (OŠ Duplek - podružnica Žitečka vas), tretjeuvršče-ni v mlajši kategoriji četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Res sem vesel, da sem zasedel tretje mesto, sem tudi edini fant, ki mu je to uspelo v obeh kategorijah. Nisem ga pričakoval, je dobra spodbuda, da se bom v petju še bolj izpopolnil in naslednje leto spet poskusil priti v finale. Zapel sem lastno skladbo z naslovom Life je ročk and Roll, v kateri se tudi predstavim, da sem Patrick Šabeder, doma iz Dupleka, in da mi za glasbo in petje srce igra." Foto: Črtomir Goznik Elena Hudin (OS Ormož) ■t % * JI 1 i 1 fl i mm • i/ ifflli t VO«¡L S mr ¡MR W JÉb' W Wt jf 1 h ^M' I I Biffh ■ Zoja Vertovšek (OŠ Tabor) Foto: Črtomir Goznik Vida Veršič (OŠ Dornava) Foto: Črtomir Goznik I Lana Kostanjevec (OŠ Breg) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jana Kostanjevec (Oš Markovci) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Živa Kelgar (OS Lava Celje) Neža Angel (OS Hajdina), drugouvrščena v mlajši kategoriji četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Nisem pričakovala, da bom zasedla drugo mesto. Pela sem pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), ta pesem mi resnično ugaja. Današnji uspeh je lepa spodbuda, da bom še naprej dobro pela in da bom na odru še bolj samozavestna." KNJIGARNA www.felix.si UČILA 24 Štajerski Naše prireditve torek • 19. junija 2018 Foto: Črtomir Goznik Kiara Segula (OS Mladika), zmagovalka v mlajši kategoriji četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Zelo sem vesela, da sem zmagala. Zmage nisem pričakovala. V finalu sem pela drugo pesem kot na predizboru in v polfinalu, ker sva imeli dve enako pesem. Pesem Lahko noč Piran (Anika Horvat) mi je tudi bolj všeč kot prejšnja Spet, ki jo sicer v originalu poje Tinkara Kovač. Zmaga mi pomeni zelo veliko, pela bom še naprej in obiskovala solo petje. Sem tudi uspešna športnica, igram namizni tenis, večkratna državna prvakinja v Avstriji in tudi v Sloveniji." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Emma Sartor (OS Olge Meglič) Eva Lukman Ducman (OS Starše) Foto: Črtomir Goznik ™.v ¿'TBI W ■«sagi ■ fl Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Stela Tavželj (OS Sv. Trojica) Timon Zore (OŠ Podlehnik) Lara Kramberger (OS Cerkvenjak), tretjeuvrščena v starejši kategoriji četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Zapela sem pesem Nisi sam (Ula Ložar). Tretjega mesta nisem pričakovala, sem resnično zelo navdušena, konkurenca je bila zelo huda, zato pa sem še toliko bolj navdušena. V prihodnje pa upam, da bom lahko uspešno nadaljevala glasbeno kariero. Naša šola je letos prvič sodelovala v tem projektu. Sošolkam in sošolcem se bom zahvalila za vso spodbudo, ki me je spremljala med mojim nastopom. Upam, da me bodo še naprej tako spodbujali." » Vr< Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Enej Stanovnik (OS Breg) Nuša Vodušek (OS Rogatec) Iza Korpar (OS Ormož) podjetje ptuj www.cpptuj.si torek • 19. junija 2018 Naše prireditve Štajerski 25 Foto: Črtomir Goznik Dora Sandor (OS Gorišnica), drugouvrščena v starejši kategoriji četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Drugega mesta sploh nisem pričakovala. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila tako visoko, saj je nastopilo toliko odličnih pevk. Zato sem še toliko bolj navdušena. Letos sem se že drugič uvrstila v finale. Zapela sem pesem Gala Gjurina Sneg. Vsem sošolkam in sošolcem ter sorodnikom se zahvaljujem, da so me tako spodbujali. Trudila se bom še naprej, da mi bo na pevskem področju še naprej dobro šlo." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nuša Bezjak (OŠ Dornava) Maja Ferk (OS Videm) Foto: Črtomir Goznik Katarina Herceg (OS Starše) Ela Oparenovic (OŠ Lava Celje) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Naja Fridl (OS Olge Meglic), zmagovalka v starejši kategoriji četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „S prvim mestom sem zelo zadovoljna. V bistvu smo bile vse na nekem enakem nivoju, zato zmage nisem pričakovala. Bila je resnično težka odločitev, tudi med člani komisije, se mi zdi. Skratka, zelo sem vesela. Svoje petje bom poskušala še nadgraditi in bom še dalje delala na svoji karieri. Pela sem pesem skupine Papir z naslovom Čudež." 26 Štajerski Naše prireditve torek • 19. junija 2018 Ptuj • Predstavilo seje podjetje Oven Promocija trajnostne mobilnosti in ozaveščanja V projekt četrte sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo seje vključilo tudi podjetje Oven iz Maribora. Udeležencem finalne prireditve projekta, ki je potekala 14. junija v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju, so predstavili največjo izposojevalnico električnih koles v tem delu Slovenije, imenovano OveNtura,oz. celovito trajnostno ponudbo električnih vozil, Klub Oven, ki ima že več kot 400 članov, spletno trgovino podjetja Oven in tudi storitve izgradnje sončnih elektrarn. Trend uporabe električnih vozil, kot so električna kolesa, skiroji in hoverboardi, med mladimi namreč vse bolj narašča. Ne gre več samo za modno muho, temveč za udobnejši in varčnejši prevoz, hitrejše premagovanje razdalj. Mlade pa je o vseh prednostih trajnostne ponudbe električnih vozil treba ozavestiti že zelo zgodaj, tudi zato so se v podjetju Oven odločili, da svojo ponudbo predstavijo na tako pomembnem projektu za prihodnost mladih, kot je Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju s šolami in občinami. Cilj projekta je kakovostnejše preživljanje prostega časa, razvoj talentov in domoljubja. MG Program predvajanja televizijskih oddaj letošnje finalne prireditve: TV Maribor, sobota, 14. julija 2018, ob 20. uri - 1. del (75 minut), ponovitev 15. julija ob 11.10. TV Maribor, sobota, 21. julija 2018, ob 20. uri - 2. del (75 minut), ponovitev 22. julija, ob 11.10. TVS2, sobota, 25. avgusta, ob 14.45 - 1. del. TVS2, nedelja, 26. avgusta, ob 14.45 - 2. del. OVEN mmêMâÊÊÊMÊ l ¿ß'^^n n - m i - . * ft, Foto: Črtomir Goznik Uporaba električnih vozil postaja vse bolj trend med mladimi tudi v Sloveniji. m_i z a r s t v □ J4ÎIÙBA Tel.: 02 748 10 56 Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: o OKOVJA ZA POHIŠTVO o RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ o KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) o LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE Ugodnejši nakup sezonskih vstopnic za poletno sezono v Termalnem Parku v predprodaji do 25.6.2018! Odrasli 310,00 € 249,00 € Študentje, dijaki 310,00 € 179,00 € Otroci (5-15 let) 209,00 € 139,00 € 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Lepi spomini ne bledijo! ■ iyi ■ HKURSS zvin Cl«* il mtB «mM ttn (tina 3) NMunmin ra»» i Pn* Htm 4» sfaacty PMm luni J| NufttftifrrvitaiaSI Ütlfdliatlibik t*>dUiM{fina 11) Lrro#XKU Ar. Ü j. isn , m ) PETO BWGMBMK0rtaiersRi TEDNIK tr Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.. .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj SSBttHAi ' ' Š-^TS ' !mit^jotoloclsrisk€ga razmerja pridobite tudi druge ugodnosti: ___ .:. •. -; r f|20 bfezpTačnfhPrilog s koristnimi nasveti . • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) - , |||P0--o:dsfo$^p0pušt pri naročilu matilhlogfasov v Štajerskem tedniku . > praktična darila za nove in obstoječe naročnike ' POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! - 'a -T1, îSar.", ÏWM _ o ■J2 ~ F - Hü torek • 19. junija 2018 Oglasi in objave Štajerski ! 31 08:00 Pesem pomladi v Trnovski vasi 09:00 Gostilna pr Francet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Državno srečanje OFS 19:30 GolAvt - oddaja o nogometu 20:00 Kronika iz občine Destmik 21:30 Kmečki praznik v Stopercah 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.sl SP 0S:00 Koncert UZ OS Hajdina 10:00 Srečanje OFS v Staršah 11:30 Gostilna pr' Franeet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 34. srečanje gasilskih PZ 20:00 Dan vrtca Hajdina 21:00 Koncert UZ OŠ Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani 08:00 Od paše do sira 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip \z Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:30 Prodajno okno ! 8:00 Seja sveta Občine Dornava - v živo 20:00 23. praznik občine Dornava 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip ¡7 Ormoža 23:00 Video Strani Uredili iti o: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siplv.si kontakt: 02 754 00 30:041 613 044. www.sipw.si Marketing: Mega marketing d o c. 02 749 34 27:031 627 340 program v živo tudi preko spSeta: www.siptv.si ZARADI BOLEZNI SE PRODAJA ZNANO GOSTIŠČE-PENZION "OB RIBNIKU" Dežno pri Podlehniku Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi. V SPOMIN Včeraj je minilo 9 let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, žena in babica Ana Vauda ZGORNJA HAJDINA 83A Hvala vsem, ki se je spominjate, prižgete svečo ali poklonite cvet. Vsi tvoji Umrli so \ * ji k. GOSTIŠČE JE PRIMERNO TUDI ZA DOM OSTARELIH ALI REHABILITACIJSKI CENTER, SAJ IMA 55 LEŽIŠČ. ZAINTERESIRANI RESNI KUPCI LAHKO POKLIČEJO gsm: 031546111 Stanislav Skledar PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Alojzija Luknjar, roj. Brumen, Hum pri Ormožu 40, roj. 1949 - umrla 10. junija 2018; Lovrenc Milošič, Veliki Okič 19, roj. 1936 - umrl 7. junija 2018; Marija Zajc, roj. Korpič, Apače 38, roj. 1930 - umrla 10. junija 2018; Antonija Serdinšek, roj. Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 65, roj. 1928 - umrla 10. junija 2018; Elizabeta Panikvar, roj. Sitar, Kungota pri Ptuju 77, roj. 1923 - umrla 12. junija; Alojz Vindiš, Gradišča 17, roj. 1937 - umrl 9. junija 2018; Mina Lenart, roj. Meško, Jiršovci 51, roj. 1943 - umrla 11. junija 2018; Karol Lukman, Loperšice 29, roj. 1933 - umrl 12. junija 2018; Marija Šibila, roj. Habjanič, Nova vas pri Markovcih 64, roj. 1931 - umrla 13. junija 2018. Štajerski 1 rE DK IIK www.tednik.si i3stajerskitednik Q Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE www.reporter.si INTERVJU - Žiga Turk: SDS bi še bolj zmagala na predčasnih volitvah DOSJE - Rado Pezdir o orožarskem imperiju Iskre REPORTAŽA - Arabski migranti na južni meji brodijo Kolpo OSEBNO - Vladimir Vodušek, televizijski voditelj ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojdo.segula@rodiiHadnik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihl«r@radi