DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI Povzetek publikacije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji - povzetek publikacije Uredniki: Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Matej Vinko, Ada Hočevar Grom Oblikovanje: Andreja Frič Fotografija: Pixabay Besedilo ni lektorirano. Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana Elektronska izdaja Elektronski vir: www.nijz.si DUŠEVNO ZDRAVJE Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2019 OTROK IN Zaščita dokumenta MLADOSTNIKOV © 2019 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli V SLOVENIJI mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo. Povzetek publikacije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=301082880 ISBN 978-961-7002-84-3 (pdf) Saška Roškar Helena Jeriček Klanšček Matej Vinko Ada Hočevar Grom Ljubljana, 2019 KAZALO PUBLIKACIJI NA POT 5 UVOD 6 METODA 8 POZITIVNO DUŠEVNO ZDRAVJE 11 Vidiki pozitivnega duševnega zdravja 12 OBRAVNAVE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU PORABA ZDRAVIL IN JAVNA ZDRAVSTVENA MREŽA SLUŽB NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 15 Primarna zdravstvena raven 16 Sekundarna zdravstvena raven 18 Bolnišnične obravnave 20 Poraba zdravil 22 Javna zdravstvena mreža služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju 24 IZBRANE DUŠEVNE TEŽAVE IN MOTNJE 27 Doživljanje stresa 28 Doživljanje psihosomatskih simptomov 30 Vedenjske in čustvene težave 32 Depresija in anksioznost 34 Hiperkinetična motnja 36 Motnje hranjenja 38 Različne oblike samomorilnosti 40 PREDLOGI UKREPOV 42 SLOVAR POJMOV 43 VIRI 57 Pri vsakem delu je najpomembnejši začetek, zlasti še, če imamo opravka s čim mladim in nežnim. Sokrat Publikaciji na pot Publikacija, ki je pred vami, je povzetek obsežne monografije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki smo jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izdali lansko leto (monografija je prosto dostopna na spletnih straneh inštituta). Pričujoči izdelek je nastal z namenom, da bi vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki, vsem, ki soustvarjajo boljše pogoje za duševno zdravje otrok in mladostnikov in vsem, ki jih to področje iz kakršnega koli razloga zanima, na enem mestu in v zelo strnjeni obliki ponudili verodostojne informacije in podatke o stanju na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. V publikacij so v tekstovni in grafični obliki povzeta ključna sporočila in ugotovitve na omenjenem področju, ki izhajajo iz podatkov obdobnih presečnih populacijskih raziskav in zdravstvenih podatkovnih zbirk. Poglavja v publikaciji si sledijo tako, da bralca postopno uvedejo v področje, saj so najprej predstavljene vsebine pozitivnega duševnega zdravja, nato negativnega duševnega zdravja z bolj natančnim prikazom izbranih vsebin in na koncu povzetek predlogov ukrepov, ki smiselno zaokrožijo celoto. Prikazane ugotovitve predstavljajo izhodišče in usmerjevalnik za oblikovanje večnivojskih ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, zato upamo, da bodo dosegli vse, ki so tako ali drugače dejavni na tem področju. Uredniki 8 9 Uvod Namen pričujoče publikacije je na kratek, jasen in jedrnat način predstaviti glavne ugotovitve iz monografije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki smo jo izdali v elektronski obliki. Bralcu želimo ponuditi pregled nad (I) področji duševnega Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, sposobnost zdravja, ki niso dovolj dobro zajeta v smislu zbiranja in spremljanja podatkov, (II) podatki, uspešnega soočanja z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek ki omogočajo razširitev in dopolnitev obstoječih spoznanj na področju duševnega moči, optimizem in sposobnost soočanja s težavami. Tradicionalne opredelitve duševno zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji in (III) usmeritvami za izvajanje ukrepov, ki zdravje pojmujejo kot stanje, ki je ločeno od duševnih motenj1, novejše opredelitve pa so usklajeni z Resolucijo Nacionalnega programa za duševno zdravje in jih narekujejo se naslanjajo na koncept kontinuuma, po katerem se duševno zdravje razume kot nekaj podatki. spremenljivega med pozitivnim (dobra samopodoba, učinkovito reševanje problemov in soočanje s težavami…) in negativnim duševnim zdravjem (duševne motnje in težave…)2. Avtorji najnovejših opredelitev3 gredo še korak dlje in govorijo o dveh ločenih, a povezanih kontinuumih – o kontinuumu duševnega zdravja (visoko izraženo/ pozitivno duševno zdravje na eni strani in slabo/nizko izraženo duševno zdravje na drugi strani) in kontinuumu duševnih motenj (prisotne/izražene duševne motenj na eni strani in neprisotne/neizražene duševne motnje na drugi strani). Če si oba kontinuuma Slikovni prikaz dvofaktorskega modela predstavljamo v obliki dveh osi (slikovni prikaz, stran 7) – navpična, ki predstavlja kontinuum duševnega zdravja in vodoravna, ki predstavlja kontinuum duševnih motenj – ugotovimo, da soovplivanje obeh kontinuumov omogoča različne kombinacije stanj in Pozitivno (dobro ali visoko) duševno zdravje sicer (a) optimalno/dobro duševno zdravje (pozitivno duševno zdravje) brez simptomov duševnih motenj, (b) slabo duševno zdravje (negativno duševno zdravje) brez simptomov duševnih motenj, (c) slabo oziroma negativno duševno zdravje s simptomi duševni motnje in (d) optimalno/visoko duševno zdravje (pozitivno duševno zdravje) s simptomi duševne motnje. Dobro duševno zdravje in duševne motnje ali težave se lahko pojavljajo (d) (a) sočasno in se ne izključujejo, odsotnost duševnih motenj ali težav pa še ne pomeni nujno O pozitivno pozitivno d dobrega duševnega zdravja in obratno. s nje ot duševno zdravje s duševno zdravje brez n Po pregledu dosedanjih študij in razpoložljivih podatkov na slovenskih vzorcih smo simptomi simptomov os e mot t du ugotovili, da kazalniki pozitivnih in negativnih vidikov duševnega zdravja otrok in duševne motnje duševnih motenj mladostnikov niso enakomerno zastopani. Dostopni kazalniki so bili večinoma povezani ševn ševn z duševnimi težavami in motnjami ter v manjši meri s pozitivnimi vidiki duševnega negativno negativno e mot zdravja, zadovoljstvom, občutkom sreče, dobrega počutja, pozitivno samopodobo, itd. nost du duševno zdravje s duševno zdravje brez Prav tako smo ugotavljali, da je v slovenskem prostoru manjkala publikacija, v kateri bi simptomi simptomov nje bili na enem mestu zbrani podatki o duševnem zdravju otrok in mladostnikov iz različnih duševne motnje duševnih motenj Prisot virov (obdobne oziroma presečne raziskave, različne podatkovne zbirke), ki bi omogočali (c) (b) celostni pregled področja. Negativno (slabo ali nizko) duševno zdravje 1 World Health Organization. (2014). Mental Health Action Plan: 2013-2020. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno s http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/89966/1/9789241506021_eng.pdf. 2 Lehtinen, V., Sohlman, B., in Kovess-Masfety, V. (2005). Level of positive mental health in the EU. Results from the Eurobarometer 2002 survey. Clinical Practice and Epidemiology in Mental Health, 1(1), 9–16. 3 Greenspoon, P. J., in Saklofske, D. H. (2001). Toward an integration of subjective well-being and psychopathology. Social Indicators Research, 54(1), 81–108. 10 11 Tabela 1. Pregled podatkovnih zbirk in presečnih raziskav, ki so predstavljale vir podatkov, s pripadajočimi glavnimi značilnostmi Metoda Vir podatkov Opis vira Zajeta ciljna Vključen časovni starostna skupina interval/leto Starostna skupina izvedbe raziskave V analizo so bili vključeni podatki otrok in mladostnikov v starostni skupini od 0 do 19 4Podatkovne zbirke NIJZ let. Starostne razrede znotraj tega razpona smo po potrebi in posebnosti posameznega ZubStat Zbirka podatkov o obiskih in napotitvah, boleznih in stanjih ter kadrih 0–19 let 2008–2015 proučevanega problema prilagajali (denimo izpustili najnižjo starostno skupino), in urah na primarni in sekundarni zdravstveni ravni; podatki so ločeni v poglavju o pozitivnem duševnem zdravju pa smo zaradi pomanjkanja podatkov po vrsti obiska (preventivni, kurativni…), po spolu, starosti in po diagnozah; na primarni ravni podatki vključujejo diagnozo ob prvem opazovano starostno skupino razširili. Izračunane stopnje (bolnišnične, zunajbolnišnične obisku, na specialistični, sekundarni ravni pa končno diagnozo. obravnave) temeljijo na številu oseb v referenčni starostni skupini. Bolob Zbirka podatkov o neprekinjenih, več kot 24ur trajajočih obravnavah 0–19 let 2008–2015 bolnikov v posteljnih enotah bolnišnice, zaradi bolezni, poškodbe Viri podatkov in zastrupitve; podatki vključujejo informacijo o glavni diagnozi oziroma stanju ob koncu bolnišnične obravnave, zaradi katere je oseba V publikaciji smo uporabili razpoložljive podatke o duševnem zdravju in duševnih potrebovala zdravljenje. motnjah pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Viri podatkov so bile podatkovne zbirke Evidenca porabe Zbirka obsega podatke zajete z zelenih in belih receptov; poraba zdravil 0–19 let 2008–2015 in presečne raziskave, ki so predstavljene v tabeli 1. zdravil je predstavljena z absolutnim številom izdanih receptov in definiranim dnevnim odmerkom (DDD – Defined Daily Dose) na 1000 oseb na dan. Baza umrlih Zbirka podatkov vzrokov smrti, ki vključuje podatke o vseh umrlih, 0–19 let 2008–2015 ki so imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; poročilo o smrti vključuje informacije o osnovnem vzroku smrti, demografske podatke umrle osebe (osebni podatki, prebivališče, zakonski stan, državljanstvo), podatke o kraju smrti ter drugih okoliščinah smrti. BPI Temeljna zbirka podatkov o organizacijskih enotah, zdravstvenem / 2008–2015 osebju in drugih zaposlenih v zdravstvu. 5Presečne raziskave HBSC Periodična, mednarodna kvantitativna raziskava, ki se izvaja v štiriletnih 11, 13 in 15 let 2002, 2006, intervalih in zajema številne vidike mladostnikovega zdravja in življenja. 2010, 2014 Mladina Raziskava, ki zajema življenjske pogoje in socialno ekonomski položaj 16–27 let 2010, 2013 mladih, zaposlovanje in mobilnost, izobraževanje, prosti čas in življenjski slog, uporabo medijev, zdravje in druge vidike življenja. EHIS Anketa o zdravju, katere glavni namen je ugotoviti, kakšno je zdravstveno 15–19 let 2007, 2014 stanje prebivalcev, kako pogosto se uporabljajo različne zdravstvene storitve in kakšen je življenjski slog prebivalcev, povezan z zdravjem; izvaja se praviloma vsakih 5 let. ESPAD Periodična, mednarodna kvantitativna raziskava, ki se izvaja v štiriletnih 15 in 16 let 2007 intervalih in zajema različne vidike uživanja psihoaktivnih substanc med mladimi. SAYLE Program promocije zdravja z namenom preprečevanja tveganega in 14 in 15 let 2013 samopoškodovalnega vedenja; del programa je tudi zbiranje podatkov o počutju in zdravju mladostnikov v Evropi, o življenjskem slogu in duševnem zdravju, dejavnikih tveganja za duševne motnje pri mladih ter povečanje ozaveščenosti o duševnem zdravju. 4ZubStat – Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva in evidenca o boleznih in stanjih, ugotovljenih v specialistični ambulantni dejavnosti; Bolob – Evidenca bolezni, poškodb in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici; Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept; Baza umrlih – Podatkovna zbirka vzrokov smrti na podlagi zdravniških poročil o umrli osebi; BPI – Baza podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti; 5HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju; EHIS – Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu; ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino; SAYLE – Raziskava Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi Natančen opis metodologije, podrobnosti v zvezi s starostnimi skupinami in viri podatkov, so na voljo v izvirniku monografije. POZITIVNO DUŠEVNO ZDRAVJE 14 15 Večina otrok in mladostnikov je Vidiki pozitivnega duševno zdravih. 50 duševnega zdravja 45 40 35 30 Skupaj % 25 2013 Mladina 20 16–19 let 15 59 % mladostnikov ocenjuje svoje duševno zdravje kot zelo dobro ali odlično. 10 5 0 Slabo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro Odlično 100 2014 HBSC 90 11, 13, 15 let 80 11 let 70 Slovenski mladostniki so v stopnji zadovoljstva primerljivi 60 z njihovimi vrstniki iz drugih držav. 13 let % 50 40 30 15 let 2014 HBSC 20 11, 13, 15 let 10 Bolj zadovoljni z življenjem so mladostniki, 0 ki zaznavajo, da gre njihovi družini finančno Italija Madžarska Hrvaška Mednarodno Slovenija Avstrija dobro, in ki imajo dobro podporo staršev, povprečje vrstnikov in učiteljev. 100 11 let 13 let 15 let 2006–2014 HBSC 90 11, 13, 15 let 80 60 % mladostnikov ima povprečno ali visoko z 70 zdravjem povezano kvaliteto življenja, ki upada s 60 starostjo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. % 50 V vseh starostnih skupinah so bolj zadovoljni fantje. 40 30 20 2014 EHIS 10 15–19 let 0 79 % mladostnikov ima visoko raven vitalne energije, 2006 2010 2014 kar pomeni, da se pogosto počutijo polni življenja, polni energije in redko zdelani, utrujeni ali izžeti. OBRAVNAVE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU, PORABA ZDRAVIL IN JAVNA ZDRAVSTVENA MREŽA SLUŽB NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 18 19 Izvajalci zdravstvenih storitev so izvedli Primarna zdravstvena raven skupno 52.690 prvih obravnav Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj. 30 30 30 0–5 let 6–14 let 15–19 let 25 25 25 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 0–19 let 20 20 20 15 15 15 V opazovanem obdobju se je število 10 10 10 obravnav v ambulantah na primarni 5 5 5 ravni zdravstvenega varstva, pri katerih so bili otroci in mladostniki v tekočem 0 0 0 letu prvič obravnavani zaradi duševne ali 2008 2015 2008 2015 2008 2015 vedenjske motnje, povečalo za 25,7 %. Obravnave so najpogostejše v starostni skupini od 15 do 19 let. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb V starostni skupini od 15 do 19 let Tiki 0–5 let so pogosteje obravnavana dekleta, Druge vedenjske in čustvene motnje v skupini od 6 do 14 let pa fantje. Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju Hiperkinetične motnje 6–14 let Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju Druge vedenjske in čustvene motnje Depresivna epizoda 15–19 let Druge anksiozne motnje Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje Najpogostejše obravnave pri 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • otrocih, starih do 5 let so zaradi specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; • otrocih, starih od 6 do 14 let so zaradi drugih vedenjskih in čustvenih motenj; Obravnave na 1000 oseb • mladostnikih, starih od 15 do 19 let so zaradi reakcije na hud stres in prilagoditvenih motenj. < 14,32 14,32 - 16,35 16,36 - 19,03 Največ obravnav je v primorsko-notranjski, ≥ 19,04 posavski in osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v savinjski regiji. 20 21 Izvajalci zdravstvenih storitev so zabeležili Sekundarna zdravstvena raven 59.976 končnih diagnoz zaradi duševnih in vedenjskih motenj. 50 0–5 let 50 6–14 let 50 15–19 let 45 45 45 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 40 40 40 0–19 let 35 35 35 30 30 30 % V opazovanem obdobju se je število obravnav otrok 25 25 25 20 20 20 in mladostnikov v ambulantah na sekundarni ravni 15 15 15 zdravstvenega varstva, pri katerih je bila postavljena 10 10 10 končna diagnoza duševne ali vedenjske motnje, 5 5 5 0 0 0 povečalo za 71,0 %. 2008 2015 2008 2015 2008 2015 Obravnave so najpogostejše v starostni skupini od 15 do 19 let. Stopnja končnih diagnoz na1000 oseb V starostni skupini od 15 do 19 let Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju 0–5 let so pogosteje obravnavana dekleta, Druge vedenjske in čustvene motnje v skupini od 6 do 14 let pa fantje. Pervazivne razvojne motnje Hiperkinetične motnje Pervazivne razvojne motnje 6–14 let Druge vedenjske in čustvene motnje Motnje prehranjevanja 15–19 let Druge anksiozne motnje Najpogostejše obravnave pri Mešane motnje vedenja in čustvovanja • otrocih, starih do 5 let so zaradi specifične razvojne 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; • otrocih, starih od 6 do 14 let so zaradi hiperkinetične motnje; Končne diagnoze na1000 oseb • mladostnikih, starih od 15 do 19 let so zaradi motenj prehranjevanja. < 4,82 4,82 - 8,50 Največ obravnav je v osrednjeslovenski, jugovzhodni 8,51 - 12,99 in podravski regiji, najmanj pa v koroški, posavski in ≥ 13,00 pomurski regiji. 22 23 Bolnišnične obravnave 10 0–5 let 10 6–14 let 10 15–19 let 9 9 9 8 8 8 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 7 7 7 6 6 6 0–19 let % 5 5 5 4 4 4 V opazovanem obdobju se je število bolnišničnih obravnav otrok in 3 3 3 mladostnikov, kjer je bil glavni vzrok obravnave duševna ali vedenjska 2 2 2 1 1 1 motnja, znižalo za 4,9 %. Znižanje je posledica upada števila obravnav otrok 0 0 0 do 5 leta starosti. Naraslo pa je število obravnav otrok in mladostnikov 2008 2015 2008 2015 2008 2015 od 6 do 19 leta starosti. Znižanje je posledica upada števila obravnav otrok do 5 leta starosti. Naraslo pa je število obravnav otrok in mladostnikov od 6 do 19 leta starosti. Stopnja bolnišničnih obravnav na1000 oseb Pervazivne razvojne motnje Skupaj 0–5 let Druge razpoloženjske (afektivne) motnje Druge vedenjske in čustvene motnje Motnje prehranjevanja 6–14 let Mešane motnje vedenja in čustvovanja Najpogostejše obravnave pri Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola • otrocih, starih do 5 let so zaradi specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; Hiperkinetične motnje Mešane motnje vedenja in čustvovanja 15–19 let • otrocih, starih od 6 do 14 let so zaradi hiperkinetične motnje; Druge vedenjske in čustvene motnje • mladostnikih, starih od 15 do 19 let so zaradi motenj prehranjevanja. 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 Stopnja bolnišničnih obravnav na1000 oseb Najdaljše ležalne dobe so zabeležene zaradi motenj iz sklopa shizofrenij, shizotipskih in blodnjavih motenj, najkrajše ležalne dobe pa pri duševnih in vedenjskih motnjah zaradi uživanja psihoaktivnih snovi. < 2,35 2,35 - 2,71 2,72 - 3,21 Več obravnav otrok in mladostnikov je v vzhodni ≥ 3,22 Sloveniji, največ v pomurski, koroški in podravski regiji, najmanj pa v goriški, primorsko-notranjski ter zasavski regiji. 24 25 Legenda: Antipsihotiki Anksiolitiki Hipnotiki in sedativi Antidepresivi Psihostimulansi 0 10 Poraba zdravil 0–19 let Število DDD na1000 oseb 2,5 2 1,5 1 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 0,5 0–19 let V opazovanem obdobju se je poraba zdravil za zdravljenje duševnih 0 in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih povečala za 48,3 %. 2008 2015 Povečanje je posledica porasta porabe antidepresivov (za 43,3 %) in psihostimulansov (za 87,2 %). 6–14 let Število DDD na1000 oseb 6 6 5 5 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 2008 2015 2008 2015 Največ zdravil pri • otrocih in mladostnikih med 6. in 14. letom je izdanih iz farmakološke 15–19 let Število DDD na1000 oseb skupine psihostimulansov; 12 12 11 11 • mladostnikih med 15. in 19. letom je bilo izdanih iz farmakološke 10 10 9 9 skupine antidepresivov, ki so pri dekletih te starostne skupine 8 8 7 7 predstavljali kar 69,5 % porabe vseh zdravil, namenjenih zdravljenju 6 6 5 5 duševnih in vedenjskih motenj. 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 2008 2015 2008 2015 Število DDD na1000 oseb Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih < 4,63 motenj je najvišja v jugovzhodni Sloveniji, najnižja pa 4,63 - 4,91 v savinjski regiji. 4,92 - 5,49 ≥ 5,50 26 27 Obstoječa javna zdravstvena mreža za Javna zdravstvena mreža služb obravnavo težav in Koroška 20082008 2008 motenj v duševnem Pomurska 20152015 2015 za obravnavo težav in motenj zdravju otrok in Podravska Primo Pr rs i k… morsk… v duševnem zdravju mladostnikov ni skladna Osrednjeslovenska z dejanskimi potrebami. Savinjska SLOVENIJA Obalno-kraška Goriška Podatkovne zbirke NIJZ 2015 Gorenjska ZZZS 2015 Posavska Jugovzhodna Slovenija Zasavska Primorsko-notranjska 0 1 2 3 4 5 6 7 Razporeditev ter obseg dela Število timov na 100 000 oseb razvojnih ambulant sta v Sloveniji neenakomerna. Koroška Pomurska Posavska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Gorenjska SLOVENIJA Osrednjeslovenska Podravska Dejavnost dispanzerjev za duševno Goriška zdravje je v Sloveniji neenakomerno Zasavska razporejena. Primorsko-notranjska Obalno-kraška 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Število timov na 100 000 oseb Opomba: Sestava timov v razvojnih ambulantah in dispanzerjih za duševno zdravje se razlikuje. Iz dostopnih podatkov ni mogoče Dejavnost otroške in mladostniške ugotoviti dejanske kadrovske sestave psihiatrije je v Sloveniji neenakomerno timov v razvojnih ambulantah in Glede na število obravnav v dejavnosti razporejena, enako velja za kadre. dispanzerjih za duševno zdravje. otroške in mladostniške psihiatrije so Koroška, posavska in primorsko- med regijami razlike. Izstopa podravska Zunajbolnišnična dejavnost otroške notranjska regija nimajo planiranega regija z 2,6-krat več obravnav, kot je in mladostniške psihiatrije se izvaja v programa v tej dejavnosti. povprečje v Sloveniji. večjem obsegu, kot je planirano. IZBRANE DUŠEVNE TEŽAVE IN MOTNJE 30 31 Doživljanje stresa Stopnja obravnav zaradi hudega stresa 2 Obravnave na primarni ravni 2 Obravnave na sekundarni ravni 2 Bolnišnične obravnave 1,8 1,8 1,8 1,6 1,6 1,6 1,4 1,4 1,4 1,2 1,2 1,2 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 1 1 1 0–19 let 0,8 0,8 0,8 Zunajbolnišnične in bolnišnične obravnave zaradi reakcije 0,6 0,6 0,6 0,4 0,4 0,4 na hud stres so pogostejše pri dekletih kot pri fantih. Število 0,2 0,2 0,2 obravnav narašča s starostjo. 0 0 0 2008 2015 2008 2015 2008 2015 2013 Mladina 16–19 let 35,2 % mladostnikov stresa ne doživlja oz. ga doživlja 60 nekajkrat letno, približno 3,3 % mladostnikov pa 50 doživlja stres večino dni v tednu. 40 % 30 20 10 2002–2014 HBSC 0 11, 13, 15 let 53,0 % deklet in 40,2 % fantov doživlja obremenjenost 2002 2006 2010 2014 oz. stres zaradi šole. Trend kaže upadanje deleža fantov in naraščanje deleža deklet, ki so pod pritiskom zaradi dela za šolo. 100 11 let 90 80 70 13 let 60 % 50 15 let 40 2014 HBSC 30 11, 13, 15 let Slovenski otroci in mladostniki v primerjavi z vrstniki v 20 tujini (z izjemo Italije) pogosteje doživljajo obremenjenost 10 oz. stres zaradi šole. 0 Italija Slovenija Mednarodno Hrvaška Avstrija Madžarska povprečje 32 33 Doživljanje psihosomatskih simptomov 25 2002 2008 2015 2006 20 2008 Primorsk…2010 15 2015 2014 % 10 Primorsk… 5 2002–2014 HBSC 11, 13, 15 let Med leti 2002 in 2010 je opazen postopen upad v 0 doživljanju psihosomatskih simptomov, medtem ko se v letu 2014 pojavi izrazit porast v doživljanju simptomov. 2014 HBSC 27,9 % otrok in mladostnikov doživlja vsaj dva 11, 13, 15 let psihosomatska simptoma na teden. Najpogosteje 40 poročajo o nespečnosti (22,4 %), nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti (18,9 %) in potrtosti 30 (16,2 %). % 20 10 2002–2014 HBSC Dekleta pogosteje doživljajo psihosomatske simptome 11, 13, 15 let 0 kot fantje. Psihosomatske simptome pogosteje doživljajo 2002 2006 2010 2014 starejši mladostniki (13- in 15-letniki). 100 11 let 90 80 70 13 let 60 % 50 15 let 40 2014 HBSC 30 11, 13, 15 let V primerjavi z vrstniki v tujini (z izjemo Avstrije), 20 slovenski mladostniki redkeje doživljajo psihosomatske 10 simptome. 0 Italija Madžarska Mednarodno Hrvaška Slovenija Avstrija povprečje 34 35 Vedenjske in čustvene težave 100 90 80 70 60 % 50 40 30 2014 HBSC 20 11, 13, 15 let Večina (79,7 %) otrok in mladostnikov glede na 10 rezultat na Vprašalniku prednosti in slabosti (SDQ) 0 nima čustvenih in vedenjskih težav. Povišan Mejni Normalen Rezultat na vprašalniku 100 11 let 90 80 13 let 2014 HBSC 70 11, 13, 15 let 60 Pri dekletih pogostost čustvenih in vedenjskih težav % 50 15 let s starostjo narašča, medtem ko pri fantih tovrsten 40 trend ni opazen. 30 20 10 0 Povišan Mejni Normalen 2014 HBSC Rezultat na vprašalniku 11, 13, 15 let S starostjo naraščajo čustvene težave, vedenjske težave ter težave, povezane s hiperaktivnostjo in nepozornostjo, kar je posebej izrazito pri dekletih. Težave v odnosih z vrstniki Hiperaktivnost in nepozornost Vedenjske težave 2014 HBSC Dekleta imajo pogosteje čustvene težave, medtem ko Čustvene težave 11, 13, 15 let vedenjske težave, hiperaktivnost in nepozornost ter težave Skupni seštevek v odnosih z vrstniki fantje in dekleta poročajo enako pogosto. 0 5 10 15 20 25 30 35 40 % 36 37 Zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav Depresija in anksioznost zaradi depresije in Legenda: anksioznosti je več pri Anksioznost Depresija dekletih in starejših mladostnikih. Stopnja obravnav zaradi depresije in anksioznosti Obravnave na primarni ravni Obravnave na sekundarni ravni Bolnišnične obravnave 2 2 2 2 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 1,5 1,5 1,5 1,5 Zunajbolnišničnih obravnav zaradi 1 1 1 1 anksioznih motenj je več kot obravnav 0,5 0,5 0,5 0,5 zaradi depresije. 0 0 0 0 2008 2015 2008 2015 2008 2015 2008 2015 Število DDD na 1000 oseb za antidepresive 12 V opazovanem obdobju je narasla poraba antidepresivov, predvsem v starostni skupini od 15 do 19 let. Pri porabi 10 anksiolitikov ni prišlo do večjih sprememb. 8 6–14 let 6 15–19 let 4 V starostni skupini od 6 do 19 let je v opazovanem 2 obdobju prišlo do porasta zunajbolnišničnih obravnav 0 zaradi anksioznih motenj, med tem ko pri depresiji ni 2008 2015 bilo večjih sprememb. V številu bolnišničnih obravnav zaradi depresije v opazovanem obdobju ni večjih sprememb. Pri fantih je razmeroma stabilno tudi število bolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj, 50 11 let pri dekletih pa je po letu 2012 opazen blag porast. 40 13 let 30 % 20 15 let 2010–2014 HBSC 10 11, 13, 15 let V opazovanem obdobju se je delež mladostnikov, ki so poročali o subjektivnih občutjih depresivnosti 0 zmanjšal. 2010 2014 38 39 Zunajbolnišnične in bolnišnične obravnave Legenda: zaradi hiperkinetične Hiperkinetična motnja 0–5 let motnje naraščajo. 6–14 let 15–19 let Obravnave so pogostejše Stopnja obravnav na 1000 oseb pri fantih kot pri dekletih. Obravnave na primarni ravni Obravnave na sekundarni ravni Bolnišnične obravnave 8 8 8 7 7 7 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 6 6 6 0–19 let 5 5 5 4 4 4 Največ zunajbolnišničnih obravnav 3 3 3 zaradi hiperkinetične motnje je v 2 2 2 1 1 1 starosti od 6 do 14 let. 0 0 0 2008 2015 2008 2015 2008 2015 Število DDD na 1000 oseb 6 5,554,54 0–5 let Skupaj Opazen je porast porabe zdravil za 3,5 6–14 let zdravljenje hiperkinetične motnje. 3 2,5 15–19 let 2 1,510,50 2008 2015 2014 HBSC 11, 13, 15 let 100 11 let Pri približno 16 % mladostnikov obstaja večja 90 verjetnost klinično pomembnih težav zaradi 80 13 let hiperaktivnosti in nepozornosti. 70 60 13- in 15-letniki izražajo več težav % 50 15 let zaradi hiperaktivnosti oz. nepozornosti 40 v primerjavi z 11-letniki (rezultat na 30 Vprašalniku prednosti in slabosti). 20 10 0 Povišan Mejni Normalen Rezultat na vprašalniku 40 41 Anoreksija nervoza je najpogostejši vzrok zunajbolnišničnih in Motnje hranjenja Legenda: bolnišničnih obravnav 6–14 let zaradi motenj hranjenja. 15–19 let Stopnja obravnav na 100.000 oseb Obravnave na primarni ravni Obravnave na sekundarni ravni Bolnišnične obravnave Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 8 8 8 0–19 let 7 7 7 Motnje hranjenja so najpogostejše v starostni skupini od 15 6 6 6 do 19 let. Dve tretjini ali več obravnav zaradi motenj hranjenja 5 5 5 na primarni (66 %) in sekundarni ravni (69 %) in skoraj dve 4 4 4 tretjini bolnišničnih zdravljenj (62,3 %) je pri mladostnikih 3 3 3 med 15. in 19. letom. 2 2 2 1 1 1 0 0 0 2008 2015 2008 2015 2008 2015 Motnje hranjenja so pogostejše pri dekletih – predstavljajo 91,3 % vseh obravnav zaradi motenj hranjenja na primarni ravni, 92,8 % na sekundarni ravni in 90,0 % bolnišničnih obravnav. 60 11 let 50 13 let 2014 HBSC 40 11, 13, 15 let Delež 15-letnic, ki se ocenjujejo kot nekoliko % 30 15 let ali močno predebele, je štirikrat višji od deleža 20 mladostnic, ki so glede na izračun indeksa telesne 10 teže debele ali predebele. 0 Samoocena Izračun 2002–2014 HBSC 11, 13, 15 let Glede na prejšnja leta se je v letu 2014 zmanjšal delež slovenskih mladostnikov, ki se ocenjujejo kot predebeli, a se še vedno po nezadovoljstvu s telesom uvrščajo v evropski vrh. 42 43 Samomor je med slovenskimi mladostniki starimi od 15 do 19 let vsako leto Različne oblike samomorilnosti med prvimi tremi vzroki umrljivosti. Samomori so med fanti trikrat bolj pogosti kot med dekleti. 0 5 10 15 20 25 % 2014 HBSC O prisotnosti samomorilnih misli v preteklem 15 let letu je poročalo 15,5 % 15 letnikov, med njimi je 70 Absolutno število bilo dvakrat več deklet kot fantov. 60 6–14 let 50 15–19 let 40 30 20 Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 10 0–19 let V opazovanem obdobju beležimo upad bolnišničnih obravnav 0 namernega samopoškodbenega vedenja tako pri otrocih kot 2006 2015 tudi pri mladostnikih. 14 Absolutno število 12 Pri fantih je najbolj pogosta metoda samopoškodovanja 10 samozastrupitev z alkoholom, pri dekletih pa samozastrupitev 8 z različnimi substancami in uporaba ostrih predmetov. 6 4 50 50 45 2 45 Število samomorov se med slovenskimi 40 40 0 mladostniki v zadnjem desetletju znižuje, Podatkovne zbirke NIJZ 2008–2015 35 2006 2015 vendar smo še vedno nad evropskim 35 0–19 let 30 30 50 povprečjem. 25 25 45 M N is izli n i1 a sam N o iz p i2oškodovan N je izi1 NPizi os 2 kus samopoškodovanja 20 20 40 15 15 35 10 10 30 5 5 % 25 0 20 0 Povprečje ESPAD Hrvaška Madžarska Velika Br 15 2011 ESPAD Samomorilne misli, samomorilni poskusi in namerno Povprečje ESPAD Hrvaška Madž itar a s n k ij aa Velika Britanija 10 15, 16 let samopoškodovanje so pogostejši med dekleti kot med 5 fanti. Slovenski mladostniki podobno pogosto razmišljajo 0 o samopoškodovanju kot mladostniki v drugih državah, a Povprečje Slovenija Hrvaška Avstrija Madžarska Slovaška Velika Latvija poročajo o več samopoškodovalnem vedenju kot mladostniki ESPAD Britanija iz večine drugih držav. 44 45 Predlogi ukrepov Slovar pojmov Duševno zdravje Duševno zdravje lahko opredelimo kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost soočanja s težavami. Tradicionalne opredelitve duševno zdravje pojmujejo kot stanje, ki je ločeno od duševnih Zgodnje odkrivanje in motenj. Novejše opredelitve pa razumejo duševno zdravje kot nekaj Ozaveščanje, destigmatizacija pravočasno ukrepanje spremenljivega na kontinuumu od pozitivnega k negativnemu ali obratno. duševnih težav in v primeru duševnih težav in iskanja pomoči motenj (družina, šolsko okolje, zdravstvo, sociala…) Pozitivno duševno zdravje Pozitivno duševno zdravje je stanje, za katerega so značilni prevladujoče doživljanje pozitivnih občutkov (sreče, zadovoljstva, navdušenja), pozitiven Ustvarjanje okolja odnos do sebe, drugih in različnih dogodkov in pozitivno delovanje v življenju in pogojev Javno zdravstvena (optimizem, samoučinkovitost, empatija, odprtost za izkušnje). za ohranjanje, krepitev mreža, ki je odzivna in varovanje na potrebe otrok duševnega zdravja in mladostnikov Negativno duševno zdravje ter preprečevanje na področju Negativno duševno zdravje predstavlja slabo oziroma nizko izraženo duševno duševnih težav duševnega zdravja in motenj zdravje. Pri negativnem duševnem zdravju je lahko prisotna duševna motnja Aktivnosti za ter zagotavlja enako dostopnost (negativno duševno zdravje s simptomi duševne motnje) ali ne (negativno duševno zdravje brez simptomov duševnih motenj). Odsotnost duševnih različne skupine motenj ali težav torej še ne pomeni nujno dobrega duševnega zdravja in obratno. Duševno zdravje deležnikov v vse politike Zagotavljanje obravnav, Zadovoljstvo z življenjem (ocena vpliva politik, ki so usmerjene Zadovoljstvo z življenjem je kazalnik pozitivnega duševnega zdravja. Merjenje sistematično v potrebe otroka zadovoljstva z življenjem je edini kazalnik pozitivnega duševnega zdravja, ki naslavljanje krepitve in mladostnika ter duševnega zdravja njegovo družino se pojavlja v več slovenskih raziskavah v zadnjih desetih letih. Za merjenje v politikah) zadovoljstva z življenjem se uporabljajo različne lestvice. Na zadovoljstvo z življenjem vplivajo medosebni odnosi vseh vrst (s starši, vrstniki in učitelji). Z zdravjem povezana kvaliteta življenja Sistematično in kontinuirano Z zdravjem povezana kvaliteta življenja je eden izmed kazalnikov pozitivnega spremljanje in raziskovanje duševnega zdravja. Visoka z zdravjem povezana kvaliteta življenja se kaže v duševnega zdravja občutkih sreče, dobri kondiciji, zadovoljstvu z družino, z odnosi z vrstniki in s šolo. 46 47 Neenakosti v zdravju Zdravstveno varstvo Neenakosti v zdravju mladostnikov razumemo kot sistematične, nepravične in preprečljive razlike v zdravju ali vedenjih, povezanih z zdravjem, med Bolnišnična obravnava določenimi skupinami mladostnikov z različnim socio-ekonomskim položajem. Je opredeljena kot neprekinjena, več kot 24 ur (ali vsaj čez noč) trajajoča obravnava bolnika v posteljni enoti bolnišnice, ki se začne s sprejemom in Stres zaključi z odpustom. Podatki o bolnišničnih obravnavah, ki so vključeni v prikazane analize, so bili izbrani na podlagi glavne diagnoze, to je glavno Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor osebe na stresni dogodek. stanje oz. bolezen, diagnosticirana ob koncu bolnišnične obravnave kot glavni Kratkotrajen stres ni škodljiv, dolgotrajen, ponavljajoč in intenziven stres pa vzrok, zaradi katerega je oseba potrebovala zdravljenje v bolnišnici. lahko vodi v razvoj različnih simptomov in težav, npr. v razvoj psihosomatskih simptomov ter čustvenih in vedenjskih težav. Končna diagnoza Psihosomatski simptomi Je diagnoza, ki je lahko zabeležena že pri prvem obisku ali pri enem od nadaljnjih obiskov. Zabeleži se le enkrat. vezana je na en sam obisk, ne glede na Psihosomatski simptomi so samoporočani zdravstveni izidi, ki zajemajo to, kateri po vrsti je. Ena oseba ima lahko več enakih končnih diagnoz oz. več simptome kot so glavobol, bolečine v želodcu, bolečine v hrbtu, občutek končnih diagnoz z enako MKB-10 kodo, če je zaradi iste duševne ali vedenjske potlačenosti, razdražljivost, nervoznost, nespečnost in omotičnost. Mednje motnje obravnavana pri več izvajalcih zdravstvene dejavnosti. lahko štejemo tudi izgubo apetita in težave s koncentracijo. Dekleta pogosteje poročajo o psihosomatskih simptomih kot fantje. Poraba zdravil Vprašalnik prednosti in slabosti (SDQ) Predstavljena je z absolutnim številom izdanih receptov in definiranim dnevnim odmerkom (DDD – Defined Daily Dose) na 1000 oseb na dan. DDD Vprašalnik SDQ je kratek presejalni instrument, ki vključuje 25 postavk. Te se je opisna spremenljivka in pomeni povprečni dnevni vzdrževalni odmerek navezujejo na štiri problemska področja: čustvene simptome, vedenjske težave, zdravila, ki ga odrasla oseba prejme za zdravljenje stanja, ki je glavna indikacija hiperaktivnost in nepozornost ter težave v odnosih z vrstniki) in eno pozitivno zdravila. Pri predstavitvi podatkov s pomočjo DDD torej opazujemo, koliko področje (prosocialno vedenje), ki pa ni bilo vključeno v slovenski vprašalnik. DDD posameznega zdravila je v določenem časovnem obdobju prejela oseba Z vprašalnikom lahko ocenimo verjetnost prisotnosti klinično pomembnih ali skupina oseb (primer interpretacije: 20 DDD na 1000 oseb na dan pomeni, duševnih težav na splošno, s podlestvicami pa lahko ocenimo verjetnost da je bilo v letu dni izdanega toliko zdravila, da bi vzdrževalno dozo zdravila prisotnosti specifičnih duševnih težav. Glede na rezultat lahko mladostnike vsak dan v letu prejemala 2 % opazovane populacije). razdelimo v tri skupine: skupino z normalnim rezultatom (majhna verjetnost klinično pomembnih težav), skupina z mejnim rezultatom (možna prisotnost Javna zdravstvena mreža klinično pomembnih težav) in skupina s povišanim rezultatom (velika verjetnost prisotnosti klinično pomembnih duševnih težav). Javna zdravstvena mreža je del javne službe, ki skrbi za dobro duševno zdravje in obravnavo otrok s težavami in motnjami. Mreža javne zdravstvene službe je v Sloveniji sestavljena iz služb na primarni ravni; iz ambulant za zdravstveno varstvo otrok in mladine (razvojnih ambulant, dispanzerjev za duševno zdravje, pediatričnih ambulant oziroma ambulant splošne in družinske medicine), na sekundarni (in terciarni) ravni pa obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezenskih stanj in izvajanje ambulantne rehabilitacije, ki jo opravljajo specialistične (otroške in mladostniške) psihiatrične, kliničnopsihološke ambulante, psihiatrične bolnišnice ter Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Dejavnosti javne zdravstvene mreže lahko delimo na zunajbolnišnično raven (npr. mreža razvojnih ambulant, dispanzerji za duševno zdravje, štirje svetovalni centri) ter bolnišnično raven (trije psihiatrični oddelki za otroke in mladostnike, rehabilitacijska enota v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna). 48 49 Razvojne ambulante Zdravila Razvojne ambulante so namenjene zgodnjemu odkrivanju in zgodnji obravnavi otrok z motnjami v razvoju, sledenju teh otrok ter strokovni pomoči otrokom Antidepresivi in njihovim družinam. Standardni tim za razvojno ambulanto sestavljajo razvojni pediater, otroški in mladostništvi psihiater, medicinska sestra, So zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju depresije. Uporabljajo se tudi psiholog, trije nevrofizioterapevti, delovni terapevt, dva logopeda, specialni pri zdravljenju drugih bolezni in motenj, kot so anksioznost, bolečina in pedagog in socialni delavec. nespečnost. Dispanzerji za duševno zdravje Anksiolitiki Dispanzerji za duševno zdravje (imenujemo jih tudi dispanzerji za mentalno So zdravila, ki pomagajo olajšati simptome anksioznosti, kot so panični napadi, higieno, psihohigienski dispanzerji, dispanzerji za mentalno zdravje, centri pretiran strah ali skrb. Prvenstveno se uporabljajo za zdravljenje anksioznih za duševno zdravje) so poleg razvojnih ambulant ključni za odkrivanje motenj, lahko pa tudi za zdravljenje vročinskih krčev in epileptičnih napadov. in obravnavo različnih motenj v otrokovem razvoju. So ena od oblik multidisciplinarne obravnave duševnih motenj, ki je dostopna v lokalnem Antipsihotiki okolju na ravni osnovnega zdravstvenega varstva oziroma ob prvem stiku So zdravila, ki se prvenstveno uporabljajo za zdravljenje psihoz. Antipsihotiki uporabnika z zdravstvenim sistemom. Njihove naloge so varovanje duševnega se v kombinaciji z drugimi zdravili pogosto uporabljajo za zdravljenje delirija, zdravja otrok, mladostnikov in njihovih družin ter skrb zanj, ozaveščanje širše demence in nekaterih drugih duševnih motenj (npr. obsesivno-kompulzivne družbene skupnosti in vzgojno-izobraževalno delo. Pomembna je njihova motnje, depresije, hiperkinetičnih motenj). enakomerna porazdeljenost oz. geografska dostopnost. Psihostimulansi Dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije So zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju hiperkinetičnih motenj. Uprabljajo Dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični se tudi za zdravljenje drugih motenj (npr. narkolepsije ter občasno depresije). dejavnosti se izvaja na sekundarni ravni in je uporabnikom praviloma dostopna brez napotnice. Specialistična ambulantna dejavnost je organizirana v okviru dejavnosti zdravstvenih domov, bolnišnic ali kot samostojna služba. Hipnotiki in sedativi V timu sodelujejo en otroški in mladostniški psihiater, ena diplomirana ali Sedativi so zdravila, ki pomagajo zmanjšati razburjenje posameznika in ga višja medicinska sestra in 0,31 administrativnega tehničnega kadra. pomirijo, medtem ko hipnotiki povzročajo zaspanost in spodbujajo stanje spanja, ki je podobno naravnemu spanju. 50 51 Samomor *Diagnoze duševnih motenj Namerno samopoškodovanje Akutne in prehodne psihotične motnje Različne oblike avtoagresivnega vedenja, ki jih posameznik izvaja z namenom Heterogena skupina motenj, za katero je značilen akuten nastop psihotičnih povzročitve lastne smrti (poskus samomora) ali brez tega namena (npr. simptomov kot so blodnje, halucinacije in perceptualne motnje ter hud razkroj rezanje, udarjanje z glavo ob zid, puljenje las, itd.) običajnega vedenja. Akutni nastop se definira kot stopnjujoč se razvoj jasno abnormne klinične slike v približno dveh tednih ali manj. Pri teh motnjah ne Samomorilnost ugotovimo nobenega organskega vzroka. Pogosto sta prisotni zbeganost in zmedenost, med tem ko osebna, časovna in prostorska dezorientiranost ni Pojem, s katerim označujemo različne načine (od blagih do resnih) izražanja stalna ali tako huda, da bi opravičevala diagnozo organsko pogojenega delirija želje po škodovanju samemu sebi z namenom smrti. Samomorilnost zajema (F05.–). kognitivno komponento (samomorilne misli in namen) in tudi vedenjsko komponento (poskus samomora, samomor). Čustvene motnje, za katere je značilno, da se začnejo v otroštvu Samomorilne misli oziroma ideacije V glavnem so to bolj preseganja normalnih razvojnih značilnosti, kot pa da bi bila sama po sebi abnormna. Razvojna ustreznost se uporablja kot ključna Miselna obremenjenost s samomorom, ki se lahko izraža v obliki pasivne želje diagnostična značilnost pri definiranju razlike med temi čustvenimi motnjami, (oseba si želi, da bi se ji nekaj zgodilo ali da bi umrla) ali v aktivni obliki (oseba ki nastopajo specifično v otroštvu, in nevrotskimi motnjami (F40–F48). razmišlja o tem, da bi končala svoje življenje). Blaga duševna manjrazvitost Približni obseg IQ je 50 do 69 (pri odraslih; mentalna starost od 9 do manj kot 12 let). Verjetno povzroča določene učne težave v šoli. Mnogi odrasli so sposobni delati in ohraniti dobre socialne odnose in prispevati k družbenemu funkcioniranju. Depresivna epizoda Pri tipičnih blagih, zmernih ali hudih depresivnih epizodah trpi pacient zaradi poslabšanega razpoloženja, zmanjšane energije in manjše aktivnosti. Zmanjšana je sposobnost za uživanje, zanimanje in koncentracija, splošen znak je tudi izrazita utrujenost že po najmanjšem naporu. Moteno je spanje, apetit oslabljen. Skoraj vedno upadeta samospoštovanje in samozaupanje in celo pri blagi obliki so često prisotne tudi krivdne ideje in razmišljanja o svoji ničvrednosti. Slabo razpoloženje se le malo spreminja iz dneva v dan, ne odziva se na okoliščine, lahko pa ga spremljajo t.i. »somatski« simptomi, kot je izguba interesov in prijetnih občutij, jutranje prebujanje nekaj ur pred običajnim časom, depresija, ki je najhujša zjutraj, izrazita je psihomotorna upočasnjenost, nemirnost, izguba apetita in telesne teže, pa tudi libida. Glede na število in izrazitost simptomov lahko depresivno epizodo opredelimo kot blago, zmerno ali hudo. *definicije pojmov v tem poglavju so povzete po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). 52 53 Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu Mešane motnje vedenja in čustvovanja in adolescenci Skupina motenj, za katero je značilna kombinacija stalnega agresivnega, Heterogena skupina motenj, ki jim je skupen značilen nastanek v otroštvu, disocialnega ali nesramnega vedenja z odkritimi in očitnimi simptomi sicer pa se v mnogočem razlikujejo. Nekatera od teh stanj predstavljajo dobro depresije, tesnobe ali drugih emocionalnih težav. definirane sindrome, druga pa le simptomne komplekse, ki jih je treba vključiti zaradi njihove pogostosti in povezanosti s psihosocialnimi problemi in ker jih Motnje prehranjevanja (motnje hranjenja) ni mogoče vključiti v druge sindrome. Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in do telesa. Težave s hrano so le simptom, sredstvo za lajšanje duševnih Druge anksiozne motnje bolečin in stisk, hranjenje in odklanjanje hrane pa način osvoboditve notranjih, Motnje, pri katerih je manifestacija bojazni glavni simptom in se ne omejuje bolečih in neprepoznanih čustev. V ozadju motenj hranjenja se skrivajo težke na kako posebno zunanjo okoliščino. Prisotni so lahko tudi depresivni in duševne stiske, nesprejemanje samega sebe in slaba samopodoba. Vsebujejo obsesivni simptomi in celo posamezni elementi fobične bojazni, če so jasno diagnoze anorexia nervosa, atipična anorexia nervosa, bulimia nervosa, sekundarni ali manj izraziti. atipična nervozna bulimija, preobjedanje, povezano z drugimi psihološkimi motnjami, bruhanje, povezano z drugimi duševnimi motnjami, druge motnje Druge nevrotske motnje prehranjevanja (pica pri odraslih in psihogena izguba apetita) ter neopredeljene motnje prehranjevanja. Vsebujejo diagnoze nevrastenije, sindroma depresonalizacije-derealizacije, drugih opredeljenih nevrotskih motenj (Dhatov sindrom, zaposlitvena nevroza, ki vključuje grafospazem, psihastenijo, psihastenično nevrozo ter psihogeno Motnje vedenja sinkopo) ter neopredeljene nevrotske motnje. Motnje, za katere je značilen ponavljajoč se in trajen vzorec disocialnega, agresivnega ali predrznega vedenja. Takšno vedenje lahko velja za hujše kršitve Druge razpoloženjske (afektivne) motnje starosti ustreznih družbenih pričakovanj; bile naj bi torej hujše kot običajna otroška objestnost ali adolescentna upornost in naj bi imele značaj trajnega Katere koli druge razpoloženjske motnje, ki ne opravičujejo uvrstitve v vzorca vedenja (6 mesecev ali dalj). Primeri vzorca vedenja, na katerih temelji kategorije F30–F34 (manična epizoda, bipolarna afektivna motnja, depresivna diagnoza, vključujejo pretirano borbenost in ustrahovanje, krutost do drugih epizoda, ponavljajoča se depresivna motnja, trajne razpoloženjske (afektivne) ljudi ali živali, hudo uničevalno težnjo do lastnine, požigalništvo, krajo, motnje), ker niso dovolj hude in ne trajajo dalj časa. nagnjenje k laganju, »špricanje« šole in pobege od doma, nenavadno pogosto in hudo togoto ter neubogljivost. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola Ta sklop vsebuje številne raznovrstne motnje (akutna zastrupitev, škodljivo Neorganske motnje spanja uživanje, sindrom odvisnosti, odtegnitveno stanje, odtegnitveno stanje z V mnogih primerih je motnja spanja eden od simptomov drugačne motnje, delirijem, psihotična motnja, amnestični sindrom, residualna ali pozno bodisi duševne ali telesne. Če je motnja spanja pri določeni osebi neodvisno nastopajoča psihotična motnja, druge duševne in vedenjske motnje, stanje ali pa preprosto ena od oblik kake druge motnje, ki je uvrščena drugje, neopredeljene duševne in vedenjske motnje), ki se med seboj razlikujejo po bodisi v tem poglavju ali v drugih, jo lahko določimo na osnovi njene klinične izrazitosti in klinični obliki, a jih je vse mogoče pripisati uživanju alkohola. prezentacije in njenega poteka, ali tudi glede na terapevtski vidik in glede na prednost v času posveta. Mešane specifične razvojne motnje Residualna kategorija za motnje, pri katerih je določena primes specifičnih razvojnih motenj pri govorjenju ali jezikovnem izražanju, šolskih veščinah in motorični funkciji, vendar pri katerih nobeden teh dejavnikov ne prevladuje toliko, da bi lahko tvoril primarno diagnozo. Motnje so navadno, vendar ne vselej, povezane z določeno stopnjo splošne prizadetosti kognitivnih funkcij. 54 55 Obsesivno-kompulzivna motnja preobčutljive – idiosinkratične ranljivosti, to pomeni, da življenjski dogodki Bistvena poteza so ponavljajoče se prisilne (obsesivne) misli ali prisilna niso niti nujni niti zadostni za razlago nastajanja in oblike motenj. Nasprotno, (kompulzivna) dejanja. Obsesivne misli so ideje, podobe in impulzi, ki se motnje, ki so tu zbrane, domnevno vselej nastopajo kot neposredna posledica vedno znova pojavljajo v človekovi zavesti v stereotipni obliki. Skoraj vedno akutnega hudega stresa ali trajne obremenitve. Stresni dogodki ali trajne so po vsebini mučne in oseba si često – a neuspešno – prizadeva, da bi se neugodne okoliščine so primarni in najpomembnejši vzročni dejavnik, motnja jim uprla. Jih pa vendar prepoznava kot svoje misli, čeprav so nehotene in pa naj ne bi nastopila brez njihovega vpliva. so ji često odvratne. Kompulzivna dejanja ali rituali so stereotipni postopki, ki se kar naprej ponavljajo. Niso pa v svojem bistvu prijetni, niti njihova Shizofrenija izpolnitev ne pomeni kakega koristnega dela. Njihova funkcija je preprečiti Shizofrenske motnje označujejo na splošno temeljna in značilna izkrivljenja kak objektivno nezaželen dogodek, često takšen, ki bi škodoval pacientu ali s mišljenja in zaznavanja ter čustvovanja, ki je neustrezno ali otopelo. Jasna katerim bi pacient povzročil škodo drugim, česar pa se pacient boji. Navadno zavest in intelektualne sposobnosti so navadno ohranjene, čeprav se sčasoma prepoznava pacient to vedenje sam kot nesmiselno ali neučinkovito in se lahko razvijejo določene kognitivne pomanjkljivosti. Najpomembnejši mu poskuša upreti. Skoraj vedno je prisoten občutek tesnobe. Če se pacient psihopatološki fenomeni vključujejo še fenomen miselnega odmeva, kompulzivnim dejanjem upre, postane tesnoba hujša. vsiljevanje– vcepljanje misli ali pa odtegovanje misli, pošiljanje misli po radiu, blodnjavo zaznavanje in blodnje nadzorovanja, vplivanja ali oviranja, Hiperkinetične motnje halucinatorne glasove, ki v tretji osebi opravljajo pacienta, miselne motnje in Skupina motenj, za katere so značilni zgodnji nastanek (navadno v prvih negativne simptome. Shizofrenske motnje lahko potekajo kontinuirano ali petih letih življenja), pomanjkanje vztrajnosti pri dejavnostih, ki zahtevajo epizodično s progresivnim ali stabilnim osebnostnim deficitom, lahko pa so to kognitivno zavzetost, težnja seliti se od ene aktivnosti do druge, ne da bi le ena epizoda ali nekaj epizod s popolno ali delno remisijo. katero koli dokončal, skupaj z dezorganizirano slabo usmerjano in pretirano aktivnostjo. Pridružene so lahko še druge abnormnosti. Hiperkinetični Somatoformne motnje otroci so često brezobzirni in impulzivni, nagibajo k nezgodam in se često Glavna značilnost je pogosto pojavljanje telesnih simptomov skupaj z znajdejo v disciplinskih konfliktih zaradi nepremišljenih kršitev pravil, ne pa vztrajnimi zahtevami po zdravniških preiskavah, navzlic večnim negativnim iz namernega kljubovanja. Njihovi odnosi z odraslimi so često brez socialnih izvidom in zagotavljanju zdravnikov, da simptomi nimajo nobene telesne zavor, manjka jim običajne opreznosti in zadržanosti. Med drugimi otroki niso osnove. Če kake telesne motnje le obstajajo, ne pojasnijo narave in obsega priljubljeni in lahko postanejo izolirani. Prizadetost kognitivnih funkcij je simptomov oziroma stiske in zaskrbljenosti pacienta. splošna, pogostejši so specifični zaostanki v motoričnem in govornem razvoju. Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju Pervazivne razvojne motnje Motnje, pri katerih so normalni vzorci pridobivanja jezikovnega izražanja Skupina motenj, za katere so značilne kvalitativne abnormnosti v vzajemnih moteni od zgodnjih razvojnih stadijev. Teh motenj ni mogoče neposredno socialnih interakcijah in vzorcih komunikacije ter utesnjen, stereotipen, pripisati nevrološkim ali govornim mehanizmom oziroma njihovim defektom, ponavljajoč se repertoar interesov in aktivnosti. Te kvalitativne abnormnosti senzoričnim okvaram, duševni manjrazvitosti ali dejavnikom okolja. so vse prežemajoča značilnost posameznikovega funkcioniranja v vseh Specifičnim razvojnim motnjam pri govorjenju in jezikovnem izražanju često okoliščinah. sledijo pridruženi problemi, kot so težave pri branju in pisanju, abnormnosti v medosebnih odnosih in emocionalne ter vedenjske motnje. Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje Ta kategorija se razlikuje od drugih po tem, da vključuje motnje, ki jih Specifične razvojne motnje pri šolskih veščinah ugotavljamo ne samo na osnovi samih simptomov in glede na potek, temveč Motnje, pri katerih so normalni vzorci pridobivanja veščin – znanja moteni od tudi glede na prisotnost enega ali drugega dejavnika izmed naslednjih zgodnjih razvojnih stopenj. To ni preprosto posledica pomanjkanja priložnosti dveh: izjemno obremenilni življenjski dogodek, ki ustvarja akutno stresno za učenje, niti ni zgolj rezultat duševne manjrazvitosti, niti ne posledica reakcijo, ali pomembna sprememba v življenju osebe, ki vodi do trajnih kakršne koli pridobljene možganske poškodbe ali bolezni. neugodnih okoliščin, te pa povzročijo motnje v prilagajanju. Čeprav manj hudi psihosocialni stresi (»življenjski dogodki – life events«) lahko pospešijo začetek ali prispevajo k manifestaciji zelo široke palete motenj, uvrščenih drugje v tem poglavju, etiološka pomembnost stresa le ni vselej jasna in je vedno mogoče ugotoviti, da je odvisen tudi od individualne, često 56 57 Specifična razvojna motnja motoričnih funkcij Sklopi duševnih motenj Motnja, pri kateri je poglavitna značilnost huda prizadetost v razvoju motorične koordinacije, ki je ni mogoče razložiti samo kot posledico splošne intelektualne Organske, vključno simptomatske, duševne motnje retardacije ali kake specifične prirojene ali pridobljene nevrološke motnje. Ta sklop vsebuje vrsto duševnih motenj, za katere je značilno, da imajo očitno Tiki skupno etiologijo v možganski bolezni, možganski poškodbi ali drugačnih okvarah, ki povzročajo motnjo možganske dejavnosti. Ta motnja je lahko Sindromi, pri katerih je prevladujoči pojav določena oblika tika. Tik je primarna, kot pri boleznih, poškodbah ali okvarah, ki možgane prizadenejo nehoten, nagel, ponavljajoč se, neritmični gib (navadno zajema omejene neposredno in selektivno; ali sekundarna, kot pri sistemskih boleznih in mišične skupine) ali glasovna produkcija, ki se nanagloma začenja, nima pa motnjah, ki okvarijo možgane le kot enega od organov ali telesnih sistemov. navidezno nobenega smotra. Tik ponavadi človek doživlja kot neustavljiv, vendar ga navadno za določen čas lahko potlači. Stres stanje poslabša, v Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi spanju tik preneha. Običajni preprosti motorični tiki vključujejo le mežikanje, sukanje vratu, skomiganje z rameni, grimasiranje. Običajni preprosti Ta sklop vsebuje številne raznovrstne motnje, ki se med seboj razlikujejo po glasovni tiki vključujejo hrkanje, pokašljevanje, smrkanje in sikanje. Običajni izrazitosti in klinični obliki, a jih je vse mogoče pripisati uživanju ene ali več kompleksni tiki vključujejo še udarjanje po sebi, poskakovanje. Običajni psihoaktivnih snovi, te pa je mogoče ali pa tudi ne predpisovati kot zdravilo. kompleksni glasovni tiki vključujejo ponavljanje določenih besed in včasih Tretje mesto kode identificira omenjeno snov, četrto mesto pa opredeljuje tudi uporabljanje takšnih, ki so socialno nesprejemljive (često obscene), klinično stanje. koprolalija ali pa gre za ponavljanje posameznih glasov ali besed (palilalija). Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje Zmerna duševna manjrazvitost Ta sklop povezuje shizofrenijo kot najpomembnejši člen skupine, shizotipsko Približni obseg IQ od 35 do 49 (pri odraslih; mentalna starost od 6 do manj motnjo, trajne blodnjave motnje in večjo skupino akutnih in prehodnih kot 9 let). Povzroča verjetno izrazit razvojni zaostanek v otroštvu, vendar psihotičnih motenj. Shizoafektivne motnje so ostale tukaj kljub svoji se lahko večina teh oseb nauči razviti določeno stopnjo neodvisnosti pri kontroverzni naravi. samooskrbovanju in doseže temu ustrezno spretnost v komuniciranju in določeno pojmovno znanje. Odrasli potrebujejo različne stopnje pomoči za Razpoloženjske [afektivne] motnje življenje in delo v skupnosti. Ta sklop vsebuje motnje, pri katerih je temeljna motnja sprememba afekta ali razpoloženja v depresijo (s pridruženo bojaznijo ali brez nje) ali v privzdignjenost oz. vznesenost. Spremembo razpoloženja spremlja navadno sprememba globalne ravni aktivnosti; večina drugih simptomov je pri spremembi razpoloženja in aktivnosti sekundarnih, ali pa jih je zlahka razumeti v kontekstu omenjenih sprememb. Večina teh motenj se rada ponavlja in začetek posamičnih epizod se lahko navezuje na obremenitvene dogodke ali situacije. Nevrotske, stresne in somatoformne motnje Ta sklop vsebuje fobične anksiozne motnje, druge anksiozne motnje, obsesivno-kompulzivno motnjo, reakcijo na hud stres in prilagoditvene motnje, disociativne [konverzivne] motnje, somatoformne motnje ter druge nevrotske motnje. Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki Ta sklop vsebuje motnje prehranjevanja, neorganske motnje spanja, spolno disfunkcijo, ki je ne povzroča organska motnja ali bolezen, duševne in vedenjske motnje, povezane s poporodnim obdobjem (puerperijem), ki niso uvrščene drugje ter zlorabo snovi, ki ne ustvarja odvisnosti. 58 59 Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi Viri Ta sklop vključuje raznovrstna stanja in vzorce vedenja, ki so klinično pomembni in bi lahko postali trajni in se pojavljajo kot izraz značilnega Barry, M. M., in Friedli, L. (2008). The influence of social, demographic and physical factors on positive življenjskega sloga posameznika ter načina povezovanja z drugimi. Nekatera mental health in children, adults and older people. Pridobljeno s https://aran.library.nuigalway.ie/ od teh stanj in vzorcev vedenja se pokažejo že zgodaj v posameznikovem handle/10379/2684. razvoju kot rezultat tako konstitucionalnih dejavnikov kot družbenih izkušenj, medtem ko so druga pridobljena kasneje v življenju. Specifične Cooper, R., Boyko, C., in Codinhoto, R. (2008). State-of-Science Review: SR-DR2. The Effect of the Physical osebnostne motnje (F60.–), mešane in drugačne osebnostne motnje (F61.–) Environment on Mental Wel being. London: The Government Office for Science. ter dolgotrajne osebnostne spremembe (F62.–) so globoko zakoreninjene, Flouri, E., in Panourgia, C. (2014). Negative automatic thoughts and emotional and behavioural problems prav tako dolgotrajni osebnostni vzorci, ki se kažejo kot neupogljivi odzivi na in adolescence. Child and Adolescent Mental Health, 19(1), 46-51. širok obseg osebnostnih in družbenih razmer. Predstavljajo skrajne in značilne odklone od načina, kako povprečni posameznik v dani kulturi zaznava, misli, Greene, J. W., in Walker, L. S. (1997). Psychosomatic problems and stress in adolescence. Pediatric Clinics čuti in zlasti, kako se povezuje z drugimi. Takšni vedenjski vzorci težijo k of North America, 44(6), 1557–1572. stalnosti in obsegajo številna področja vedenja in duševnega funkcioniranja. Huppert, F. A. (2009). Psychological well‐being: Evidence regarding its causes and consequences. Applied Često, ne pa vedno, so povezani z različnimi stopnjami subjektivne stiske in Psychology: Health and Well‐Being, 1(2), 137–164. problemi družbene učinkovitosti. *Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M., in Hočevar Grom, A. (2018). Duševno zdravje otrok in Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija) mladostnikov v Slovenji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/ sl/publikacije/dusevno-zdravje-otrok-in-mladostnikov-v-sloveniji Stanje zaustavljenega ali nepopolnega duševnega razvoja, očitno zlasti kot pomanjkanje veščin, ki se pokažejo v razvojnem obdobju; znanja oziroma Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T., Britovšek, K. … Eržen, I. (2015). Z spretnosti, ki prispevajo k splošni ravni inteligentnosti, se pravi kognitivnih, zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s http://www.nijz.si/publikacije/z-govornih, motoričnih in socialnih sposobnosti. Retardacija se lahko pojavlja z zdravjem-povezano-vedenje-v-solskem-obdobju-med-mladostniki-v-sloveniji-hbsc-2014. drugimi duševnimi ali telesnimi motenostmi, ali pa brez njih. Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M., in Roškar, S. (2009). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Motnje duševnega (psihološkega) razvoja Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ datoteke/dusevno_zdravje_publikacija.pdf. Za motnje, vključene v ta sklop, je skupnen začetek brez izjem v detinstvu ali otroštvu, okvara ali zaostanek v razvoju funkcij, ki so tesno povezane z Keyes, C. L. M. (2002). The mental health continuum: from languishing to flourishing in life. Journal of biološkim zorenjem osrednjega živčevja in enakomeren potek brez remisij Health and Social Behavior, 43(2), 207–222. in recidivov. Matos, M. G. de, Gaspar, T., in Simões, C. (2012). Health-related quality of life in Portuguese children and V večini primerov prizadete funkcije vključujejo govorne sposobnosti, adolescents. Psicologia: Reflexão e Crítica, 25(2), 230–237. vidno – prostorsko spretnost in motorično koordinacijo. Običajno sta bila zaostanek ali okvara prisotna že tako zgodaj, kolikor je pač mogoče to Mikuš Kos, A. (2017). O varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov – aktualna tema sedanjega časa. ISIS, 28. Pridobljeno s http://online.pubhtml5.com/agha/mmqa/#p=29. zanesljivo odkriti in se potem postopno manjšala z otrokovim odraščanjem, čeprav manjši primanjkljaji menjenih funkcij često ostajajo še v odrasli dobi. Mušič, D. (2011). Mreža pomoči otrokom in mladostnikom z duševno motnjo v Sloveniji. Slovenska pediatrija, 18, 34–39. Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu Poikolainen, K., Kanerva, R., in Lönnqvist, J. (1995). Life events and other risk factors for somatic symptoms in adolescenci in adolescence. Pediatrics, 96(1), 59–63. Ta sklop vključuje hiperkinetične motnje, motnje vedenja, mešane motnje Zimmer-Gembeck, M. J., in Skinner, E. A. (2008). Adolescents coping with stress: Development and vedenja in čustvovanja, čustvene motnje, za katere je značilno, da se začnejo diversity. The Prevention Researcher, 15(4), 3–7. v otroštvu, motnje socialnega funkcioniranja, ki se začnejo v otroštvu in adolescenci, tike ter druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno World Health Organization. (2014). Mental Health Action Plan: 2013-2020. Geneva: World Health v otroštvu in adolescenci. Organization. Pridobljeno s http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/89966/1/9789241506021_eng.pdf. *izvirnik monografije na podlagi katere je nastala pričujoča publikacija. Celotna monografija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je prosto dostopna na spletni strani https://www.nijz.si/ Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Telefon: + 386 1 2441 400 E-pošta: info@nijz.si Document Outline PUBLIKACIJI NA POT UVOD METODA POZITIVNO DUŠEVNO ZDRAVJE Vidiki pozitivnega duševnega zdravja OBRAVNAVE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU, PORABA ZDRAVIL IN JAVNA ZDRAVSTVENA MREŽA SLUŽB NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Primarna zdravstvena raven Sekundarna zdravstvena raven Bolnišnične obravnave Poraba zdravil Javna zdravstvena mreža služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju IZBRANE DUŠEVNE TEŽAVE IN MOTNJE Doživljanje stresa Doživljanje psihosomatskih simptomov Vedenjske in čustvene težave Depresija in anksioznost Hiperkinetična motnja Motnje hranjenja Različne oblike samomorilnosti PREDLOGI UKREPOV SLOVAR POJMOV VIRI