Poštnina plačana v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Sped. in abbon. post. - I. Gruppo Leto IX. - Štev. 33 Gorica - četrtek 15. avgusta 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 brezni V zadnjem času je veliko govora 0 narodnih manjšinah, zlasti v zvezi z južnotirolskimi Nemci, ki so v sporu z italijansko vlado zaradi slabega tolmačenja sporazuma Gruberje Gasperi. Italijanska vlada se pri teni sklicuje na ravnanje avstrijske vlacle s slovensko manjšino, češ saj da Dunaj koroškim Slovencem dosti nianj pravic, kot jih uživajo južno-tirolski Nemci. To je v veliki meri fes. Res je pa tudi, da Italija nima najmanjše moralne pravice sklicevati se na slabe razmere, v katerih živi slovenska manjšina v Avstriji z namenom, da bi odvrnile pozornost °d nezadovoljstva južnih Tirolcev, v$e dotlej, dokler sama pravično ne uredi vseh še nerešenih vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine v njenih mejah. Vendar smo zabeležili tudi razne pozitivne glasove o narodnih manjšinah, ki čeprav namenjena juzno-tirolskim Nemcem, veljajo za vse manjšine enako. Prvi je spregovoril Predsednik republike Gronrhi, ob Priliki vojaških vaj na Tridentinskem. Predsednik je dejal, da Italija ne namerava zatirati zakonitih Zahtev južnotirolskega prebivalstva, vendar da se to ne sme zapreti samo vase. Giovanni Gronchi je že večkrat, tudi pri nas lansko jesen v Gorici in Trstu, izrekel nekaj pravičnih in daljnovidnih besed na račun ravnanja z narodnimi manjšina-' mi. Škoda le, da dosedaj niso naletela na plodna tla! Drugo pametno misel pa je zapisal urednik katoliške tedenske revije »Orizzonti« G. Gastone. V številki ocl 4. avgusta t. I. odgovarja na pismo, v katerem mu neki rimski odvetnik naznanja ustanovitev pa-triotične organizacije »Italija na Brennerju«, ki ima precej iredentističen program. Omenjeni urednik pravi, da bi organizacija, ki bi na iredentizem odgovarjala z iredentizmom, ne doprinesla nič kaj dobrega. V nasprotnem primeru pa, če bi si zastavila kot cilj zbližanje narodov in »zagotoviti vse dolžno spoštovanje narodnim manjšinam, kjerkoli naj se nahajajo«, bi lahko izpolnila visoko zaslužno nalogo. To so vsekakor zelo modre in resnično krščanske misli. Tudi pri nas obstajajo razne podobne organizacije." katerih cilj je braniti domovino in vero na »ogroženih« ozemljih, zlasti v Beneški Sloveniji. Dobro bi bilo, da bi tudi za »plemenite« namene teh organizacij zvedela širša italijanska javnost. Verjetno bi se nad njimi zgražala. £2«i' KAKO BODO NEMCI VOLILI V Zaliodni Nemčiji bodo prihodnji mesec september volitve v državni zbor. Volilni boj zlasti med demokristjani in socialisti postaja iz dneva v dan bolj živahen in tudi brezobziren. Vsi se zavedajo, da bodo prihodnje volitve odločilne važnosti ne samo za bodočnost Nemčije nego tudi za prihodnjost Evrope in vsega sveta. Vsled tega je dobro vedeti, kako Nemci volijo svoj parlament ali »Bimdestag«. Tudi v zadnji nemški republiki kakor povsod drugod gre pri volilnem sistemu za izbiro med proporcionalnim sistemom in večinskim. V prvi nemški republiki po prvi vojni so imeli čisti proporcionalni sistem ves čas. Ta je zakrivil, da je nastalo velikansko število strank in strančic, ki so vse bile razmeroma šibke. Zato je z lahkoto prevladal nacionalizem, ko se je pojavil v nemškem narodnem življenju. Vsled tega so se po drugi vojni odločili, da izberejo drug bolj primeren red volitev. Vendar se za čisti večinski sistem, kakor ga imajo Angleži, niso mogli odločiti. Ostali so nekako na pol poti med večinskim in proporcionalnim sistemom. Posebnost nemškega volilnega zakona je v tem, da so uvedli dvojni glas. Vsak volivec namreč pri volitvah v parlament odda dva glasova. Zadeva s tem je pa naslednja: V »Bundestag« izvolijo 516 poslancev. Polovico izmed teh, to je 258. izvolijo naravnost v volilnih okrožjih, ostalo polovico pa na podlagi deželnih list. Cela republika je zato razdeljena ria 258 okrožij. V vsakem izmed teli okrožij je izvoljen en poslanec, in sicer oni, ki dobi največ glasov, četudi ne doseže absolutne večine. N. pr. v nekem okrožju kandidirajo trije kandidat-je; izvoljen bo listi izmed treh, ki dobi največ glasov neglede koliko odstotkov vseh veljavnih glasov v tistem okrožju odnese. Ta navidezna krivica volilnega sistema ima svoj popravek v »drugih glasovih«. Vsaka stranka namreč nastopa v posameznih deželah tudi s posebno strankino deželno listo, ki je ena za celo deželo, oziroma zvezno državo. Na tej listi je večje ali manjše število kandidatov, kakor je večje ali. manjše število volivcev v tisti zvezni državi. Najmanjša zvezna država (Bremen) ima le tri take poslance, največja (Nordhein-West-falen) pa 50. Vsak volivec odda torej poleg prvega glasu še enega in Razvrednotenje franka Dočim so si ostali evropski politiki privoščili poletne počitnice, njih francoskim kolegom to ni bilo dano. Prevelike so skrbi, da bi si mogli privoščiti francoski ministri počitnice. Trenutno jih najbolj tare gospodarska kriza, v katero je zašla Francija. Po dolgem oklevanju so le odobrili načrt finančnega ministra^ Gaillarda, da sprejmejo v državnem proračunu prihranek 600 milijard frankov na račun raznih izdatkov, tudi vojaških. Sedaj je pa prišel nov ukrep finančnega ministra, s katerim Se frank praktično razvrednoti za 20%. Poleg tega so še omejili nakii-pe v inozemstvu ter obljubili precejšnje nagrade vsem izvoznikom. Uvideli so namreč, da je Francija Veliko več kupovala v inozemstvu nego izvažala. Tako se je zgodilo, da so se tuje devize in zlata rezerva skoro izčrpale. Zato sedanji ukrepi, ki naj prinesejo izboljšanje gospodarskega položaja. Poročajo tudi, da bo ministrski Predsednik Maunoury obiskal Alžir °b koncu tega tedna. Ob tem obisku sicer kandidatni listi, tako da s prvim glasom voli določenega kandidata v svojem okrožju, z drugim glasom pa. voli listo neke stranke. Na podlagi teh »drugih« glasov, ki jih kaka stranka doseže v določeni zvezni državi, se ji prisodi celotno število poslancev v tisti državi. Dobi n. pr. 60% vseh '»drugih glasov«, dobila bo 60% vseh poslancev določenih za tisto zvezno državo. Med izvoljenimi bodo najprej vsi oni, ki so bili izvoljeni naravnost s prvimi glasovi v posameznih okrožjih, ostali bodo izbrani s skupne deželne liste. Posebnost tega volilnega zakona je ravno v tem, da nudi volivcu možnost izbire med posameznimi kandidati in med volilno listo, saj je vsakdo prost, da odda prvi glas nekemu določenemu kandidatu, drugi glas pa lahko nasprotni volilni listi; n. pr. s prvim glasom lahko voli v svojem okrožju kandidata, ki spada k demokrščanski stranki, svoj drugi glas pa odda socialistični kandidatni listi. Poleg tega vsebuje sedanji nemški volilni zakon še neko drugo posebno določilo: Da se prepreči razpršitev glasov na neprimerno veliko število strančic, se pri dodeljevanju glasov oddanih posameznim listam vzamejo v poštev le tiste stranke, ki so na celotnem ozemlju nemške republike nabrale vsaj 5% skupnih veljavnih glasov. Tako se je zgodilo pri zadnjih volitvah leta 1953, da so komunisti nabrali le 2.2% od skupnih glasov in zato niso dpbili nobenega poslanca. Vendar stoji tudi določilo, da oni kandidati, ki so izvoljeni naravnost s prvimi glasov i, ostanejo izvoljeni, čeprav stranka, h kateri pripadajo, ni prejela predpisanih 5% vseh glasov. Kajti to določilo se nanaša samo na kandidatne liste in ne na posameznike v volilnih okrožjih. Zato je Deutsche Partei, ki je dosegla le 3,9% glasov, mogla poslati v parlament 15 poslancev, ker jih je toliko bilo izvoljenih direktno s prvimi glasovi. Tak je torej volilni zakon, po katerem bodo glasovali Nemci na prihodnjih volitvah. Kako bodo glasovali, bomo pa videli. Evropa na počitnicah bo skušal pomirjevalno vplivati na voditelje alžirskega upora, da bi pristali na kompromis, ki ga predlaga Francija. Medtem so neuradno objavili število žrtev v Alžiru od začetka upora do danes. Alžirci so i-meli okrog 35 tisoč mrtvih in 20 tisoč ujetnikov. Francoske sile so i-mele 2900 mrtvih in 9.000 ranjenih ter 700 pogrešanih. Tudi izgube med civilnim prebivalstvom gredo v več tisoče. Boji v Omanu Upor imana v Omanu zoper sultana v Maskate je privedel do kratkotrajne vojne med eno in drugo stranko. Sultanovi vojaki so pod poveljstvom angleških častnikov in ob pomoči angleškega letalstva v začetku tega tedna zasedli glavno ima-novo trdnjavo Nizvo. Mesto se je predalo skoro brez bojev. Vndar se uporniki niso predali, temveč so se umaknili v nedostopne gore okrog mesta. Zato predvidevajo, da se bodo tam še nekaj časa upirali in morda zanetili začasno gueriljo. \ teh pasjih dneh avgustove vročine vsi rajši kot na politiko mislijo, kje in kako bi prebili nekaj prostih dni svojega dopusta. Zato smo slišali, da so šli na počitnice rimski poslanci in senatorji, da letujejo avstrijski ministri, da so se oddahnili angleški lordi itd. \sled tega rajši kot o politiki povejmo kaj o počitnicah. To bo za te dneve gotovo bolj privlačno. Odkar so vpeljali plačane počitnice (ferie), se je izredno močno razvila navada letovanja in s tern v zvezi tudi potovanja v mejah države in tudi v inozemstvo. K temu moramo prišteti še silen razmah prometnih sredstev, zlasti avtomobilov, motorjev in letal, kar je tudi močno pripomoglo, da si privoščijo potovanje tudi taki, ki so sicer ostajali doma. Kako torej izgleda Evropa na počitnicah V zapadni Evropi gre približno polovica prebivalcev na počitnice, največ za dva ali tri tedne (54%), ostali za en teden ( 10%) ali celo za en mesec (21%). Največ teh evropskih turistov ostane v svoji državi. Pri tem gre prvenstvo Italijanom, takoj za njimi pridejo Francozi (84%) in Holandci (83% vseh domačih letoviščarjev). Evropejci »najrajši gredo na počitnice ali k morju ali v hribe ali k jezerom; manj jih privlačijo kaka znamenita mesta in različni festivali. Dočim Amerikanei ljubijo predvsem le. Vendar se tudi v Evropi vedno bolj širi potovanja v tuje države. Nemci imajo pri tem prvenstvo, da v največjem številu zapuščajo svojo domovino za počitnice na tujem. Pri tem je Italija deležna največ tujih obiskovalcev (6.2 milijona), sledi Francija (4 milijone), Nemčija (3,9 milijona). Švica (3,7 milijona) in Avstrija (2,4 milijona). Španija je precej zadaj, vendar se tudi ona vedno bolj uveljavlja kot dežela počitnic zlasti zaradi izredno cenenega življenja, ki vlada tam. Iz tega se vidi, da vsako poletje doživljamo staro preseljevanje narodov: s severa se pomikajo množite na jug in jugozapad kakor v 5. in 6. stoletju p. Kr. Potni listi Kdor se nameni v tujino, naleti takoj na izredno oviro, in to je potni list. Ta se v današnjih časih toli- kega mednarodnega prometa in potovanja kaže vedno bolj kot silno velika ovira za razmah turizma in letovanja. Potni list je združen z velikimi stroški. V Italiji te stane, ko ga prvič delaš, 5 tisoč lir. Vsako letno podaljšanje novih 2 tisoč lir. V Jugoslaviji je potni list razmeroma še dražji. V drugih državah ni veliko bolje. Poleg tega, da stane potni list toliko, je druga ovira v tem, da je z njim toliko sitnosti, predno ga dobiš. Predno zbereš vse potrebne listine, izgubiš kup časa, da te skoro mine želja po potovanju. Če moraš pri tem še iskati vizum, kot n. pr. za potovanje v Jugoslavijo, si res skoro junak, če' vztrajaš. Poleg tega moraš v tujini plačati različne takse in doklade in prispevke (cestnino, bivanje, zrak. carnet za avto itd.). Na mejah ti preiščejo kovčke in prtljago, da moraš čakati ure in ure. Vse to in drugo občuti danes človek kot izredno težko oviro pri potovanju iz ene države v drugo. Včasih to ni toliko težilo, danes pa zelo teži in bo težilo vedno bolj. Vsled tega mnogi mislijo, kako bi te sitnosti odpravili ali vsaj omilili. Nekaj se je v tem oziru že storilo, veliko pa še ostane, če hočemo, da bo potovanje in z njim letovanje nekaj prijetnega in ne nekaj sitnega in strašno dragega. Letovanje danes za večino ni več luksuz, temveč potreba. Moderno življenje namreč človeka zlasti po i mestih tako živčno izčrpa, da resno potrebuje nekaj oddiha v prosti naravi. Vsled tega bi morale vlade skrbeti, da ljudem olajšajo to potrebo po počitku in ne ovirajo s tisoč umetnimi predpisi. Oni, ki prihajajo Poleg Evropejcev pa imamo v Evropi vsako leto poldrug milijon o-biskovaleev z onstran oceana, ki prihajajo med nas. Polovica teh pride iz USA. Ti se najrajši poslu-žijo zračne poti. Največ se jih usta- vi v Franciji. 637 tisoč Amerikancev se je lani ustavilo v Franciji in potrosilo tam 125 milijonov dolarjev. Tako se turizem uvršča med glavne dohodke Francije v primeru z Ameriko. Prinaša ji več dohodkov kot parfumi, moda, tkanine in avtomobili. Iz Francije se Amerikanei u-smerjajo v druge evropske države. Veliko jih obišče Belgijo, Anglijo in Italijo. Prometna sredstva postajajo iz le- Marijino Vnebovzetje Med vsemi zvezdami, ki krase veličastno nebo. je najlepša zgodnja danica, katera nam vsako jutro naznanja vesel prihod svetlega sonca in tako napove rojstvo belega dne. Na širokem morju se ozirajo nanjo mornarji. po njej vzdihujejo bolniki; cel svet ji je hvaležen, ko se zablešči na jutranjem nebu, ogrnjena z zlato zarjo. Kako polna bleska in sijaja je šele Zvezda, ki nam vedno sveti z nebeškega dvora, kjer ji je ljubi Bog postavil častno mesto. Toda Njeni žarki niso samo žarki svetlobe, ampak tudi žarki milosti. Saj iz Njenega srca čudovito lepo odseva njena neskončna dobrota. Na tem vedno živečem ognjišču pa gori nežna in velikodušna, rahločutna in močna, bistrovidna in nadvse prizanesljiva ljubezen. Vemo. da je po Sinovem božjem srcu ona upodobila svoje srce. Velik je vpliv Marijin na Jezusa kot Boga in človeka na zemlji. O lem nam priča prav Marijino Vnebovzetje; to je praznik Marijinega poveličanja, poveličanje duše pa tudi telesa, ki je bilo po nezmotljivem nauku ('erkve vzeto v nebo. Tako je Marija Kristusu najbližja v življenju in trpljenju, a tudi v poveličanju je Njemu najbolj podobna. Lep je ta praznik. Saj nam še bolj razsvetljuje pot, ki vodi do našega končnega cilja v žarit luči in svetlobe. Ta praznik spada med najstarejše Marijine praznike, saj so ga v Rimu obhajali že v 7. stoletju; a na Vzhodu še prej. Svečano proglašen pa je bil v svetem letu. ko je papež Pij XII. proglasil kot resnico božjo, da je bila Marija s telesom v nebesa vzeta. Če je že božji Duh, kakor nam v sv. pismu vsaj dvakrat zatrjuje, tako lepo okrasil to naše vidno nebo, vemo, da je toliko bolj okrasil srce Marijino. Njeno srce je iskreno in globoko, ponižno in vzvišeno; saj v njem prebiva presveta Trojica, Bog Oče, Sin in Sv. Duh na čisto poseben svojstven način. Zato ji tudi mi zaupajmo, pogovarjajmo se z njo in ji odkrivajmo svoje bolečine: prosimo jo moči in pomoči. Njej se izročajmo v varstvo. Saj Marija nam rada pomaga, če jo prosimo. Toda. ali je vsa njena služba v tem, da nam pomaga? Nikakor ne! Ona nas hoče voditi bliže in bliže k Jezusu; to je njeno glavno opravilo. Le takrat bomo prav častili Njo, če bomo našli v njenem srcu Jezusovo srce. Ona nam bo grehe izmila in rane zacelila. Nikdar ne smemo pozabiti, da zem-Iju ni naša domovina, temveč da smo rojeni za večnost. Nad razvalinami brezboštva dvignimo temelj globoke vere in zaupanja do Marije. Ne glejmo več vase in v svet z očmi tistih, ki vidijo le snov in obožujejo naravo, marveč glejmo sebe in svet v luči svete vere; le tako nam bo - iščočim le božjega kraljestva - vse drugo, to je zemsko zadovoljstvo, navrženo. Marija naj nam bo tista zvezda vodnica, ki naj nas vodi vse življenje; tudi če pride nad nas vihar. Takrat pa z vso gorečnostjo srca dvignimo k Njej klic: Ti nas čuvaj, ti nas obvari, ti nas popelji preko gorja! ta v leto bolj številna. Letos odhaja z newyorškega letališča vsak teden 297 zrakoplovov v razne evropske prestolnice. To je vsak dan 42 odhodov ali en zrakoplov vsakih 40 minut. Poleg tega so letos splovili pet novih ladij samo za prevažanje turistov. Predvidevajo, da bo turizem iz ZDA še bolj rast el v prihodnjih letih. Leta 1960 bi moralo priti (Nadaljevanje na 3. strani) Stran 2 KATOLIŠKI Gl.AS Leto IX. - 1957 - Stev. 33 NAS TEDEN V CERKVI JUDJE SE ZAHVALJUJEJO SV. OČETU BRSLJANSKi: 18. 8. nedelja, 10. pob.: sv. Helena, ces. 19. 8. ponedeljek: sv. Janez Eudes (Id.) 20. 8. torek: sv. Bernard, opat 21. 8. sreda: sv. Ivana Frančiška, vd. 22. 8. četrtek: Brezmadežno Srce Marijino 23. 8. petek: sv, Benicij, spozn. 24. 8. sobota: sv. Jernej, apostol. * BREZMADEŽNO SRCE MARIJINO. Pred štiridesetimi leti je Marija po pastirčkih v Fatimi zahtevala, naj se človeštvo posveti njenemu Srcu. Celo zagrozila je s kaznijo, da bo namreč huda vojna, če se posvečenje ne izvrši. Kristjani smo vzeli to premalo resno. Ker so bila ušesa gluha so zagrmeli topovi in še več. Uoče pa Marija, da smo posvečeni njenemu Srcu vedno vsak dan. To posvečenje ni le v besedi, ampak v krepostnem življenju. Častiti Srce Marijino pa letati od veseljačenja do veseljačenja, ki ga nudi slab kino in televizija, nedostojna moda in pohujšljive tedenske revije, zapeljivi ples in grešna znanja, sovraštvo in prepir — se ne pravi biti posvečen Srcu Marijinemu. Treba je zapustiti greh. za tem pride krepostno življenje. Grešnik je revež, ki ga strast slepi in veže. Marija je polna ljubezni in sočutja zanj. Prav zato svoje Srce razkriva, da bi z zaupanjem hiteli pod njeno varstvo. Na prve sobote častimo Srce Marijino tako. tla molimo en del sv. rožnega venca, četrt ure premišljujemo eno ali drugo rožnoven-sko skrivnost ter pobožno prejmemo zado-stilno sv. obhajilo. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je povedal Jezus ne- V /J katerim, ki so zaupali sa- mi vase, da so pravični, in so druge zaničevali, to priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej se je ustopil in je sam pri sebi tako molil: 'Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, ■ prešust-niki, ali tudi kakor ta cestninar: postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar pridobivam.’ — Cestninar pa je od daleč stal in. še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: Bog, bodi milostljiv meni, grešniku!’ — Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, ho ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.u Zveličar obsoja napačno molitev in prevzetno samohvalo domišljavega farizeja ter hvali pametno ravnanje ponižnega cestninarja. Farizej je bil velik, grešnik pred Bogom in pred ljudmi, poln sebe, poln napuha, prezira in samoljubja, v svojih lastnih očeh je bil pa pravi s Vet n i k, boljši kot vsi drugi. Ni prišel v tempelj molit in častit Boga, marveč častil je samega sebe. Slavil je sebe, povzdigoval in poveličeval je svojo osebo in svojo namišljeno pravičnost, namesto da bi se vrgel na kolena pred neskončno velikim in sve- tim Bogom ter ga dostojno počastil, prosil odpuščanja, milosti in potrebne pomoči. Se pokleknil ni pred Njim, svojim vsemogočnim Stvarnikom, smatral ga je skoraj za sebi enakega in tako ni čutil potrebe, da se pokloni in priporoči Njemu, ki je Lastnik vseh stvari. Njegova duša je bila v očitnem grehu: v njej ni bilo dolžne vere, ponižnosti, spoštovanja in ljubezni do Boga; bila je nespoštljiva, predrzna in ošabna, zatorej Bogu zoprna in neprijetna. Poleg tega je grešila zoper ljubezen do bližnjega: bila je polna ošabne samozavesti, ni poznala bratske ljubezni, do drugih je poznala le s»d-bo, zaničevanje in prezir. Farizejevo molitev, mišljenje in življenje je U-čenik ostro obsodil. Farizej ni našel božjega opravičenja, ni prejel božje odveze, svete milosti in blagoslova. Znamenje, da nas lioče Jezus imeti zelo zelo ponižne. Dejansko, kdor se šopiri in napihuje pred Bogom, tak je navaden norec, ki ne pozna ne sebe ne Boga. Mi smo prah in pepel, grešni in nepopolni, Bog pa neskončno velik, popoln in svet. Kdor pa se postavlja nad druge lju- . di, tak je vsem ostalim v posmeh. Kdor visojto leta, nizko pade, pravi pregovor. In kdor stoji, naj gleda, da ne pade! Jezus svari in grozi: Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. — Naš zgled bodi ponižni cestninar s svojo lepo molitvijo: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« Bodimo ponižni, spoštujmo Boga in spoštujmo ljudi! življenja AFRIŠKE REDOVNICE V novi afriški državi Ghana je prišlo do prve redovne kongregacije domačink. Štiri mladenke iz Ghane .so že napravile redovne zaobljube kot služabnice Božjega Odrešenika. Novo redovno kongregacijo je ustanovil škof v Aecri msgr. Bohers. Kongregacija ima za cilj vzgojno in podporno delavnost v škofiji. ODLIKOVANJE AMERIŠKEGA NADŠKOFA S križem za zasluge nemške republike je bil odlikovan bostonski nadškof Cushing. Nemška vlada se je hotela tako zahvaliti nadškofu za njegovo prizadevanje za medsebojno sporazumevanje med Ameriko in Nemčijo po drugi svetovni vojni. ZVONIK SVETILNIK V Callao v Peruju je nadškof iz Lime msgr. Ricket blagoslovil zvonik, ki je hkrati svetilnik pristanišča. Zvonik-svetil-nik je visok 60 m. Slovesnost se je izvršila v okviru proslav stoletnice, odkar je bilo zgrajeno pristanišče Callao. PODLAGA SOCIALNEGA MIRL1 Brez vere v človeško dostojanstvo in v večno življenje ni možen socialni mir, je dejal toledski nadškof kardinal Enrieo Pia Y Daniel članom delavske Katoliške akcije. Kardinal je razlagal odnose med delodajalci in delavci, ter še posebej poudaril, kako sveti oče spoštuje dostojanstvo človeške družbe, ki je ustvarjena za večno življenje, česar pa ne priznavata ne komunizem in ne socializem. Kadar kak delodajalec pozabi na te resnice in ne upošteva dostojanstva delavca, zagreši vse samovoljnosti in zablode neusmiljenega kapitalizma. Kadar pa komunizem in socializem zavzameta enako stališče, zagrešita isto nesmiselnost, ker izhajata iz zmot- ne osnove, da je človek ustvarjen le za uživanje dobrin tega sveta. - Končno obstajata razlikovanje vseh socialnih sistemov v priznanju ali odklanjanju teh zadnjih ciljev zemskega življenja. KARDINAL STEPINAC TEŽKO BOLAN Po zadnjih vesteh iz Jugoslavije je kardinal Stepinac težko bolan in zdravniki so se izjavili, da je njegovo stanje zelo kritično. KARDINAL TISSERANT O ŠKOFU SLOMŠKU 14. julija je ibil v Marijinem svetišču Maria-Zcll kardinal Tisserant, ki vodi delo za zedinjenje ločenih kristjanov. Predsedoval je Dnevu katoliške edinosti. Ob tisti priliki je veliko govoril o zaslugah škofa Slomška za zedinjenje ločenih kristjanov. Pohvalil je njegovo zamisel, ko je ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda. Bratovščina* je imela svoj sedež na Vedehradu, pred nekaj leti pa so ga prenesli v Rim. DAROVI IRSKE VLADE Poslanik irske republike pri sveti stolici je v posebni avdienci izročil sv. očetu ipo-seben dar irske vlade v liturgičnih oblekah in drugih darovih za cerkve. Mašni paraimenti so narejeni po načrtih irskih cerkvenih umetnikov in izdelani na Irskem. Sv. oče je bil vesel daru in je darove namenil cerkvam, ki so jih potrebne. Zahvalil se je irskemu narodu in vladi. OBŠIRNO DELO BENEDIKTINCEV Menihi benediktinske opatije Steen-brugge v Belgiji pripravljajo novo izdajo del cerkvenih očetov. Zbirka bo obsegala 180 zvezkov in bo izhajala pod naslovom: Corpus christianorum. Računajo, da bo delo dokončano šele v 20 letih. Papež je sprejel v posebni avdienci predsednika ameriškega judovskega odbora z nekaterimi člani, ki so na potovanju po Evropi. Sv. očetu so se zahvalili za vse, kar je storil za preganjane Jude med zad-njo vojno. Sv. oče je odgovoril, da je bila njegova dolžnost braniti tiste, ki so bili brez lastne krivde preganjani in jim nuditi zavetje ter moralno in materialno zaščito. Mnoge države so sledile njegovemu klicu in vzele v zaščito preganjane. Sv. oče stalno moli k Bogu, da bi preganjani dosegli božje u- smiljenje, preganjalci pa da bi spoznali svoje slabo ravnanje. CERKEV NI VEZANA NA ZAPAD V nemškem mestu Kostanca je bilo 80. zborovanje dijaške zveze Unitas. Gla\ni predmet študija je bil: Svetovni misijoni in Zapad. V govorih so poudarjali važno misel, da Cerkev ni vezana na Zapad. Zgolj zgodovinski pomen vezi med Cerkvijo in Zapadoni ne sme ovirali katoličanov, da ne gledajo vedno na pravi in zadnji cilj Cerkve: Prinesti mora vsem narodom veselo oznanilo o odrešenju in tako ves svet združiti v eni veri. DELO MARIJINE LEGIJE NA FILIPINIH Po zadnjih podatkih so člani Marijine legije opravili lansko leto veliko delo v severnem delu Filipinov. Nudili. so verski pouk natd pol milijona otrokom, ( lani so obiskali 150.000 hiš in poskrbeli za kr^t 13.000 otrok. 17.000 katoličanom so pomagali, da so se vrnili k praktičnemu verskemu življenju. Organizacija šteje 22.000 članov. rJCcašLi ^ospo. (Soeii Na Gažmarci1) akacije odcvele po snožeti ni divjih, nežnih orhidej, dolina polna čadavih že lešnikovih vej, ženjice žito zlato v polju so požele - - Na gmajni rožni, divji nagelčki cveto, v mahu sivi, v brinju tihi kamni, rdečkasti duhtijo melanholično ciklamni, v vsaki duši kot v krilatcih je lepo - - ko položili milostne na cerkev so poroti Bršljanske Matere, ki v zarje nebeške spremljajo poete samotarje in narod k večni vodijo Sohoti. To zarje so Marijine, ki niso še svetile v duše. ki jim mračno je stoletje življenje zagrenilo, bogumile. z milostjo Marije v večno mladoletje. Bršljanska Mati Ista je, ki rod varuje v Karantanji, Sveti-Stari gori, obdajajo Jo angelski, nebeški zbori, poet se rad ob Gospe Sveti navdihuje - - Le Gospa Sveta narode uboge odrešuje, ožarila z milostjo davnin Svetboha, -), ne bo krvoprelitja, vojne več Mol oh a, še Crtomire v mašnike apostol posvečuje -- da narod vodijo v navdihe rajskomile, v zarje, ki na zemlji niso še svetile, še kamnat Kras v podobe bodo spremenile, to milosti, od Gospe Svete-Vnebovzete so storile. x) Gažmarca hrib pri Komnu. 2) Svetboh — korotanski junak — vitez iz 9. stol. Baje so Celjani-knezi bili iz rodu Svetboha. Obisk škofa Rožmana v Franciji (Nadaljevanje) Na binkoštno sredo 12. junija je Prevzvi-šeni maševal v kapeli Čudodelne svetinje v materni hiši usmiljenk sv. Vincencija, nato pa obiskal urade National Catholic Welfare Conference, ki nudi največjo pomoč našim beguncem glede emigracije. V dopoldanskih urah je prav tako sprejel hrvatska duhovnika v Parizu ter se z njima pogovoril o naših skupnih proble-m i h. Opoldne je bil gost monseigneurja Rup-pa, ob petih popoldne pa so mu prijatelji Jugoslavije (Les Amis de la Y ougoslavie) priredili slovesen sprejem, katerega se je udeležilo veliko število vodilnih osebnosti francoskega cerkvenega, kulturnega in političnega življenja. Bilo je prisotnih več ambasadorjev in bivših ministrov, večje število narodnih poslancev, med njimi bivši vojni minister general Koenig, pa je poslalo opravičilo, ker so bili zadržani, istočasno je namreč bilo v parlamentu glasovanje vladne zaupnice, kjer mora biti vsak poslanec navzoč. Vkljub zadnji težavi se je za kratek čas odtrgal od parlamenta pariški poslanec, bivši minister, gospod Fre-derik Dupont, ki je pozdravil Prevzviše-nega z naslednjim govo)om: GOVORI GOSPOD DUPONT Prevzvišeni! Štejem si v veliko čast, da Vas morem sprejeti v imenu prijateljev Jugoslavije. V Vaši osebi pozdravljamo velikega cerkvenega kneza. Poznamo Vaše neumorno pastirsko delo, ki ste ga z neutrudno vnemo vršili v svoji škofiji in med celim slovenskim narodom. Verno pa tudi za Vašo herojsko borbo, ki ste jo vodili v težkih leti h oku paei je. V svoji stolnici ste leta 1943. v znani pridigi poudarili: »Vkljub vsem grožnjam bom vedno trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in največ ja nesreča za slovenski narod.« Komunisti so Vas obsodili, češ da ste »fanatični pripadnik svojega poklica in veren. Je to najlepše spričevalo, ki bi ga Vam kdo mogel dati. V Vaši osebi pa obenem pozdravljamo zastopnika molčeče Cerkve. Položaj Cerkva molka sem osebno spoznal, ko sem bil leta 1952 poslan v Jugoslavijo. Nikdar ne bom pozabil obiska pri kardinalu Stepincu, katerega sem obiskal v Krašiču. Občudoval sem njegov pogum in njegovo vztrujnost, ko nam je govoril, .s kakimi sredstvi so mu hoteli iztrgali priznanje »zločinov«, ki jih ni zagrešil, in zanikanje tega, za kar se je boril. Moj obisk v Sloveniji je sovpadel z zločinskim napadom na škofa Vovka, ko ga je neki oznovec polil z bencinom ter zažgal. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja škofa nisem mogel obiskati ter mu tako prinesti osebne simpatije Francije, toda sporočil sem mu izraze naše solibeh con. Za naprej pa sedaj nekateri krogi predlagajo, da bi se omenjeni dogovor v gotovem smislu popravil in razširil, in sicer: 1. Dovoljenje za čas bivanja v eni ali drugi coni naj bi se podvojilo. 2. Veljavnost tpropustnice naj bi trajala 12 mesecev in ne samo 4 kakor do sedaj. 3. Bivanje v obmejni coni naj ne bo o-mejeno le na kraje navedene v propustni-ci, temveč naj se lastnik propustnice prosto kreta po vsem teritoriju. Zaradi tega naj se v propustnici izključi zahteva po navedbi krajev', v katerih se turist misli ustaviti: kakor tudi: 4. Naj bo lastnik prepustnice za izhod* popolnoma svoboden pri izbiri bloka in nikakor ne vezan na onega določenega v propustnici. Nemalo primerov je namreč bilo, da je lastnik propustnice ali iz nevednosti ali zaradi nepazljivosti zapadel kazni zaradi prestopka zadnjih dveh točk. Zato bodo pristojne oblasti pač morale vzeti v pretres tudi te upravičene predloge. Širite »Katoliški glas" Evropa na počitnicah (Nadaljevanje s 1. strani) že poldrugi milijon Amerikaneev v Evropo. Seveda bodo prinesli s seboj tudi dolarje. Na to Evropa računa. Mora pa temu primerno tudi poskrbeti za tuje turiste. Posebno so potrebne lepe ceste, saj se polovica vsega tujskega prometa vrši po cestah. Tudi hoteli so potrebni in prenočišča, č-prav se je v neverjetni meri razvil sistem »campingov«. Če bi teh ne bilo. bi danes sploh ne mogli prenočevati vsi. ki letujejo v Evropi. Tako torej postaja v poletnih mesecih ves svet kakor velik cirkus. Vse se vrti, vse potuje, vse kroži. Ali bo to kroženje ljudi bolj zbližalo, da se bodo spoznali in bolj vzljubili? Želeti je. Ho Ši IMinh v Jugoslaviji Pretekli teden je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji vietnamski ministrski predsednik HO ŠI MINH. Imel je razgovore s Titom in z drugimi voditelji Jugoslavije. Ob slovesu so objavili posebno sporočilo o obisku. V tem sporočilu pravijo, da so ob razgovorih izmenjali mnenja o glavnih mednarodnih vprašanjih in o razvoju socializma v svetu. Dalje da so proučili razvoj odnosov med obema državama in da jih hočejo v prihodnje poglobiti na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. V ta namen bodo ustanovili trajno diplomatsko zastopstvo v obeli državah. Ob koncu je Ho Ši Minh povabil predsednika 1 ita na uraden obisk v Vietnam. Tako bo Tito zopet imel priliko, da potuje prihodnjo zimo na jug. POMOČ MADŽARSKIM BEGUNCEM Visoki komisar Organizacije združenih narodov je nakazal madžarskim (beguncem, ki so zbežali v Jugoslavijo, 400 tisoč dolarjev pomoči. Do sedaj je Jugoslavija dobila od Združenih narodov za pomoč madžarskim beguncem poldrugi milijon dolarjev pomoči. ŽENSKA MODROST Dva gospoda sta se nekega dne našla v zrakoplovu. Eden izmed njiju je bil slavni španski bikoborec Anton Ordonez, ki je bil na poti v Mehiko. Sosed ga je vprašal: »Kakšen vtis imate, ko stopite v areno, ko vendar vsakokrat tvegate življenje?« Vprašanje je sprožilo razgovor, ki se je pa zasukal v povsem drugačno smer. »Vidite,« je rekel Ordonez sosedu, »moja žena je bila zmeraj zelo v skrbeh, ker sem z avtomobilom zelo hitro vozil. Če sva šla kdaj skupaj, sem jo gledal po strani, ko sem večal brzino in sem videl, da ni zadovoljna. Vendar ni nikoli nič rekla. Nekaj časa od tega pa je moja žena v neki reviji dobila članek, ki je ibil naslovljen: »Smrt zaradi prehitre vožnje«. Videl sem, da ga je pazljivo prebrala. Pričakoval sem dolgo pridigo, toda nič se ni zgodilo. Drugo jutro sem kot navadno šel z avtomobilom malo ven. V določenem trenutku sem pogedal na brzomer: 100 km na uro. Obenem sem poleg njega »nekaj opazil. Pogledal sem natančneje in sem videl, da je tam majhna fotografija najine dveletne deklice. »Zamisel se je popolnoma posrečila,« je nadaljeval Ordonez. »Ženske vendar včasih katero uganejo.« 'Jurij ^Kozjak v nemščini Jurčičevo mladinsko povest Jurij Kozjak so sedaj dobili v svojem jeziku tudi Nem-ci. Prevod je preskrbel Ferdinand Kolednik, izdal pa založnik Joseph Habibel v Regensburgu letos za Veliko noč. Povest 1*na v nemščini naslov »Zigeuner, Janit-*charen und Georg Kozjak« (Cigani, janičarji in Jurij Kozjak). Tak naslov ima ^a neveščega bralca večjo privlačnost in bo 2ato gotovo pomagal, da Ibo zlasti nemška mladina rada segla po tej knjigi, ki nudi vedno toliko zanimivega branja. Založnik je potrudil ter dal knjigi res čedno lice tudi izvrsten papir, tako da je knjiga vsestransko prav dobro opremljena. Tudi Prevod je dovršen, saj g. Kolednik obvlada nemščino kot svoj materni jezik. Prevodu je g. Kolednik dodal uvod. V njem na kratko govori o Josipu Jurčiču in njegovem pisateljskem delu, nato pa pove ^ekaj več o Juriju Kozjaku, njegovem na-8,anku in prevodih. Poudari, da je prvi Prevod v francoščino nastal leta 1936, ko se je obhajala 800-letnica ustanovitve sti-škega samostana. Tedaj se je zdelo primerno, če se ta jubilej praznuje tudi tako. da se prevede Jurčičeva povest v francoščino, saj je tako tesno povezana s stiškim samostanom. Francosiki akademik zgodovinar Georges Goyau je tedaj napisal prevodu lep spremni uvod ter s tem odprl knjigi pot do uspeha med francoskimi bralci. Od tedaj so si (prevodi v tuje jezike sledili drug drugemu. Ferdinand Kolednik jih našteva po vrsti: Hrvatski, italijanski, srbski, holandski, španski, poljski, litvanski, kitajski, češki, slovaški, grški, abesinski, angleški, portugalski, japonski, vietnamski, ogrski, hebrejski, latinski in armenski. Zadnji v vrsti je nemški. Vseh je 21 prevodov v različne jezike. Gosp. Kolednik ne pove, vendar vemo, da ima za vse te prevode največ zaslug ravno on, saj je pri vseh sodeloval naravnost ali vsaj posredno. Ta zadnji (prevod je ves njegov, zato je tudi zasluga vsa njegova* Vsi Slovenci smo F. Koledniku lahko hvaležni, da se v zunanjem svetu toliko trudi, da tudi tuji narodi spoznajo lepo povest o Juriju Kozjaku, slovenskem janičarju, in s tem tudi košček naše težke zgodovine iz preteklosti. Želimo mu novih uspehov *pri njegovem neutrudnem literarnem delu za spoznavanje slovenskih literarnih umetnin med tujimi narodi. (r + r) cMeddobje št. 3-4 Pri Slov. kult. akciji v Argentini je izšla 3.-4. številka revije Meddtfbje. Tudi ta številka vsebuje pesmi, prozo, razne razprave o gledališču, umetnosti, oeene raznih knjig, ki so ipred nedavnim izšle, ter kroniko (o razpisu književnih nagrad za 1. 1957, o slov. knjigi v 1. 1956 ter druge kulturne vesti od vsepovsod). Poezijo to pot zastopata Vladimir Kos z nizom 16 pesmi, .povezanih v Vez obrazov (Pesniški dnevnik od Zapadnega k Vzhodnemu poln): pesniški vtisi s poti od irske obale mimo Sredozemlja in Indijskega o-eeana do Jokohame, ter France Papež z daljšim spevom: Misli ob zidovih Troje. V pripovedništvu prispeva Frank Bukvir zanimivo zgodbo iz okolja nedavne madžarske revolucije »Begunec Farič« ter Marijan Marolt »Prvi letnik«, kjer prikazuje duševna razpoloženja upokojenih vzgojiteljic. Rafko Vodeb podaja lik Nobelovega nagrajenca Španca Juan Ramon Jimenez-a in prinaša tudi lastne prevode dveh kratkih liričnih spisov in 9 poezij istega pesnika — pisatelja. Tudi dramatika je zastopana z Willen-pertovo dramo v treh dejanjih Zadnji krajec: snov je vzeta iz buenosaiireškega življenja v 1. 1949. Pod zaglavjem »Črke, besede, misli« govori Ruda Jurčec o svojih spominih in občutkih oh priliki predstave Kurt Joosove-ga baleta Zelena miza, ki ga sicer ni videl sam, a mu v zvezi s tem misli uhajajo v čas pred 25 leti, ko je v Parizu prisostvoval premieri istega baleta in ko je bil na sporedu poleg omenjenega še slovenskega umetnika Pina Mlakarja balet »Un amour de Moyen Age«. Razprava je v glavnem posvečena Mlakarjevi umetniški skupini. Pod zaglavjem »Čas na tribuni« govorijo trije mladi Slovenci v begunstvu Vinko Beličič, Milan Komar in Borut Žerjav o Anketi 1957, ki je popolnoma načelnega značaja {hoče namreč dobiti odgovor na vprašanje domačinstva in svetovljanstva v zamejski književnosti ter vprašanje »težke« in »lahke« literature med nami). Pod naslednjim zaglavjem »Črta in prostor« Marijan Marolt prikazuje umetnika Franca Ahčina, katerega 8 umetniških prilog prinaša ta številka Meddobja. Pod »Knjige« imamo ocene Vrednot (III. knjiga), Ahčinove Sociologije II., Erjavčevih Koroških Slovencev in Bertoneelj-Arkove knjige Dhaulagiri. Revijo je opremil Milan Volovšek. Kot o vsaki štev. Meddobja smemo tudi o tej reči, da je njena visoka kulturna vrednost neoporečna. B.L. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 Me v. 33 ajOSt V Žavljah bodo odprli tobačno tovarno Tobačna industrija je v našem mestu že močno razvita. Na stotine tržaških deklet je zaposlenih v tovarni tobaka v prosti luki. Sedaj namerava ameriška tvrdka »To-baeco Products Company« odpreti v Žavljah novo tovarno, ki ho dokončavaia delo tovarne v prosti luki, kjer samo čistijo tobačne liste. V novi tovarni pa bi izdelovali cigarete, da bi tako tržaška tobačna industrija bila popolna. To bo za naše mesto velike važnosti, ker bo zmanjšalo brezposelnost in povzdignilo industrijsko produkcijo. Izdelali so največjo petrolejsko ladjo V.■ tržiških ladjedelnicah so .pretekli teden Izročili panamski družbi Transport Company of Panama »Esso Chile«, največjo (petrolejsko ladjo, ki so jo doslej zgradili v Italiji. Dolga je 210,31 m in ima 48.000 ton nosilnosti. »Esso Chile« je prva izmed trinajstih naročenih ladij in strokovnjaki so izjavili, da je njena izdelava brezhibna. Druga petrolejska ladja »Esso Argentina« bo bržkone dokončana že do meseca novembra. Sledila ji bo »Esso Windsor«. Izboljševalna dela v tržaškem pristanišču Tržaško pristanišče ne odgovarja več potrebam povečanega pomorskega prometa, zlasti se po italijansko-avstrijskih pogovorih o prometu skozi Trst. Zveze z Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom so se tudi pomnožile, tako da je tržaško pristanišče postalo premajhno za tolikšen promet. Za predvidevana izboljševalna dela bo država prispevala celotno ali delno podporo. V načrtu je gradnja sedmega pomo- la, novo pristajališče v petrolejskem pristanu pri Sv. Soboti. Sedmi pomol bo stal milijardo lir, novi pristan pa 340 milijonov lir. Na južnem delu drugega pomola bodo tudi zgradili pristanišče, ki bo stalo 150 milijonov lir. V splošnih skladiščih bodo postavili štiri velike žerjave za premog in rudo. Stali bodo okrog 250 milijonov lir. Civilni tehnični urad bo izdelal načrt za preureditev starega pristanišča Saeehetto, ki bo služil kot ribiški pristan, ter načrt za zaščitni pomol za pristajanje ladij ter pomol pred novim pokritim trgom na debelo. Smrtna nesreča v Glinščici Virtuoz in učitelj plezalne šole v Glinščici je postal žrtev »Rdeče stene«. Aldo Di Giorgini (27 let -tar, poročen), ki je bil član tržaškega planinskega društva in pred kratkim imenovan za učitelja plezalne šole, se je v nedeljo 4. t. m. odpravil s prijateljem Portolanom, policijskim imšpektorjem, na plezanje v Glinščico. Dasi je že neštetokrat, brez incidenta, preplezal vse znamenitejše stene Glinščice in se odlikoval po izrednih plezalnih sposobnostih, mu je zadnjo pot u-sodno spodletelo, da je strmoglavil z »Rdeče stene« (vzpon 5. in 6. stopnje), ter se na spodnjih skalah ubil. Prijatelj Portolan, privezan na isti vrvi, je z grozo opazil tovarišev zlet ter se z izredno prisotnostjo duha obupno oprijel stene, da je vzdržal strahoten sunek vrvi. Naslednjo sekundo je napetost vrvi odnehala, kar je pomenilo, da se je vrv najbrž na skali presekala, in le svojemu krčevitemu objemu obupanca se ima zahvaliti, da ni skupno s svojim vodnikom strmoglavil v prepad. Portolanu so kmalu pri- hiteli na pomoč dobrovoljni izletniki in mu pomagali sestopiti, česar bi sam nikoli ne zmogel. Nesrečnemu Di Giorginiju pa so zdravniki Rdečega križa mogli se- staviti samo še smrtni list. Trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo V Rimu so dne 3. avgusta podpisali novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba predvideva 2 milijardi kontingenta več v trgovini in poseben seznam blaga za uvoz in izvoz v obmejnem pasu. Obmejni promet v juliju V preteklem juliju je prišlo na Goriško iz jugoslov. obmejnega pasa 66.088 .Jugoslovanov, v nasprotno smer pa je šlo 24.595 Italijanov. Iz Jugoslavije so uvozili v Italijo 165.972 stotov blaga, iz Italije v Jugoslavijo pa 10.750 stotov. Največji dotok Jugoslovanov je ob četrtkih, ko je v Gorici semenj. Takrat se lice goriškega mesta kar spremeni in človeku se zdi, da so se povrnili predvojni časi, ko je po naših ulicah bilo vedno vse polno ljudi iz podeželja. Ob teh dneh pride v Gorico tudi do tri tisoč jugoslovanskih državljanov. Doberdob »Dan naprednega tiska — Unita«. Tako so vabili napisi na komunistično praznovanje v nedeljo in ponedeljek v Doberdobu. Praktično je res napredek njihovega tiska v ponavljanju starih marksističnih gesel in idej, ki so se izkazale v štiridesetih letih obstoja za veliko nesrečo delavcem in kmetom povsod, kjer so jih v komunističnih deželah lahko uvedli v prakso. Najbogatejše dežele v Evropi so pod komunizmom obubožale in delavci bežijo, ali pa vsaj sline cedijo po zahodnoevropskih deželah, kjer že skoro vsak delavček ibrni z moto- rinom in si s pridnostjo kmalu postavi ceh: lastno hišo. Op. ured.: \ zvezi s to novo propagando za komunistično časopisje in za Unita še posebej, lahko Doberdobeem in družim našim bralcem povemo, kako gre s komunističnim časopisjem v Italiji, ,-aj jim U-nita tega nikoli ne bo povedala. Pred kratkim so ukinili posebno genovsko in turinsko izdajo lista LUnita na u-kaz komunistične centrale. S tem je število ukinjenih komunističnih listov v zadnjih desetih letih naraslo na 11. Oil leta 1947 do danes so bili namreč ukinjeni sledeči listi: II Corriere del Po (Ferrara). La Voce (Napoli), ILMattino del Popolo (Benetke), La Repubblica (Rim). La Gaz-zetta (Livorno), II Progresso (Bologna). Milano-Sera (Milan), 11 Nuovo Corriere (Firence), LTnita (Genova), LTnita (Turin). Kljub temu da vsako leto naberejo ob raznih nabirkah ogromne vsote za komunistični tisk, je ta zašel v veliko krizo. Tudi slovenske lire mu ne bodo pom avale k novemu življenju. Dohodki podjetja za plin, luč in vodo Goriško podjetje za plin, luč in vodo je imelo v preteklem letu 1956 kar 14 milijonov lir prebitka. Radovedni smo, kako bo podjetje s tem denarjem razpolagalo, ko je se toliko krajev, kjer še nimajo vodne in električne napeljave. NOVO ZMAGOSLAVJE MARIJINO Nad tisoč slovenskih romarjev na Barbani Ko je nekdo zapisal, da smo Slovenci Marijin narod, je povedal veliko resnico. To se kaže na razne načine, ne zadnji med njimi je naše veselje za romanja na Marijine božje poti. Letos smo to pokazali dvakrat, prvič ob romanju v Marijino Celje in sedaj na Barbani pretekli torek. Vsi smo pričakovali, da bo udeležba pri tem romanju letos manjša nego pretekla leta. Toda bilo nas je še več kot prejšnja leta. Čeprav delavnik je na Barbano prišlo nad tisoč romarjev iz 18 različnih vasi in krajev Goriške in Tržaške. Vse nas je pripeljala ista želja, počastiti Marijo Devico na lepem otoku sredi lagune, kjer si je izbrala svoj prestol in kraj milosti. Že ob 7. uri so bile prve koriere z romarji v Gradežu. Jasno sončno jutro kljub že večdnevnemu napovedovanju dežja in neviht je še večalo veselo razpoloženje. Prvim skupinam so kmalu sledile ostale. Nekaj po osmi uri so bile na otoku zadnje. Sv. maša se je že začela, romarji so navdušeni prepevali, da je bil njih petja poln otok. Tedaj je stopil na prižnico č. g. Hilarij Cotič, župni upravitelj v Štandrežu. S prijetno besedo je orisal sv. Evharistijo kot nebeški kruh, ki ga Bog nudi človeku. Obhajil je bilo obilo, spovedovanja tudi. Tako je tudi prav. Saj smo romarji in ne izletniki. Pri drugi maši so združeni pevski zbori mogočno prepevali, dočim je č. g. Srečko Rejec, župnik v Nabrežini, s svojo gromo- vito besedo govoril o družini ter ob besedah sv. Pavla orisal glavne dolžnosti oče-toM, mater otrok v družini. ^ Im bi njegova beseda res pomagala našim družinam k večji »reči in miru. Čas opoldanskega počitka je hitro minil. Prišla je ura rožnega venca in procesije. Že v tretje ta dan se je napolnila cerkev M. B. Po rožnem vencu je stopil na prižnico č. g. pater Rudež DJ. Prvič in morda zadnjič je bil med nami, saj je namenjen v misijone. Zato smo ga še rajši poslušali, ko nam je govoril o sv. Evharistiji in o potrebi, da pogosto prejemamo sv. obhajilo. Zelo primerno je zaključil: »Starši, če sami ne morete poiosto prejemati sv. obhajila, pošljite vsaj otroke. Ti bodo za vas molili.« Procesija z milostnim kipom M. D. je bila letošnja velika novost in tudi lepa novost. Kako smo bili vsi ginjeni ob mogočnem petju litanij M. B. z odpevi, ki jih je pel zbor 20 duhovnikov, odpevalo pa jim je tisoč vernikov. Kaj takega ni dano slisati vsak dan. Zato je tako iz srca privrela zahvalna pesem. Res, hvala večnemu Bogu, ki nam je dal Marijo Devico, da jo lahko častimo, in hvala mu. da smemo to delati nemoteno in brez strahu. Po vrnitvi z otoka si je večina romarjev ogledala glavna svetišča v Gradežu in sicer stolnico iz 6. stoletja ter baptisterij in baziliko Marije milostljive. Gradeški župnik msgr. Fain nam je lepo razložil znameni- tosti teh cerkvenih , spomenikov, da bomo tako se bolj cenili našo vero, ki ima tu na naših tleh tako bogato in slavno preteklost. Mrak je legal na zemljo, morje je tonilo v temi. Prve luči so zagorele v Gradežu in na laguni, ko smo se vračali na domove. Hvala Mariji tudi za to letošnje tako lepo uspelo romanje na Barbano. Radio Trst A Nedelja, 18. avgusta: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. 12.00 Vera i" nas čas. — 18.30 Mladina pred mikrofonom : »Nastop gojencev otroškega vrtca v Lonjerju«. - 20.30 Mozart: Čarobna piščal«, opera v 2 dej. 19. avgusta: 18.00 Schubert: Kvintet v A-duru za klavir in godala. - 21.00 Znanost in tehnika: »Na obisku pri pionirjih Mednarodnega geofizičnega leta«. — 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti: Simon Jenko: »Jeprški učitelj«- — 22.15 Debussy: Nokturni št. 1.2.3. 20. avgusta: 12.00 Pisani svet: »Hamburg, vrata v svet«. — 21.00 Ivan Pregelj: »Zdrava Deva Katarina«, drama v 5 dej.,; Igrajo člani Radijskega odra. 21. avgusta: 12.00 Izvor in gojenje okrasil nih rastlin: , »Orhideja«, - 13.30 Čajkovski j : Italijanski capriccio op. 45. — 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o grdih ustih«. — 21.00 Obletnica tedna: Papin Denis in parni kotel. — 21.15 Donizetti: Izbor o-pere »La Favorita«. 22. avgusta: 13.30 Chopinova glasba. — 18.00 Dvorak: Koncert za čelo in orkester v H-molu. - 21.00 Dramatizirana zgodba: Henrik Ibsen: »Peer Gvnt«. 23. avgusta: 12.00 Življenja in usode: »Se žive meceni«. — 19.15 Žena in dom. —-20.30 Slovenska folklorna glasba. 24. avgusta: 12.00 Po tržaški okolici: »Skozi Ospovsko dolino v Mačkovlje in Pre-beneg«. - 12.55 Jugoslovanska folklorna glasba. — 18.30 Oddaja za najmlajše: Jan Malik Drago Petkovšek: »Žogica-nogica«. — 21.45 Prokofieff: Koncert v D-duru za violino in orkester. OBVESTILA POPRAVNI IZPITI. Na višji gimnaziji, liceju in učiteljišču se začnejo, popravni j izpiti dne 2. septembra z italijansko na-logo. Na nižji gimnaziji in na strokovni šoli bo začetek izpitov dne 9. sept. z nalogi iz italijanščine. DUHOVNE VAJE ZA FANTE bodo v goriŠkem malem semenišču od srede 21. avgusta zvečer do nedelje 25. zjutraj. Priglasite se: Župni urad - Stolna cerkev -Corte S. Ilario 7, Gorizia. TISKARSKI ŠKRAT: Zadnjič nam je v dopisu iz Rajldja tiskarski škrat pokvaril ime rajnega rudarja, ki se je pisal DomeV-sček in ne Drnovšek. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLA S~i Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/« davek na registrskem uradu. Wilhelm Hiinermann: 17 lAta božjih okopih Resnična povest prevedena s dovoljenjem založbe Herder Še dve drugi osebi tisto noč nista spali. Pascjuierova mati in Davidova Špelica sta z veliko metlo pometli skedenj in pokrili oltar pred velikim razpelom za sveto mašo. Špelici so kar naprej tekle solze po starem obrazu. Bila je prej gospodinja pri župniku Pruelu in kar naprej je morala misliti na svojega ubogega gospoda, ki je morda živel v bedi. Že nekaterikrat je bila bivšemu župniku pripravila oltar v tem skednju; a kljub velikemu veselju, da bo tukaj spet enkrat sveta maša, jo je pri srcu vendar bolelo, da bo to pot stal ob oltarju tujec. Končno se je pa le potolažila in žarek veselja je šinil preko zgubanega, uvelega obraza, ko je rekla kmetici: »Pokojni gospod,« drugače svojega prejšnjega gospoda nikoli ni imenovala, »mi je zaupal v varstvo zlati kelih. Kako se bo novi veselil, ker ga bo lahko rabil pri sveti maši.« »Seveda se bo veselil,« je odvrnila Pascpiierova mati. »Sicer pa, kaj bi bilo iz Montbernage, če bi stare Špelice ne bilo več! Tudi novemu duhovniku boš lahko izkazala marsikatero uslugo.« S tem je bila stara ženica iz srca potolažena! Veselje vaščanov, ki so v temnih nočnih urah od vseh strani naskrivaj hiteli v skedenj k sveti maši, je bilo zelo veliko. Pol leta že niso imeli službe božje in sedaj je bila njihova sreča nepopisna. Pred sveto mašo je duhovnik mnoge izmed njih izpovedal. Medtem pa so verniki pobožno in goreče molili rožni venec. Dekleta iz Montbernage so vmes prepevala večglasne pesmi pod vodstvom šivilje Favreau. Človek bi skoraj verjel, da se v mirni vaški cerkvi vrši slovesna služba božja. V Coudrinovem srcu je vstalo silno veselje, ko je zagledal tako sijajno okrašeni oltar. Špelica je bila poskrbela celp za mašna oblačila. Ko je stara žena izročila s tresočimi se rokami duhovniku lesketajoči se kelih, je prišel čez njegove ustnice glas veselega iznenadenja. Odkar je imel doma novo mašo, ni nikoli več maševal z resničnim mašnim kelihom. Brata Bernard sta stregla pri oltarju in debeli Lipe je res povedal glasno in razumljivo vstopni spev in suseipiat. Robert mu je med sveto daritvijo večkrat zadovoljno in priznavajoče pokimal. Ko pa je prišlo sveto spreminjevanje in je duhovnik povzdignil hostijo in kelih, se je po vsem revnem božjem prostoru zaslišal glasen jok in vzdihovanje. Odrešenik je bil s svojo ljubeznijo in milostjo spet obiskal vas brez duhovnika. Isto uro se je mežnar Klavdij Pascal opotekal domov iz jakobinske krčme. Nenadoma ga je zgrabil velik strah. Slišal je, da nekje pojejo svete pesmi. Sredi noči. ko vendar ni v Montbernage nobenega duhovnika razen zapriseženega, ki pa sedaj gotovo ne mašuje. Tu nekaj ne more biti v redu. Najprej je zvonilo pri zaprtih vratih, sedaj pa se sliši ponoči sveto petje. Mežnarja je stresla groza; proti svoji navadi je naredil velik križ in zajecljal: »Sam bognasvaruj! V Montbernage straši.« SKRITA SOBICA Pobudo za skrito sobico je dal Jurij, sin peka Karla Vinaie. Povedali smo že, da ni bil velike postave; imel pa je bistro glavo. Dečki iz Montbernage so bili pri svojih igrah že davno spoznali, kako koristno je bilo imeti zvitega fantička na svoji strani. Zato je Robert takoj drugi dan tekel v pekarno in imel tam s svojimi prijatelji važen razgovor, čigar posledica je bila skrita soba v hiši Bernarda, trgovca z zelenjavo. Zidar Cor- dier, na katerega so se lahko zanesli, je v spalnici dečkov z novo steno ogradil ozek prostor. Tako nastalo ozko sobico je s skritimi vrati zvezal z družinsko sobo. Toda skrita vrata se bistroglavemu Juriju še niso zdela dovolj varna. Pri kaki hišni preiskavi bi jih jakobinci gotovo odkrili. V glavo mu je prišla misel o stari mogočni omari za obleko. Na zadnji strani težke omare so napravili resnična vrata, katerih bi gotovo noben človek ne mogel odkriti. Robert je pravkar pritrjeval zadnje vijake. Jurij in Lipe sta ga pa strokovnjaško opazovala. »Glej, da vijaku ne odleti glavica,« je svaril debeluh. Robert pa je le brundal nekaj nerazumljivega. Govoriti ni mogel, ker je imel v ustih še dva ali tri vijake. Tako, vrata so bila pritrjena. Trije fantje so z velikim naporom porinili omaro pred skrivališčem in se veselili, da se je vse tako sijajno ujemalo. »Sedaj pa poskusimo generalno vajo,« je ukazal Jurij-»Robert naj bo duhovnik Coudrin, jaz bom za orožnika, ti, debeluh, boš pa tvoja mati.« »Jaz bom moja mati,« se je režal Lipe. Jurij pa je bil že zunaj, tekel je po stopnicah navzdol-Robert in Lipe sta sedla k mizi. »Torej, pomenkovati se morava čisto mirno in ne da bi kaj sumila. Potem pride orožnik. Ti, ki si mati, me zapreš v omaro in zakleneš vrata za mano. Ali si razumel?« »Jasno!« »No, potem pa kar! Začni govoriti!« »Lepo vreme imamo danes,« je rekel debeluh. »Neumnost, lepo vreme! Z duhovnikom človek ne govori o vremenu. Bom začel pa jaz.« Naredil se je dostojanstvenega in rekel z resnim obrazom: »Torej, ljuba gosp*1 Bernardova, vaš sin Lipe me zelo skrbi. Za nič ni, len je in preveč je.« »Jesti mora! Fant raste,« je zagovarjala mati — Lipe- Tedaj so zaropotali hitri koraki po stopnicah navzgor- »Prihaja,« je rekel Lipe. ( Nadal jevanje)