I J ' ■ ■' " '• -V- p.\ r / UČBENIKI = - IZDAJA JURIDICNA FAKULTETA V LJUBLJANI “ I. KNJIGA MENIČNO PRAVO SPISAL m MILAN ŠKERLJ HONORARNI PROFESOR NA UNIVERZI V LJUBLJANI V V LJUBLJANI 1922 ZALOŽBA JUR1DIČNE FAKULTETE NATISNILA TISKARNA J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI CENA 35 DIN. .x ' v , ' * - ' ■ • . . ' 'V '•X .v ■ -\ ©Sijj - n-fc* . ^C'f .,&■ X ' ! ' C;1'- ■ :v . ’ * v-f Vv; , v V!^,- ■ ■ 'V s--V' . • M3P • :'■■: //'■' X . "/ ; ' - v „ mm • '•>c ; ■ .j v ' :•- \• \ . ' ' v - : ' • : "■'■M-;-/ -:v'V. ' tve | ■ . ' ■ . .. '•v.v ' i i, -Ji ■ f.o ■' v ■ ,V - h ■ 1 s j j®. ' V.vd; ^ , *«S1* ■ Jlllfti •, —,|fV' i ' 'x ■jf •' ' A. • -V. ■ r- ,'/K-^ ; .• V‘ • č. 1 . .V/ '." v ' «yB|$$§jp . : r ‘ -.-: x' :..£r&V: : . if/f < 'v. ; ' ■ K' ' X;X- r / ' ' }? P*# ^ ■» < /vi UČBENIKI ~ ~ IZDAJA JURIDICNA FAKULTETA V LJUBLJANI ~ I. KNJIGA MENIČNO PRAVO SPISAL DE MILAN ŠKERLJ HONORARNI PROFESOR NA UNIVERZI V LJUBLJANI V LJUBLJANI 1922 ZALOŽBA JURIDIČNE FAKULTETE NATISNILA TISKARNA J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI CENA 35 DIN. 42075 Knjiga naj v prvi vrsti služi našemu pravniškemu nara¬ ščaju za učno knjigo. Ta namen ji je določil sistem, vsebino in obseg. Uveril sem se, da se doseže večja nazornost, če se me¬ nična pravna razmerja obravnavajo posebej s strani upravi¬ čenca in posebej s strani zavezanca. Zato sem ponekod za¬ pustil dosedanje načine razporeditve snovi. Res, da tako treba marsikaj ponavljati, pa učni knjigi to ni v kvar. Posebne prilike v naši državi so zahtevale, da sem z našim meničnim pravom vzporedil bosansko, hrvaško in srb¬ sko. Za popolnostjo pri tem nisem stremil, vendar upam, da važnih stvari nisem prezrl in da bo knjiga za ta del mogla služiti tudi praksi. Najnovejši razvoj meničnega prava me je napotil, da sem precej obširno orisal vsebino enotnega meničnega zakona, ki bi bil gotovo na kontinentu domala izenačil menično pravo, da ni prišla svetovna vojna. Enotni menični zakon je spretno združil načela francoskega in nemškega meničnega prava, d udi če se pri nas ne sprejme v dosedanji obliki, ga bomo morali pri izenačenju meničnega prava v naši državi čim res¬ nejše upoštevati, ker temelji srbski trgovinski zakon na fran¬ coskem pravu, ostali pa na nemškem meničnem redu. V Ljubljani, meseca maja 1922. KAZALO. I. Poglavje: Uvod. Stran 1. Menica. § 1. 1 2. Menično pravo, menične pravice. § 2. 2 3. Terminologija. § 3. 4 4. Služba menice v gospodarstvu. § 4. 6 5. Menični kurz. § 5.12 II. Poglavje: Zgodovina meničnega prava. 1. Početki in starejša doba. § 6. 14 2. Srednja doba. § 7. 18 3. Materijelno menično pravo srednje dobe. § 8. i9 4. Nova doba. § 9.21 5. Svetovno menično pravo. § 10.23 III. Poglavje: Postanek menice. § 11.26 IV. Poglavje: Menična sposobnost, zastopstvo pri meničnih izjavah. § 12.28 V. Poglavje: Vsebina in oblika menice. I. Temeljna menica. § 13.34 II. Posamezne sestavine temeljne menice. A. Bistvene sestavine. 1. Trati in lastni menici skupne. I. Menična klavzula. § 14.37 II. Menična vsota. § 15.37 III. Remitent. § 16.39 IV. Čas dospetka. § 17.42 V. Podpis izdatelja. § 18.51 VI. Kraj in čas izdaje. § 19.52 VII. Kraj plačila. § 20.53 VIII. Plačilni nalog ali plačilna obljuba. § 21.55 2. Samo trati lastna bistvena sestavina: trasat. § 22.56 B. Nebistvene sestavine. § 23.57 VI. Poglavje: Skripturni akt. I. Teorije menične zaveze. § 24.67 II. Nepopolna in pomanjkljiva menica. § 25.76 III. Slepe menične zaveze. § 26.77 IV. Pomanjkljivost volje zavezati se. § 27.79 V. Ponarejena, popačena menica. § 28.80 VIL Poglavje: Prehod meničnih pravic. A. Indosament (prenosna funkcija). I. Popolni, izpolnjeni, slepi, delni indosament. § 29. . . . 84 II. Indosament po dospetku. § 30.88 III. Prokurni indosament. § 31.91 IV. Fiducijarni in navidezni indosament. § 32..92 V. Indosament za zastavo in v izvršbi. § 33.93 VI. Indosament po drugih zakonih. § 34. .96 B. Drugi načini prehoda meničnih pravic. § 35.98 Vili. Poglavje: Zaveza meničnih zavezancev. § 36, . . 100 I. Izdateljeva zaveza. § 37.100 II. Akceptantova zaveza. § 38.103 III. Indosantova zaveza (garancijska funkcija indosamenta). § 39.HO IV. Avalistova zaveza. § 40.115 V. Zaveza častnega akceptanta. § 41.118 IX. Poglavje: Menični upravičenci in njih pravice. A. Formalni akti pri izvrševanju meničnih pravic. § 42. 119 I. Prezentacija. § 43. ,120 II. Protest. § 44.. , , 12] III. Notifikacija. § 45.- 129 IV. Upliv višje sile na izvrševanje meničnih dejanj. § 46. . . 132 V. Določbe drugih zakonov o prezentaciji, protestu in noti- fikaciji. § 47. 136 B. Menične pravice remitenta in indosatarja. I. Legitimacijska funkcija indosamenta. § 48.140 II. Samostojnost meničnih pravic. Prigovori. § 49.148 III. Posamezne pravice: 1. Pravica menico indosirati. § 50. 159 2. Pravica zahtevati akcept. § 51.160 3. Pravica zahtevati varnost (regres za varnost): a) ker se menica ni sprejela. § 52... 164 b) ker je sprejemnik ali izdatelj lastne menice postal neza¬ nesljiv za plačilo. § 53. 168 c) določbe drugih zakonov o regresu za varnost. § 54. . . 170 4. Pravila do plačila: a) Kdo mora in kdo more menico plačati, učinek plačila. § 55. 174 b) Vsebina plačilnega zahtevka. § 56.178 5. Pravica do regresa zaradi plačila. § 57. 187 C. Menične pravice izdatelja. § 58.199 D. Menične pravice avalista. § 59. 200 E. Pravice akceptanta, trasata, domicilijata. § 60. 201 X. Poglavje: Posredovanje (intervencija). 1. Splošni nauki. § 61.206 2. Akcept za čast. § 62. 209 3. Plačilo za čast. § 63.215 4. Več intervenijentov. § 64.2l7 5. Drugi zakoni. § 65. . .. 222 XI. Poglavje: Prestanek menične zaveze I.—V. § 66. 227 VX Menično zastaranje. § 67... 228 fvi!j Amortizacija. § 68. 235 XII. Poglavje: P r o 1 o n g a c i j a. § 69. 241 XIII. Poglavje: Menična obogatitvena tožba. § 70. . . 246 XIV. Poglavje: Duplikati in kopije: I. Duplikati. § 71.250 II. Kopije. § 72.. 259 XV. Poglavje: Meddržavno in medpokrajinsko pravo. A. Splošno. § 73.. 263 B. Menična sposobnost. § 74. 265 C. Oblika meničnega skripturnega akta. § 75. 271 Č. Dejanja menične skrbnosti in opreznosti. § 76. 274 D. Pravni učinki menične izjave. § 77. 275 I. Poglavje. Uvod. § 1. 1. Menica. Menica je z zakonito vsebino in v zakoniti obliki napisana listnica vrednotnica, ki vsebuje enostransko abstraktno ob¬ ljubo, da bo po meničnem pravu plačal ali izdatelj menice sam ali da bo plačala oseba, ki jo izdatelj pozove v menici, ob določenem času in na določenem kraju določeno vsoto de¬ narja osebi, ki jc v menici označena kot upnik, ali osebi, ki jo na zakonit način na menici določi prejšnji upravičenec. M e - nična obligacija je tora j formalna pismena- skript urna- obli g a c i j a. Le z določeno vsebino in v določeni obliki napisana listina je menica ter ustanavlja me¬ nično zavezo in menične pravice. Menična obligacija je strogo enostranska, v menici ne sme biti izraženo, da je plačilo določene vsote denarja od¬ visno od nasprotne dajatve, niti ne sme biti plačilna obljuba pogojna ali odvisna od negotovega dogodka. Gospodarski na¬ men menice in pravna podlaga, na kteri se menica izda, sta v menici lahko označena, toda za obveznost menične plačilne obljube je po našem meničnem pravu brez pomena, ali sta ali ne. Zato se lahko reče, da je menična obligacija pri nas po zakonu abstraktna; niti dejstvo, da v menici causa promittendi ni povedana, niti dejstvo, da ni povedana resnično, da, niti dejstvo, da je temelj menici netožen ali nedovoljen pravni po¬ sel, ne napravi menične plačilne zaveze neveljavne, vsaj ne za imetnika, ki je menico od prenositelja pridobil v dobri veri, ne vedoč, da nima pravnega temelja ali da je izdana na te¬ melju nedovoljenega ali netočnega pravnega posla; iz prav¬ nega posla, na katerem sloni menica, toraj vobče ne more me¬ nični zavezanec napram imetniku izvajati prigovorov, ki so i 2 bili imetniku neznani, ko je menico pridobil. Ta lastnost me¬ nične obligacije je stvarna menična strogost. Nji vstreza posebna strogost v izvrševanju menične obligacije — formalna menična strogost — ki se še danes kaže v posebnem pospešenem sodnem postopku, ki je pa bila nekdaj izražena zlasti še tudi s tem, da je menični dolžnik za izpol¬ nitev menične zaveze odgovarjal ne samo z imetjem, nego tudi s svojo osebo (menični zapor). Strogost menične zaveze pa se ne obrača samo zoper dolžnika, nego tudi zoper upnika. V skladu s formalno pis¬ meno zavezo, ki tako strogo veže meničnega dolžnika, se mora tudi menični upnik pri izvrševanju svojih pravic ravnati natanko po določilih, ki jih daje zakon v zaščito meničnega dolžnika. Redno mora upnik sam skrbeti za to, da dobi pla¬ čilo. Že iz pojma menice kot popolne listine vrednotnice sledi, da se more z njo ustanovljena terjatev redno izvrševati le na ta način, da upnik z listino v roki od dolžnika o pravem času in na pravem kraju zahteva plačilo in da dolžniku za plačilo izroči menico s priznanico na menici sami. Pa ne samo zaradi izvršitve v menici zapisane terjatve, nego tudi da si zaščiti iz menice izvirajoče pravice, mora upnik menico, ki jo uve¬ ljavlja, o pravem času in na pravem kraju predložiti — pre- zentovati — zavezancu. Če dolžnik iz menice izvirajoči za¬ htevi ne ugodi, mora upnik dati to dejstvo posvedočiti na do¬ ločen način — protest —, v nekaterih primerih mora o usodi menice na določen način tudi obvestiti osebe, za ktere ima to dejstvo pravni pomen — obvestilo, notifika- c i j a. Upnika, ki opusti naložena mu dejanja, ali jih za¬ mudi — dejanja menične skrbnosti in oprez¬ nosti —, zadenejo stroge pravne posledice, ki omejujejo ali celo uničujejo iz menice izvirajoče pravice ' (z a m u j e n a „ prejudicirana menica). § 2 . 2. Menično pravo, menične pravice. Pravni propisi o menicah in o prometu z njimi tvorijo menično pravo v objektivnem širšem smislu. Deli se v javno n. pr. propisi o meničnem pravdnem postopanju, o pristojbinah 3 za menice, in v zasebno. Niso pa vsa pravna razmerja, ki se pojavljajo v meničnem prometu, urejena s posebnimi zakoni. Današnji menični zakoni in zlasti tudi naš menični red urejajo vobče samo pravna razmerja, ki so posebna menicam in pro¬ metu z njimi; te norme imenujemo menično pravo v ožjem smislu. Določbe občega državljanskega in trgovinskega prava veljajo zlasti n. pr. za pravno razmerje, na čegar temelju se izda menica, glede vrednosti, ki naj jo da menični upnik izda- telju ali prenosniku menice (valutno razmerje), glede pokritja, ki naj je da izdatelj menice osebi, ktero v menici po¬ zove, naj menico plača (p o k r i t v e n o razmerje), za odstop meničnih pravic po splošnem državljanskem pravu itd. O teh pravnih razmerjih naš menični red sploh ne govori. Za nektera pravna razmerja daje samo nekaj posebnih določb, pa jih ne ureja izčrpno, tako n. pr. določa, da se more z menico zavezati vsakdo, ki se more zavezati s pogodbami, ne pove pa, kdo se more zavezati s pogodbami; določa, kako je od¬ govoren namišljeni zastopnik, ki podpiše menično izjavo, in zastopnik, ki prekorači s podpisom menične izjave svoje po¬ oblastilo, ne govori pa o zastopstvu sploh; podrobno ureja nektere tudi občemu državljanskemu pravu znane načine, kako ugasne menična zaveza, ne govori pa o drugih načinih, n. pr. o novaciji, pobotanju, dajatvi namesto plačila. Menično pravo je toraj pravzaprav poseben del občega državljanskega prava. Zgodovinski razvoj pa in dejstvo, da se je menica največ rabila in se še rabi v trgovinskem pro¬ metu, sta dovedla do tega, da se je menično pravo smatralo in se še smatra za del trgovinskega prava. V mnogih kodifi¬ kacijah tvorijo določbe meničnega prava naravnost del trgo¬ vinskega zakonika, tako tudi v bivši kraljevini Srbiji; pri nas izraža isto člen 2. trg. zak. Zato moramo menične stvari v smislu čl. 1. trg. zak. smatrati za trgovinske stvari, kar pri¬ znava tudi § 51. sodn. prav. Za menične stvari velja torej za meničnim redom v prvi vrsti trgovinsko pravo, kodifikovano in običajno, potem obče državljansko pravo (sporno), velikega pomena pa so v meničnem prometu tudi trgovinske šege, uzanse. Menične pravice (v subjektivnem smislu) imenujemo po¬ sebne pravice meničnega upravičenca, ki vstrezajo posebnim, z meničnimi zakoni urejenim zavezam meničnega dolžnika. i* 4 Menični upravičenec po meničnih zakonih nima samo pravice zahtevati plačilo menične vsote, ampak v določenih primerih tudi varnost za redno plačilo, izdajo duplikata, izročitev iz¬ virnika menice ali duplikata itd. Pa tudi menični zavezanec ima po meničnih zakonih posebne pravice n. pr. zahtevati za plačilo izročitev menice s priznanico, protesta, povratnega ra¬ čuna, pravico, založiti menično vsoto pri sodišču i. dr. V ož¬ jem smislu imenujemo menične pravice samo tiste, ki se uve¬ ljavljajo v posebni menični pravdi, to so pri nas pravica do plačila menične vsote in pravica zahtevati varnost za redno plačilo menične vsote. § 3 . 3. Terminologija. Menica ima svojo posebno terminologijo. Kdor z menico (prvi) obljubi, da bo plačal menično vsoto, ali obljubi, da jo bo plačala oseba, ki jo on v menici pozove k plačilu, je iz¬ da t e 1 j menice. V prvem primeru govorimo o lastni (suhi, vlastiti, sopstveni) menici, v drugem o potegnjeni menici, potezki, trati (tezica, vučena menica), izdate! ] se v drugem primeru zove tudi t r a s a n t. Oseba, ki prva dobi menico kot upravičenec, je prvojemnik, r e m i t e n t. Oseba, ki jo trasant pozove, da naj plača menico, je pozvanec, t r a - sat (tezovnik); če trasat poziv sprejme in to posvedoči na menici, postane sprejemnik, akceptant (prihvatnik, prijemnik); dejstvo, dale trasat poziv sprejel in to posvedočil na menici, je sprejem, ak cept (prihvat, prijem). Vsota, ki naj se po menici plača, je menična vsota. Ce remitent menico prenese na drugo osebo, se zgodi to (redno) s poseb¬ nim zaznamkom na zadnji strani, na hrbtu menice. Zaznamek se imenuje nahrbtnica, žiro, indosament, (na- ledja, prenos). Oni, ki menico prenese, je prenosilec, žirant, indosant, (naledjnik, prenositelj)," oni, ki jo prejme, jc prevzemnik, indosatar, žiratar (na- ledjovnik, pritežatelj). 1 Če pozvanec noče sprejeti poziva, da naj plača, mora oni, ki mu je menico predložil, prezenti- ral (predočil), dati napraviti posebno posvedočbo, protest, 1 Kar pomeni tudi sploh imetnika menice. 5 (prosvjed). Kdor da napraviti protest, je protestant, zoper kogar se napravi, p ros te st at. Ravno tako treba napraviti protest, ako akceptant ali izdatelj lastne menice ne plača; o tem dejstvu treba obvestiti druge zavezance: n o t i f i k a ci j a. V primeru, da trasat ne sprejme ali akceptant (izdatelj lastne meni¬ ce) ne plača, sme ponuditi sprejem (plačilo) kdo drugi; kdor to sto¬ ri, je i n t e r v e n i j e n t (posrednik, posredstvenik). Lahko pa se za primer, da trasat ne bi sprejel, akceptant ne plačal, že vna¬ prej na menici imenuje oseba, ki naj se vpraša, ali bi sprejela, plačala menico, da se ji reši čast, da ne pride v silo: naslov za silo, menični naslov; oseba, ki je tako pozvana, je naslovljenec, a d r e s at (nuždovnik), kdor jo po¬ zove, naslovitelj, a d r e s a n t. Če naslovljenec menico sprejme, reši njeno čast, je h on or ant (počasnik), častni sprejemnik (počasni prihvatnik), oni, komur na ljubo je sprejel, h o n o r a t (počaščenik).* Tudi tu govorimo o posre¬ dovanju, intervenciji (posredstvovanje), častni sprejem¬ nik je posredovalec, intervenijent (posredstvenik). Analogni izrazi veljajo za častno plačilo. Če trasat ne sprejme ali ak¬ ceptant (izdatelj lastne menice) postane nezanesljiv plačnik, se sme zahtevati varnost (sigurnost), regres (zavrata) za varnost, r e g r e s ant, r e g r e s a t. Če izdatelj lastne menice ali pozvanec ne plača, sme upravičenec plačilo zahtevati od svojih prednikov, ki so s podpisom na menici pre¬ vzeli odgovornost za redno plačilo: regres za plačilo. Kdor je meničnemu zavezancu porok po meničnem pravu, je menični porok, avalist (jamac, jemac), to poro¬ štvo je__a val. Menica mora imeti določen plačilni kraj; zakon ustanavlja domnevo, kteri kraj velja za plačilni kraj, če ni v menici naznačen drug kraj. Če pa je naznačen kot plačilni kraj drug kraj, nego iz menice razvidno stanovališče trasata (kraj izdaje lastne menice), govorimo oudomovljeni, domi¬ cil o v a n i- menici; •• ta kraj se imenuje dom, domicil; kdor je menico udomovil, je domicili j ant, udomovi- t e 1 j ; oseba, različna od pozvanca (izdatelja lastne menice), ki naj menico na tem kraju plača, jeudomovljenec, d o - 2 Honorant je pa tudi intervenijent, ki ni bil naslovljenec. 6 m i c 111 j a t (obitovnik). Drugi izrazi iz menične terminolo¬ gije se omenijo na svojem mestu. Enostavna menica, ki naj predoči navedene pojme, bi bila n. pr. taka: prva s t r a n. V Ljubljani, dne 20. aprila 1901. Za 500 K. Dne 30. junija 1901 plačajte za to menico po naredbi go¬ spoda Ivana Remitenta znesek petsto kron. G. Franu Trasatu Josip Trasant v Mariboru, Peter Avalist plača se pri g. Pavlu Domicilijatu v Ptuju v sili g. Antonu Adresatu v Ptuju. Sprejmem Maribor, 31. maja 1901. Fran Trasat. zadnja stran. Za mene g. I. Indosatarju. Ivan Remitent (kot indosant). Za mene g. A. Indosatarju. I. Indosatar (kot indosant). Plačano dne 30. junija 1901. A. Indosatar. § 4. 4. Služba menice v gospodarstvu. Blagovni promet je že v času, ko je vladalo vobče še naturalno gospodarstvo, spravljal v tek dokaj velike vsote denarja. Denarja pa je bilo razmerno malo; ne le vsaka država je imela svoj denar, nego v isti državi se je koval, zlasti ko se je moč vladarjev omajala in je je vedno več prehajalo na njihove vazale in na mesta, različen denar, različen ne le po imenu, nego zlasti tudi po kovinski vrednosti in denarnih eno¬ tah. Plačevanje iz kraja v kraj je bilo že iz teh razlogov jako težavno. Poleg tega se je denar pogosto izpreminjal, neredko so se izdajale prepovedi izvažati ga iz območja, v katerem se je koval, javna varnost je bila splošno jako majhna in slednjič so bila prometna sredstva sama dokaj draga in nezanesljiva. Težko je bilo v onih časih trgovcu izterjavati svoje terjatve in plačevati svoje dolgove. Res, da so mnoge od omenjenih te¬ žav v novem in najnovejšem veku odpadle ali se vsaj bistveno zmanjšale, ali ogromno se je proti koncu srednjega veka in v novem veku povečal blagovni in gospodarski promet; upo¬ števati treba zlasti posledice križarskih vojn, odkritja Ame¬ rike, morskega pota v Indijo, splošnega gospodarskega raz¬ voja in prodiranja denarnega gospodarstva sploh. Danes bi se premikanje vrednosti iz roke v roko, iz kraja v kraj, iz države v državo kljub vsemu napredku prometnih sredstev in kljub — v mirnih časih — skoro popolni varnosti pošiljatev z denarjem ne dalo več izvrševati, ker je nemogoče ustvariti toliko de¬ narja, kolikor bi ga trebalo za poravnavanje plačil z gotovino. Vse te težave olajšuje menica jako znatno; ona je sredstvo, s katerim upnik potegne nase svojo terjatev iz daljine, ob enem pa tudi sredstvo, s katerim dolžnik v daljino plača svcj dolg, ne da bi bilo treba pošiljati gotov denar. Prvo, izterjavanje z menico, zovemo trasovanje, (v ožjem gospodarskem smislu), drugo — plačevanje z menico — remitovanje, menica, ki služi za plačilo dolga ali sicer komu v p r i d, se zo ve rime s a . Obe funkciji se redno celo data združiti v eni menici tako, da izdatelj menice, ki je trasatov upnik in remi- tentov dolžnik, strato pozove trasata, naj plača remitentu, kar je dolžan trasantiuTzgledi naj povedo več; 1. A v Ljubljani ima odJELja v Zagrebu terjati 4.000 K. Sam potuje večkrat po kupčiji v Zagreb. Potegne toraj menico na B-ja (trasata), v kteri označi samega sebe kot remitenta (m e n i c a n a 1 a s t n i u k a z). B jo sprejme in vrne A-ju. A si da o času dospetka menično vsoto sam izplačati v Zagrebu, kamor je potoval, ne da bi mu bilo treba nositi seboj denar. 2. A v Ljubljani ima od B-ja v Zagrebu terjati 4.000 K, B pa v Ljubljani od C-ja isto vsoto. B potegne kot trasant me- 8 nico na C-ja, mu jo pošlje v akcept in pošlje akceptirano kot rimeso A-ju; ta jo iztirja pri C-ju. Menica se bo torej glasila: Zagreb, dne 1.1. 1921. Plačajte za to menico g. A-ju čez en mesec 4.000 K. G. C-ju v Ljubljani. B. Plačana sta z enim plačilom dva dolgova, denarja sploh ni bilo potreba pošiljati iz kraja v kraj. 3. Ako B v Ljubljani nima upnika, pa ima kredit pri banki v Zagrebu, ki ima v Ljubljani podružnico ali sicer stalno zvezo z ljubljansko banko, se bo vsa stvar izvršila morda na ta način, da bo A trasoval na B-ja in menico udomovil v Ljubljani, — z imenom domicilijata, če mu je znano, sicer brez imena, ki je napiše B pri akceptu. B bo menico sprejel in denar založil pri banki v Zagrebu, ta bo obvestila svojo podružnico, da naj plača. 4. Recimo, da ima A v Ljubljani terjati pri B-ju v Zagrebu in je dolžan C-ju v Mariboru, C bi rad dobil denar izplačan v Mariboru. A bo domiciliral — zveze B-ja mu morajo biti se¬ veda znane, oziroma mora se o tem sporazumeti z njim — menico v Mariboru in jo remitoval C-ju. Menica bi se glasila: Ljubljana, dne 1.1. 1921. Plačajte za to menico g. C-ju v Mariboru dne L febru¬ arja 1921 4.000 K. G. B-ju v Zagrebu. A. Plača se pri Eskomptni banki v Mariboru. B bo založil denar v svoji banki v Zagrebu, ki bo dala Es¬ komptni banki nalog, da naj plača menico na njen račun. Banke potem izravnajo svoje medsobne terjatve. 5. Če rabi C denar ne v Mariboru nego v Zagrebu samem, kamor hoče potovati, bo odpadlo vdomovljenje. C bo z rimeso v roki izterjal 4.000 K pri akceptantu B-ju v Zagrebu, prihranil si bo še skrb, ki bi jo imel, če potuje z večjo vsoto denarja. 6. A pa morda še ni dolžan v Mariboru, nego namerava šele tam kupiti blaga pri C-ju. Menica se bo glasila: Ljubljana, dne 1.1.1921. Plačajte za to menico na moj lastni ukaz dne 1. febru¬ arja 1921 4.000 K. G. B-ju v Zagrebu. A. Plača se pri Eskomptni banki v Mariboru. Seveda bo rok plačila nastavil tako, da bo dotlej kupčija sklenjena, ali bo menico napisal na vpogled. 7. V primeru št. 1. A ne potuje v Zagreb, želi si le nekaj večje gotovosti od dolžnika B-ja, ki je sicer povsem soliden ali nekoliko kasen plačnik, tako da je dobro prisiliti ga z me¬ nico k točnosti. V času ko ta v Zagrebu plačljiva menica do¬ spe, bi moral A plačati C-ju v Mariboru enako vsoto. C je za¬ dovoljen z menico, sprejeto od B-ja v Zagrebu; A mu jo (kot remitent) indosira, C jo ob dospetku izterja sam ali jo da iz¬ terjati po prijatelju ali banki; če pa mora v istem času plačati D-ju z Zagrebu isto vsoto, jo bo indosiral naprej D-ju. Prihra¬ njena bo trojna pošiljatev gotovine. Izključeno ni, da gre me¬ nica na enak način še skozi več rok, in razume se, da se isto lahko zgodi tudi z menico, v kateri trasant ni obenem remitent, n. pr. v izgledu št. 2. Z indosamentom gre menica iz kroga prvotno pri nji ude¬ leženih oseb, indosament razširja krog, menica je po njem po¬ stala cirk ul acijski papir . Gospodarska funkcija menice, da prihrani pošiljatev go¬ tovine, je v najnovejšem času izgubila precej svojega prejšne- ga pomena, zlasti kar se tiče denarnega prometa v isti državi. Čeki, poštne nakaznice, poštne položnice, promet z žiro-konti i. t. d. so ji dokaj izpodkopali tla. Kdor hoče plačilo samo pre¬ jeti ali dati, bo v vsakem primeru prevdaril in preračunil, kteri način izterjave ali plačila mu je najcenejši in najzanesljivejši. Tudi kot vrednotnica, ki je z indosamentom na jako enostaven način prenesljiva — cirkulacijska vrednotnica — menica nima več tiste vloge kakor jo je imela v prejšnih časih, vendar je še 10 dandanes eno najvažnejših cirkulacijskih sredstev predvsem v mednarodnem prometu. Menica pa ni samo sredstvo za izterjavanje in plačevanje ter prenašanje terjatev, nego je tudi sredstvo, s katerim izda- telj izkorišča svoj kredit. 8. V primeru št. 1. je A prodal B-ju v Zagrebu blaga za 4.000 K; glede plačila mu je ponudil 2 % rabata, če plača takoj, ko prejme blago, ako B tega ne stori, naj sprejme menico, ki dospe 3 mesece po izdaji. B sedaj nima gotovine, poprej mora razpečati kupljeno blago, zato izbere drugi način in sprejme menico, izdano od Aja_»a-lastni ukaz, t. i. menico, v kateri j.e A trasant in remi tent . Čez tri mesece B plača menico, izko¬ ristil pa je s tem svoj kredit pri A-ju. 9. Tudi A (v primeru št. 8.) rabi denar prej, nego dospe menica, sprejeta od B-ja. Prodal bo menico C-ju in mu jo in- dosiral. Pomagano ni samo dolžniku B-ju, nego tudi upniku A-ju. 10. Trgovec, ki je znan kot zanesljiv plačnik, rabi danes gotovino ali rimeso, pa je nima. Izdal bo na temelju posebnega ali splošnega dogovora menico na trgovinskega prijatelja ali denarni zavod, ki mu jo sprejme, zanašajoč se, da mu bo iz- datelj pred dospetkom menice založil za plačilo potrebno vsoto. To menico proda izdatelj za gotov denar ali jo porabi kot rimeso. V tem primeru kredituje akceptant menično vsoto, za ktero v trenutku sprejema še nima dejanskega pokritja; da stori to rajše za menico nego za prosto zaveznico, je z ozirom na menično strogost naravno. Pri teh poslih pospešuje priljubljenost menice zlasti tudi to, da oni, ki menico indosuje, po meničnem pravu jamči za sprejem in plačilo menice. Ako toraj oni, pri komur si hoče kdo z menico dobiti de¬ narja, ni zadovoljen z akceptom samim in tudi ne s podpisom trasanta, bo trasant skrbel za to, da pride po žiru še en podpis na menico. Ravno lahkota, s katero se z menico dobi denar, se pa more tudi zlorabiti. Zgodi se to lahko na različne načine, zlasti a) z mračnico. Oni, ki izda menico, fingira imena akcep- tanta, indosanta i. t. d. Tako menico proda za gotov denar. Da je to sleparija in lahko tudi kaznjivo dejanje, ni treba raz¬ lagati. b) z menično zlorabo v ožjem pomenu besede. A in B si nista nič dolžna, data pa, da si preskrbita denarja, drug dru- 11 gemu akcept in prodata menici. Ako A B-ju ne založi terjatve, ta ne plača, in narobe; regres proti A-ju (B-ju) pa je brez¬ uspešen, če ta nič nima. To gre lahko tudi med več osebami. Če je insolventna le ena, se cela zgradba podere. Ta zloraba je, ker menice nimajo podlage v dejanskih poslih ali reelnem kreditu, sama po sebi nereelna, postane pa lahko tudi kaznjiva. Indosament je vsposobil menico za cirkulacijo, z eno me¬ nico se more poravnati cela vrsta dolgov. Obresti se pri tem v naši državi ne smejo izražati v menici sami, seveda pa se upoštevajo. Ako trgovec A proda B-ju moke za 100.000 K, ni vseeno, ali se ta znesek plača takoj, ali še le čez 3 mesece, s 6 % obrestmi znese razlika 1.500 K. Ako A potegne 1. aprila menico na B-ja z rokom dospelosti 1. julija, bo k svoti 100.000 K prištel 1.500 K, prištel bo tudi kolek za menico, stroške za po- šiljatev menice, morda tudi zavarovalnino za pošiljatev me¬ nice. Recimo, da se bo menica, s katero naj se plača kupnina 100.000 K, glasila na 101.800 K. A, ki sam rabi denar, jo bo žiriral C-ju. C plača kupnino za menico dne 15. aprila, sam pa bo denar dobil šele 1. julija. Računil si bo tudi on obresti do 1. julija in svoje stroške, morda tudi kaj provizije in menični kurz, plačal "bo n. pr. samo 100.900 K. Taka prodaja in kup mp- uic sc imenuje e s k o n t i r a n j e ali d i s k o n t i r a n j e , ki je eden glavnih poslov bančnih in denarnih zavodov sploh. Obresti, ki se rač unij o v teh primerih, se imenujejo d iskon t. računijo sc po dnevih. Obrestna mera pri diskontu je odvisna od splošnega položaja na denarnem trgu in od kakovosti (do¬ brote) menice; centralna notna banka določa diskont po de¬ narnem položaju, zasebni diskonterji se ravnajo po tem kurzu, pa ne povsem. Menična strogost daje menični terjatvi in zavezi zaneslji¬ vost; če kdo da drugemu določen kredit, ki naj se porabi ne naenkrat, nego v obrokih, bo morda zahteval od njega menico, glasečo se na najvišji znesek kredita, z dogovorom, da se bo menica uveljavila le"z onim zneskom, ki ga bo dolžnik v goto¬ vem trenutku dejanski dolžan: založna ali depotna menica. Enako se menica lahko rabi za zavarovanje terjatev, ki bi nastale iz prihodnjih, zlasti odškodninskih zahtevkov: varno st na ali kavcijska menica, n. pr. iz službenega razmerja. 12 § 5. 5. Menični kurz. Kakor med posameznimi trgovci, tako se vrši izmena blaga med posameznimi kraji, ki imajo razvito trgovino — tr¬ govinski kraji — bodisi da so v isti državi, ali v raz¬ ličnih državah. Trgovci enega kraja, ene države, dolgujejo tr¬ govcem drugega kraja, druge države, vsak čas gotovo vsoto in obratno; en kraj (država) ima pasivno — uvoz je večji od izvoza — drugi aktivno — uvoz je manjši od izvoza — trgo¬ vinsko bilanco. Trgovci enega in drugega kraja (države) iz¬ dajajo medsebojno menice, da izterjajo terjatve in plačajo dol¬ gove. Tam kjer je več dolga, treba več menic, glasečih se na drugi kraj (državo), ki ima več terjatev, množina menic pa je manjša, ker je bil izvoz prvega kraja (države) manjši. Zato postanejo dražje, menice dobe kurz preko nominala. Isto velja obratno, kraj, ki ima več terjatev nego dolga, ima na drugi kraj več menic, nego jih rabi, radi tega se pocenijo; kraj, ki ima več izvoza nego uvoza, ima ugodno trgovinsko bilanco in nizek menični kurz na kraj, ki mu je dolžan več, nego more terjati od prvega, in obratno. Nizek menični kurz pa ne pomeni škode za kraj (državo), ki ima več izvoza nego uvoza. Recimo da imajo lesni trgovci naše države terjati od italijanskih lesnih tr¬ govcev 10,000.000 dinarjev, manufakturni trgovci v Italiji pa od naših manufakturnih trgovcev 20,000.000 dinarjev. Dolgovi se plačujejo kolikor mogoče z menicami. Menic, ki naj se pla¬ čajo v naši državi, kroži med italijanskimi manufakturnimi tr¬ govci za 20,000.000 dinarjev, menic, ki naj se plačajo v Italiji, med našimi lesnimi trgovci samo za 10,000.000 dinarjev. Naši manufakturni trgovci bodo torej mogli le polovico svojih dol¬ gov plačati z menicami, ki so plačljive v Italiji. Ker je plače¬ vanje z menico vobče ugodnejše nego pošiljanje gotovine, bodo raje dali za menico, ki se plača v Italiji, nekaj več, n. pr. za menico glasečo se na 10.000 dinarjev 10.050 dinarjev. Italijan¬ ske menice bodo torej imele ugoden menični kurz v našo dr¬ žavo. Obratno bo italijanskim lesnim trgovcem na ponudbo mnogo več menic, nego jim jih treba za plačilo njihovih dolgov pri naših lesnih trgovcih. Ker tudi izterjavanje meničnega dolga v tuji državi nekaj stane, bodo italijanski manufakturisti svoje menice rajše prodajali tamošnjim lesnim trgovcem nekaj 13 ceneje, n. pr. menico, ki se glasi na 10.000 dinarjev, za 9.950 dinarjev. Italijanski lesni trgovec bo toraj z menico, ki ga je stala samo 9.950 dinajev, pri nas plačal 10.000 dinarjev, naš manufakturni trgovec z menico, ki ga je stala 10.050 dinarjev, v Italiji samo 10.000 dinarjev. Menični kurz je toraj razlika med ceno menice v kraju, kjer se kupi, in vsoto, ki se zanjo na drugem kraju potegne — ne glede na eskont. Naravno je, da nastane menični kurz samo med menicami, ki naj se plačajo v trgovinskih središčih; me¬ nice, kterih dolžnik (akceptant) ima stanovališče izven takega središča, pridejo za mednarodno izmeno v poštev le, ako so domicilirane na trgovinskem središču; s to lastnostjo, da so deležne večje mednarodne cirkulacije in meničnega kurza, se lažje izpečavajo. Mednarodni promet se ne vrši samo izravno med dvema državama. Naši manufakturni trgovci, ki doma ne morejo do¬ biti dovolj v Italiji plačljivih menic ali le za drag denar, bodo gledali, ali ne bi morda dobili v Italiji plačljivih menic drugje ceneje. Recimo, da je Italija iz Švice imela večji uvoz blaga, nego je sama izvozila v Švico; italijanske, to je v Italiji plač¬ ljive menice bodo v tem primeru v Curihu cenejše, pod pari. če smo v istem času iz naše države izvozili v Švico za več živil, nego smo od ondot prejeli industrijskih predmetov, bodo celo pri nas plačljive menice imele v Švici kurz nad pari in mogoče bo morda za našo menico dobiti v Švici italijansko menico z znatno večjo nominalno vrednostjo. Promet z med¬ narodnimi menicami posredujejo banke in borze, med vojno in po vojni pa so se tudi vlade same z ozirom na lastno valuto jako zanimale za ta promet in ga skušale urediti v korist do¬ mači valuti. Menični kurz v rednih prilikah ne more narasti in ne pasti preko gotove mere. Narastel ne bo preko stroškov pošiljatve denarja od dolžnika do upnika, pa tudi ne padel pod stroške, ki bi jih imel upnik, da si da efektivno plačati terjatev od dolž¬ nika. Govoriti o drugih vplivih na menični kurz, zlasti o plačilni bilanci bi privelo predaleč 3 . 3 Podrobni nauk o meničnem kurzu in o devizah, t. j. menicah, ki so plačljive v inozemstvu in v zlatu, ne spada sem, ravno tako ni tu mesta razpravljati o devizni politiki osrednjih bank in. držav samih v mirnih časih, med vojno in zlasti po vojni. ■ II. Poglavje. Zgodovina meničnega prava. § 6 . 1. Početki in starejša doba. Že razvito gospodarsko življenje poznejšega starega veka je dovelo pri staroveških bankirjih (tnaneChai, argentarii) do iiteralnih obligacij, pri kterih je bil dolžnik zavezan abstraktno na temelju svojega zapisa (scripture); ovvyQU(pri, ytio6yQaqiov. Te vrste listin, ki so bile prve predhodnice menic, tudi o pre¬ seljevanju narodov niso izginile, nego so se v naslednih drža¬ vah rimskega imperija vzdržale in izpopolnjevale zlasti v tem smislu, da se niso več vedno glasile na določeno osebo, nego na ukaz ali — pogosto alternativno — na imetnika: tibi aut cui dederis, quem mihi ordinaveris, tibi aut cui hoc scriptum in ma- nu paruerit. Bile pa bi te predhodnice menice lastne menice v našem smislu in sicer redno domicilirane. Pravnih posebno¬ sti napram drugim listinam trgovcev niso imele, zlasti za nje še ni veljala zahteva, da bi moral biti kraj izdaje različen od kraja plačila; pač pa je bilo bistveno, da je bila vrsta denarja, ki jo je izdatelj prejel, različna od vrste denarja, ki se je za¬ vezal plačati jo, to je bilo ravno bistvo menjave. S križarskimi vojskami se je gospodarsko življenje zlasti v italijanskih mestih silno razvilo in z njim se-je začelo razvi¬ jati posebno pravo za take skripturne obligacije, ki so služile predvsem prenosu denarja na drug kraj ali iz drugega kraja in iz ene valute v drugo. Dočim so bile predhodnice menic kakor rečeno lastne menice v našem smislu, so se sedaj poja¬ vile hirografične nakaznice, pri katerih je bilo vdeleženih troje oseb ali celo četvero, če je listina prešla iz roke onega, ki jo je prejel od izdatelja, v nadaljne roke. Tako so nastala nova pravna razmerja, nepoznana omenjenim predhodnicam naše menice, ki so se urejala najprej z običajnim pravom pri sta- 15 novskih sodiščih. Pri tem treba upoštevati gori omenjene de¬ narne, gospodarske in prometne prilike onih časov in pozabiti se ne sme, da je cerkveno pravo prepovedavalo po reku „mu- tuum d ate nihil inde sperantes" jemati obresti pri posojilih, ni pa prepovedavalo dobička pri izmeni in prenosu denarja. Ako je trgovec, namenjen iz Florence v Lyon, hotel svoj florentinski denar pri menjalcu v Florenci zamenjati v lyonski, je menjalec smel zahtevati provizijo, ne bi bil pa smel zahtevati obresti, ko bi bil potniku posodil lyonski denar. Potniku tudi ni bilo prijetno nositi seboj večjo vsoto denarja. Ker pa je bilo, da ostanemo pri primeru, med Florenco in Lyonom dokaj trgo¬ vinskega prometa, se je florentinski menjalec — campsor — z notarsko listino zavezal, da bo sam ali po kom drugem, zla¬ sti po kakem lyonskem campsorju, ki je imel z njim zvezo, pla¬ čal v Lyonu v tamošnjem denarju, kar je florentinski trgovec njemu plačal v florentinskem denarju, in sicer temu trgovcu samemu, ali njegovemu selu ali zastopniku. Ob enem je floren¬ tinski trgovec svojemu selu ali zastopniku dal nalog, naj denar sprejme v Lyonu, florentinski campsor pa je izdal osebi, ki naj bi plačala v Lyonu, nalog, da naj plača. Notarska zadolžnica in ta plačilni nalog sta se redno izročila osebi, ki je vsoto — v Florenci — plačala, in ta je oboje z omenjenim sprejemnim na¬ logom poslala na plačilni kraj (remittere, remitent). Tak pla¬ čilni nalog se je zval t r a c t a. Glavna listina, in sicer v našem smislu domicilovana lastna menica, je bila toraj notarska za¬ dolžnica in če se denar — v Lyonu — ni plačal, je trgovec florentinskega campsorja tožil na temelju te listine. Kmalu pa je promet spoznal, da je glavna stvar omenjeni plačilni nalog, v kterem je izdatelj (trasant, florentinski campsor) potrdil, da je denar — valuto — prejel, in po kteri je jamčil, da se bo denar v Lyonu izplačal; za primer da bi se ne izplačal, je bil zavezan vrniti plačano mu vsoto na temelju listine same, v 'kteri je prejem valute potrdil, ne da bi bilo treba plačniku — — remitentu — še drugače dokazovati, da je izdatelj li¬ stine od njega prejel valuto. Lyonski campsor je bil trasat. Ker je bil sprejem denarja v Florenci potrjen, kvitiran, je bilo trasantu nemogoče, nakaz¬ nico (trakto) opozvati, florentinski trgovec, ki je prejel trakto za plačilo valute, je postal z njo gospodar v nji zapisane vred¬ nosti. Oseba, ki jo je s trakto poslal v Lyon, da denar potegne, 16 ali ki ji je trakto poslal v Lyon, da jo predloži trasatu, je bila prezentant. Prvotna menica je toraj imela redno 4 osebe. Flo¬ rentinski campsor je zaslužil z meničnim kurzom in s provi¬ zijo, kar niti po kanonskem pravu ni bilo prepovedano, ker je šlo za pošiljatev na drug kraj (d i s t a n t i a loči) in za za¬ meno denarja. Italijanski campsorji-bankirji, zlasti lombardski, so svoje trgovinske posle sčasom razširili po velikem delu Evrope, s tem so razširili rabo menice, pa tudi pravna načela, ki so ve¬ ljala v njihovi domovini. Zlasti velik je bil njihov vpliv na ve¬ likih srednjeveških sejmovih, kjer so se sestajali trgovci z vseh strani, ki so seboj prinašali menice z vseh krajev (sej- movi v Champagni, Lyonu, pozneje Besanponu, deloma celo samo sejmovi za menice). Na njih so se poravnavale menične terjatve in dolgovi. Vsak bankir je izdal in prejel od enega sejma do drugega menice na bankirje in od bankirjev raznih krajev. Na sejmu so med seboj dognali, kaj ima kdo terjati od drugih in kaj mora plačati drugim. Po ti ugotovitvi se je iz¬ kazalo, koliko terjatev in dolgov se pobota brez plačila z go¬ tovino. S to napravo se je toraj prihranilo pošiljanje gotovine, ki je sploh ni bilo zadosti v prometu, da bi se bila plačila izvr¬ šila z njo. Vendar je bil ta način plačevanja za posameznega tigovca dokaj drag, ker so imeli bankirji nekak monopol, ki so ga skrbno čuvali in z visokimi provizijami občutno izkoriščali. Povdariti pa je treba, da menični promet pravno ni bil omejen na trgovce in bankirje, nego le dejanski. Kar se tiče oblike menic in meničnega prava, velja za ta čas, da je bila v menici povedana causa, zakaj se je menica izdala, znesek, klavzula o pokritju (med trasantom in trasa- tom), čas in kraj izdaje, čas in kraj plačila, redno tudi kot va¬ žen pa ne kot bistveni sestavni del valutna klavzula, (trasant- remitent). Vidi se, da je bila vsebina menice že spočetka v bistvu ista, kakor je ostala do danes, oblika je bila oblika pisma, ki je bilo v njem s kratkimi besedami povedano vse, kar je bilo važno za pravno in gospodarsko razmerje med prizadetimi osebami. Izdatelj je bil lahko istoveten s trasatom, če je sam potoval na kraj plačila, remitent je bil lahko pre¬ zentant, če je sam potoval na kraj plačila. Menice so bile redno plačljive na sejmu: cambia feriarum, nundinalia, nundinaria, one, ki niso bile plačljive na sejmu, — takih je bilo jako malo 17 — cambia irregularia, cambia platearum, v teh je bil rok pla¬ čila določen a vista, ad uso, ali ob določenem času. Poročilo — aviso — je bilo znano, pogosto pa se je zapisalo v menici sami. Menica se je ob začetku sejma morala prezentirati za sprejem, sicer skontracija ni bila mogoča, pri platealnih meni¬ cah sprejem ni bil potreben. Sprejem ni, da bi bil moral biti pismen in izražen na menici, na sejmovih to celo ni bilo na¬ vadno, tu se je sprejem zabeležil v bankirjevih knjigah. Kdor je menico sprejel — akceptant —, je s tem postal samostojen glavni dolžnik in ni imel prigovorov iz pokritvenega razmerja, po načelu „chi accetta, paghi“. Če trasat ni sprejel (plačal), se je redno napravil slovesen protest z notarjem in pričami, regres za plačilo je bil mogoč že, če se je odrekel sprejem. Intervencija je bila znana, ravnotako povratna menica v re¬ gresu in je celo igrala pri sejmskih menicah veliko vlogo. Znani so bili tudi duplikati — več izvodov iste menice — in so se pogosto uporabljali, ker se je radi nevarnosti prometa ne¬ redko pripetilo, da se je edini izvod izgubil. Indosament ni bil' poznan in to je bistveni znak te dobe meničnega prava. Menično pravo se je razvijalo v tej dobi v prvi vrsti kot trgovsko običajno pravo. Mnogo so se z vprašanji meničnega prava bavili kanonisti iz že omenjenega razloga, njihovemu vplivu treba pripisati, da je ostal bistveno svojstvo po ka¬ nonskem pravu krajevni razstoj (distantia loči). Menice, ki se je izdala in naj bi se plačala v istem kraju, kanonisti niso pri¬ znavali kot prave, dovoljene menice. Razni papeži so o tem izdali naredbe; promet jih je kljub temu rabil, da je za namiš¬ ljeni krajevni razstoj skrival sicer prepovedane obrestonosne posle. — Kodifikacij imamo iz te dobe malo ali nekaj jako važnih za spoznavanje razvoja meničnega prava. Tako bar¬ celonska naredba iz leta 1394., bolonjski statut iz leta 1454. in bolonjki menični red iz leta 1569., dalje proti koncu 16. in za¬ četkom 17. stoletja še. več drugih tržnih redov in mestnih sta¬ tutov, ki so vsebovali tudi določbe o meničnem pravu. Znan¬ stveno so se z meničnim pravom bavili poleg kanonistov tudi romanisti, zlasti Baldus. Predvsem pa treba imenovati Ita- ljana Scaccia in Rafaela de Turri. Važne so tudi zbirke izrekov sodišč (rota) v Genovi in Rimu. 2 18 'tJikrtM&t. § 7. 2. Srednja doba. Velik preokret je provzročil v uporabi in uporabnosti me¬ nice in zato tudi v meničnem pravu razvoj indosamenta. Ka¬ kor rečeno, se je menica pogosto glasila na prezentantovo ime s pristavkom, da naj pozvanec plača onemu, ki bi ga na- značil prezentant, ali celo vsakemu imetniku menice. Prevla¬ dal je prvi način: ordrska — ukazna — klavzula. Prezentant si je toraj lahko postavil na temelju ordrske klav¬ zule pooblaščenca, ravno tako remitent, če je bil ob enem pre¬ zentant. Ako je dogovoril, da naj pooblaščenec sam obdrži me¬ nično vsoto in je ob enem izdal pobotnico o prejemu menične vsote, je veljal pooblaščenec za lastnika menice in je bil samo- stalen menični upnik. Ta klavzula — nalog, da naj se plača pooblaščencu, in pobotnica — se je navadno zapisala na hrbet menice (dorsum, i n d o r s o). Z njo je prezentant (remitent) kakor trasant prevzel jamstvo, da se bo menica redno plačala, in na ta način so se dale pravice, ki so izvirale iz menice, po¬ polnoma prenesti brez civilnopravne cesije. Prezentanta, ki se je doslej moral označiti že pri izdaji menice, pa potem ni bilo več treba, ker je zadostovalo, da je remitent menico dal iz¬ dati na svoje ime in svoj ukaz, odpadla je potemtakem četrta oseba. Šele če se je menica indosirala, je prišel vanjo prezen¬ tant. Pogoj indosamenta pa je bil, da se je menica izrecno glasila na ukaz, in menica se je mogla skraja samo enkrat pre¬ nesti z indosamentom, samo remitent je mogel indosirati, ne pa več njegov naslednik. Razvoj prometa je kmalu zahteval in na razne načine tudi našel možnost večkratnega prenosa. V to svrho je remitent samo kvitiral prejem menične vsote, ni pa zapisal imena zastopnika, ki naj- se mu plača menična vsota( novega upravičenca), to ime je zapisal šele oni, ki je menico res prezentiral v plačilo s potrdilom prvotnega upnika, da je ta plačan. Drug način je bil ta, da je remitent na menici sami zapisal samo svoje ime, potrdil prejem valute in označil namero prenesti menico. Tako je mogla iti menica skozi več rok do onega, ki jo je moral plačati. S tem se je izpremenil tudi pravni položaj prezentanta, ki je prej veljal za pooblaščenca, sedaj pa je z akceptom dobil neposredne in samostojne pravice zoper sprejemnika. Za to je bilo treba, da je postala s spre- 19 jemno izjavo ustanovljena zaveza akceptanta nepreklicna tako, da nista mogla svojega poziva oziroma naloga opozvati niti izdatelj menice, niti remitent. Vsled tega je postal akcept mnogo važnejši nego je bil dotlej in zlasti ni več zadostoval pri sejmskih menicah navadni ustni akcept, nego trebalo je sprejem posvedočiti na menici sami. Indosament, ki se je jel pojavljati okoli leta 1600., je me¬ nico oslobodil dejanskega monopola bankirjev na meničnih sejmih. Trgovec je z indosiranjem menice lahko stopil nepo¬ sredno v stik s svojimi dobavljači in odjemalci. Nov pomen so dobili duplikati, ki so doslej služili v prvi vrsti le varnosti pro¬ meta. Sedaj se je pošiljal en izvod v sprejem k trasatu, drugi je krožil po indosamentih. Platealne menice so začele izpod¬ rivati regularne, dasi so privilegovani bankirji dolgo in krepko branili svoj monopol. Z vedno večjim pomenom menic se je tudi bolj razvijalo zakonodajstvo in iz 17. in 18. stoletja imamo nebroj meničnih zakonov, deloma samostojnih, deloma kot sestavino trgovin¬ skih in konkurznih redov. Izmed zakonov naj omenim slavno Ordonnance de Commerce 1673, avstrijski menični red iz 1. 1763., ki temelji na vzorcih iz nemških trgovinskih' mest, pruski All- gemeines Landreclit in predvsem Napoleonov Code de Com¬ merce 1807, na kterem temelji cela vrsta drugih trgovinskih in meničnih zakonov iz prvih sedmih desetletij 19. stoletja, in tudi, dasi ne izključno, srbski trgovinski zakon. Iz literature treba tu omeniti Hollandca Phoonsena, Francoze Jakoba Savaryja, Filipa Bornier-ja, Jakoba du Puy de la Serra, Pothier-ja, Par- dessus-ja, Nemce Francka, Martensa, Heineccija, Siegla, Ita¬ lijane Azunija in Baldasseronija. § 8 . 3. Materijelno menično pravo srednje dobe. Pravna sposobnost prevzeti menično zavezo je v obče splošna, izvzete so le posamezne vrste oseb; nahaja se pa tudi obratni sistem; ženske, ki niso trgovke, so redno nespo¬ sobne za menično zavezo (Sc. Vellejanum). Oblika: čas in kraj izdaje, čas dospetka, beseda „menica“, ime in priimek remi- tenta, redno z ordrsko klavzulo, menična vsota, valutna 2 * 20 klavzula, podpis (pod menico) izdatelja, ime trasata (s plačilnim krajem, če ni povedano stanovališče trasata, domicil toraj znan); distantia loči je potrebna. Dan dospetka se določa s sejmom, po običaju (uso), z določenim dnem, a dato, pri vpogledu, po vpogledu. Uso se računi po vpogledu ali po iz¬ daji. Respektni dnevi so pogosti, v korist akceptanta ali prezentanta ali obeh. Menična terjatev je redno, pa ne vedno, terjatev, po ktero mora upnik iti. Indosament pomeni ali popoln prenos meničnih pravic ali samo mandat v korist indosanta: prokurni indosament; v popolnem indosamentu je pogosto potrebna valutna klavzula. Mogoč je izpolnjeni indo¬ sament in indosament in bianco, ta samo na zadnji strani me¬ nice. Indosant je zavezan kakor trasant, če zaveze ne izključi izrecno, indosatar je pa upravičen iz lastnega prava, prigovori iz osebnega razmerja prednikov do njegovega indosanta ne veljajo zoper njega. Indosirati sme remitent in vsak indosatar, v nekaterih primerih treba indosirati, zlasti menico na lastni ukaz. Sejmske menice se morajo prezentirati za sprejem, pri drugih so zakoni različni, ne zahteva se pa povsod akcept na menici sami, niti ne izrecen akcept, (fingiran akcept). Kvali- fikovan akcept, to je sprejem, ki se ne ravna točno po vsebini menice, se smatra deloma kot čist sprejem, kakor da ni modi- fikovan, po drugih meničnih zakonih se smatra, da kvalifiko- van sprejem sploh ni sprejem; v podrobnostih velja mnogo razlik, ravnotako veljajo jako različne določbe glede sprejema, ki je omejen samo na del menične svote. Na menici zapisan akcept je nepreklicljiv. Akceptant je glavni dolžnik trate, pla¬ čati mora na vsak način, tudi če nima pokritja; protesta ni treba, da se varuje pravica zoper njega. Sicer se protest na¬ pravi, če trasat ne sprejme ali če ne plača, da si upnik ohrani regres. Protest napravi notar, ki ima protestni register, me¬ nica se zapiše v protest, notifikacija je potrebna za regres. Regres za varnost zaradi odbitega sprejema ali ker je postal sprejemnik nezanesljiv plačnik, je poznat, ponekodi je dovo¬ ljen regres za plačilo, če se menica samo ne sprejme. Regres je pogosto vezan na vrsto indosantov: vrstni regres, včasih tudi preskočni regres, to se pravi, upnik lahko izbere kteregakoli izmed prednikov. Kdor opusti ali zamudi protest zaradi plačila ali notifikacijo, izgubi regres. Povratna 21 menica je znana. Intervencija, naslov za silo, sprejem in pla¬ čilo za čast so podrobno, ali precej drugače urejeni nego da¬ nes. Zakoni se bavijo tudi z avalom, ki je bil znan že v prvi dobi, z duplikati in kopijami in urejajo postopek pri izgubi menice, njeno zastaranje ter obveznost podpisov na ponare¬ jenih menicah. § 9. 4. Nova doba. V Nemčiji je bilo v prvi polovici 19. stoletja: preko 50 več ali manj različnih meničnih redov. To stanje je bila huda ovira za promet, naravno je toraj, da so se pojavila, ko se je usta¬ novila nemška carinska zveza, stremljenja za izenačenje me¬ ničnih zakonov. Vlade raznih držav carinske zveze so izdelale osnutke meničnih zakonov, trem so bili avtorji Einert, Liebe in Thol, ki so tudi objavili za teorijo našega meničnega prava prevažna dela. Slednjič se je sestala leta 1847. v Lipskem kon¬ ferenca juristov in praktikov, na kteri je bila zastopana tudi bivša Avstrija. Ta konferenca je na temelju pruskega osnutka izdelala nov osnutek, narodna zbornica v Frankfurtu je osnu¬ tek sprejela in določila, da velja novi menični red za celo Nem¬ ško državo. Radi državnopravnih pomislekov pa so posa¬ mezne države menični red objavile še posebej. Nekaj spornih vprašanj je potem obravnavala in rešila komisija za trgovin¬ ski zakonik v Niirnbergu, Teniirnberške novele so nato posamezne države objavile kot zakon ali naredbo. V Slo¬ veniji in Dalmaciji velja „splošni menični red“ po cesarskem .Patentu z dne 25. januarja 1850, državni zakonik št. 51, od 1- maja 1850 naprej, z nekoliko izpremenjenim besedilom, nilrnberške novele pa na temelju naredb justičnega ministr¬ stva z dne 2. novembra 1858, drž. zak. št. 197 in 198. Popol¬ nitve in izpremembe so se izdale s ces. naredbo z dne 3. ju¬ lija 1852, drž. zak. št. 138, o menični sposobnosti vojakov, z naredbo justičnega ministra z dne 29. oktobra 1852, drž. zak. št. 218, o obročni menici, z naredbo justičnega ministra z dne 6. oktobra 1853, drž. zak. št. 200, o slepih menicah, z zakonom z dne 4. maja 1868, drž. zak. št. 34, o odpravi meničnega za¬ pora, z zakonom z dne 19. junija 1872, drž. zak. št. 88, o za- 22 stopstvu pri oddaji meničnih izjav, s členom XLV uvodnega zakona k civilnemu pravdnemu redu (prekinjenje zastaranja), z zakonom z dne 9. marca 1903, drž. zak. št. 60, o protestnih urah (v Jugoslaviji dejanski ne pride v poštev), in z zakonom z dne 30. novembra 1912, drž. zak. št. 215, o vplivu višje sile na pravočasnost meničnih dejanj. Veljaven je tudi še dvorni dekret z dne 13. julija 1789, zbirka justičnih zakonov št. 1033, o zastavljeni menici. Na slovenskem jeziku je izšlo Kudrovo Menično pravo (1. izdaja 1904, II. izdaja 1922). Nemška literatura je jako ob¬ širna. Najvažnejša dela so: a) sistemi Kuntze, Deutsches Wecliselrecht, * Thol, Handelsrecht II. zvezek, Wachter, das Wecbselrecht des Deutschen Reichs, H. O. Lehman, Lehr- buch des Wechselrechtes, Canstein, Lehrbuch des Wechsel- rechtes, Karl Adler, Das osterr. Wechselrecht, in zlasti Griinhut, Wechselrecht,‘ b) komentarji: Volkmar und Lowy, die Deutsche Wechselordnung, Rehbein, Allgemeine Deutsche Wechselordnung in zlasti Staub-Stranz, Kommentar zur all- gemeinen Deutschen Wechselordnung. Na Hrvaškem in v Vojvodini velja zakon z dne 5. junija 1876, zak. čl. XXVII, ki se v obče vjema z našim me¬ ničnim redom. Literatura Fran Vrbanič, Mjenbeni zakon, Juraj Vrbanič, Mjenbeno pravo, Winter, Tumač Mjenbenom zakonu, Salavari, Trgovačko-mjembeni zakon in Repetitorij trgovačko- mjembenog prava. V Bosni in Hercegovini velja kot menični zakon naredba z dne 24. junija 1883, ki je z malimi razlikami veren posnetek našega meničnega reda. V S r b i j i je menično pravo kodificirano v trgovinskem zakoniku z dne 26. januarja 1860, §§ 76 do 170; drži se večinoma code — a de commerce, po¬ znajo se pa tudi vplivi nemškega meničnega reda. Literatura Gjorgjevič Menično pravo u kraljevini Srbiji, Tucakovič Me¬ nično pravo, Nestorovič Menično pravo u teoriji i sudskoj praksi, Karajovanovič, Menično pravo, Lazar Markovič, Trgo- vački zakonik, nadalje dela o trgovinskem pravu, zlasti Rado- jičič v svojem delu „Osnovi trgovačkog prava." 4 Od treh izdani Griinhutovega dela pride za študij v poštev zlasti srednja. iT o/Wyvwv> § 12 . 5. Svetovno menično pravo. Francosko pravo (code de commerce) je prevladovalo vse do postanka nemškega meničnega reda, veljalo je ne le v Fran¬ ciji, nego tudi po deželah, ki so za časa Napoleona I. bile pod francosko nadvlado, toraj v dobrem delu Nemčije in Italije, na Poljskem, v Belgiji i. t. d. Poleg tega je služil code de Com¬ merce zlasti tudi glede meničnega reda za vzorec v celi vrsti drugih držav, predvsem v romanskih državah. Daši je bil code de commerce, tudi kar se tiče meničnega prava, odlična kodi¬ fikacija, ga vendar nemški menični red dokaj prekaša, ker vobče bolje vstreza zahtevam novodobnega gospodarskega življenja. Novejše kodifikacije se vsled tega večinoma nasla¬ njajo na nemški menični red, to celo v državah, ki so prej spadale v krog francoskega prava, n. pr. Španija, Portugalska, Belgija, velik del Italije. Poleg ravno imenovanih držav so več ali manj prevzele načela nemškega meničnega reda tudi Švica, Skandinavske države, Rusija i. t. d. Tretjo skupino meničnega prava tvorijo anglo-amerikanske države. Menično pravo teh treh skupin se ne loči samo v podrob¬ nostih nego več ali manj bistveno drugo od drugega. Osnovna razlika med francosko in nemško skupino je ta, da se menični zakoni prve skupine bavijo tudi s pravnimi posli, ki so temelj izdane menice, zato dajejo tudi določbe o valutnem (med tra- santom —• indosantom — in remitentom — indosatarjem) in pokritvenem razmerju (med trasantom in trasatom — akcep- tantom). Zakoni nemške skupine se na temeljno razmerje za izdanje menice do malega ne ozirajo, nego prepuščajo pre¬ sojo tega razmerja občemu državljanskemu pravu. Anglo-ame- rikanska skupina je vobče bližja nemški skupini, vendar ne obravnava menice tako abstraktno kakor ta. V podrobnostih Pa je nebroj razlik ne le med zakoni ene in druge skupine,'nego celo med zakoni iste skupine. To je za mednarodni menični promet velika ovira, tem večja, čimbolj se je mednarodni me¬ nični promet razvil s povzdigom svetovnega prometa in čim¬ bolj je gospodarstvo ene države vezano z gospodarskim živ¬ ljenjem vseh drugih držav. Zato so se že pred več nego 40 leti pojavila stremljenja, doseči enotno svetovno menično pravo. Vodilno vlogo sta 24 imeli Udruženje za reformo in kodifikacijo mednarodnega prava in pozneje Institut za mednarodno pravo (Association for tbe Reform and the Codification of the Law of Nations in Institut de Droit International). Udruženje je na kongresih v Haagu, Bremenu, Antwerpenu in Frankfurtu ustanovilo 27 osnovnih pravil za menično pravo (Bremenska pravila), Institut pa je na kongresih v Turinu, Miinchenu in Bruslju sestavil po osnutku milanskega od¬ vetnika Cesare Norsa osnutek vzorca za splošni menični zakon. Na poziv belgijske vlade se je nato leta 1885. se¬ stal kongres v Antwerpenu, ki je izdelal takozvani Antwer- penski projekt ( ta se bavi tudi s čekom). Par let pozneje se je isti predmet obravnaval na kongresu v Bruslju, kjer se je iz¬ delal nov osnutek. Nato je delo za izenačenje meničnega prava nekako zastalo in se je jelo po raznih kongresih pravniških in trgovskih udruženj nadaljevati še le začetkom našega stoletja, dokler ni holandska vlada sklicala konference v Haagu, ki se je vršila leta 1910. in ki je bil na nji zastopan velik del vseh držav naše zemlje. Osnutka svetovnega meničnega zakona in konvencije o izenačenju meničnega prava sta se poslala na konferenci zastopanim državam, da jih prouče. Ne temelju teh osnutkov in izjav, ki so jih oddale o njih posamezne države, se je izdelal na drugi konferenci v Haagu leta 1912. svetovni me¬ nični zakon in sklenila se je med vdeleženimi državami kon¬ vencija, s katero naj se države, ki bi konvenciji pristopile, za¬ vežejo, da uvedo svetovni menični zakon v izvirniku ali v svo¬ jih jezikih. Konvencija ureja tudi poznejši pristop in odpoved pristopa, seziv novih konferenc zaradi prememb in popolnitev svetovnega meničnega zakona in določa točke, v katerih smejo posamezne države članice konvencije izpremeniti ali popolniti enotni menični zakon. Enotni menični zakon — o svetovnem še ni mogoče govoriti -— obravnava trato in lastno menico v 80 členih; drži se po največ načel, izraženih v občem nemškem meničnem redu, ima pa tudi dokaj sedanjim prilikam primer¬ nih izprememb in se sme smatrati za jako dober zakon. Na te¬ melju te haške konvencije je bil pred vojno v bivši Avstriji v državnem zboru že vložen osnutek meničnega zakona z uvod¬ nim zakonom vred, tudi bivša Ogrska s Hrvaško je bila pri¬ pravljena sprejeti svetovno menično pravo in v Srbiji se je že na temelju prvega haškega osnutka sestavil osnutek meničnega 25 zakona, ki bi bil srbsko menično pravo bistveno približal na¬ šemu, dasi ne vstreza povsem drugemu haškemu osnutku". Vojna je potem prekinila dejansko izenačenje meničnega pra¬ va, enotni menični zakon še ni veljavno pravo. Angleška in Amerikanske zedinjene države se, kolikor znano, branijo enotnega meničnega prava. 5 Opozoriti treba na članke S. Radojičiča, delegata kraljevine Srbije na haskih konferencah, v Arhivu za pravne in društvene nauke, knjige 12, 16 in 17, ki dajejo tudi besedilo prvega osnutka in končne redakcije sve¬ tovnega meničnega zakona. III. Poglavje. Postanek menice § n. Menična zaveza je strogo enostranska; ena stranka ob¬ ljubi, da bo plačala sama določeno vsoto denarja ali pozove drugo osebo, da naj plača, jamčeč ob enem, da bo druga oseba to storila, druga stranka je po menici upravičena okoristiti se s to obljubo ali s tem pozivom in jamstvom zanj. Razume se, da je podlaga te zaveze in pravice redno, skoro vedno, dolo¬ čeno pravno razmerje med strankama, to se pravi, tudi iz- danje menice ima svoj pravni razlog, causa, samo da ta redno ni izražena v menici sami in da nima vpliva na veljavnost me¬ nice. Že zgoraj navedeni zgledi, kako se z menico izterjavajo in plačujejo dolgovi in kako trgovec z njo izkorišča svoj kredit, so to pokazali. O izdanju menice se toraj redno sklene pogodba, po kateri je ena stranka zavezana dati menico, drugo zanjo dati nasprotno dajatev (valuto): menični sklep. Menica sama je lahko glavni predmet pogodbe n. pr. pri meničnem eskomptu ali pri zameni menic, kjer je nasprotna dajatev zopet menica. Lahko se pa z menico tudi izpolni kup- čijska, posojilna i. t. d. sploh pogodba, kjer je dajatev ene stranke denar. Menica se lahko da namesto plačila, s tem je dajatev stranke, ki da menico, izpolnjena, ali radi plačila, v tem primeru je obligacija 'šele izpolnjena, ko je menica plačana; v dvomu treba smatrati, da je menica dana radi plačila. Menični sklep je pogodba splošnega civilnega prava. Stranki dogovorita, da se menica izdaj in vzemi, in vse¬ bino menice, na izpolnitev pogodbe se ne toži v meničnem po¬ stopku, kakor tudi ne more izdatelj ali indosant v menični pravdi zahtevati valute, ki mu jo je redno zavezan dati pre¬ vzemnik menice (remitent ali indosatar). Ako gre za trato, pride redno v poštev tudi obvestilo (avizo) za trasata, da ta zve, da mu bo treba sprejeti menico in plačati in nadalje, da zve bistveno vsebino menice, da ne plača ponarejene ali popačene menice. V menici se zato po¬ gosto izrazi, ali naj trasat pred akceptom in plačilom čaka po¬ ročila („po poročilu")- Zavezan pa je trasant avizirati le, če je to v meničnem sklepu pogojeno, ali če ima s trasatom tak dogovor, v zadnjem primeru pa remitent ne more zahtevati, da se v menico sprejme zaznamek aviza. O razmerju glede pokritja potegnjene menice med trasan- tom in trasatom naj se tu omeni le to, da je trasat trasantu, če ima menica solidno podstavo, že ob izdaji menice dolžan me¬ nično vsoto ali vrednost menične vsote, ali vsaj sme trasant zanesljivo pričakovati, da mu bo dolžan, ko dospe menica, ali mora vedeti, jeli mu bo trasat kreditiral. Kjer ni nobenega po¬ sebnega pravnega razloga za sprejem in plačilo menice, govo¬ rimo o nepokriti menici, o akceptu za uslugo. Ne gre pa za nepokrito menico tam, kjer je trasat po pogodbi zavezan dati kredit za menično vsoto. Menica se lahko izda na račun izdatelja ali za tuj račun: naročena, komisijska trata. Ako je bil trasant upra¬ vičen izdati menico za tuj račun, trasat ne more od njega za¬ htevati pokritja, nego od osebe, ki je dala trasantu nalog, naj na njen račun izda menico, toraj od komitenta. Trasat se pogosto že v menici sami opozori, da gre za komisijsko trato, n. pr. z besedami ,,in jo postavite na račun g. N.“ IV. P o gr 1 a v j e. Menična sposobnost, zastopstvo pri meničnih izjavah. § 12 . Ločiti treba aktivno in pasivno menično sposobnost, spo¬ sobnost pridobiti z menico pravice in sposobnost zavezati se z menico. Za aktivno sposobnost velja splošno civilno pravo. Kdor more sicer pridobivati pravice, more postati tudi me¬ nični upravičenec; kolikor po splošnem civilnem pravu ni spo¬ soben za pravna dejanja, more tudi menične pravice pridobiti samo po zastopniku ali s sodelovanjem zastopnika. Naš me¬ nični red govori samo o pasivni menični sposobnosti in določa, da je sposoben za menično zavezo vsakdo, kdor se more za¬ vezati s pogodbami (čl. L). Ta določba vsebuje dvoje: 1. mož¬ nost, postati menični zavezanec, 2. možnost, postati menični zavezanec z lastnim dejanjem. 1. Za menično zavezo sploh niso sposobni in je ne morejo prevzeti niti po zastopniku redovniki (z nekaterimi izjemami), dalje po cesarski naredbi z dne 3. julija 1852., drž. zak. št. 138. pravi aktivni in vpokojeni častniki in moštvo bojnega staleža. Sposobni pa so za pasivno menično zavezo vojaški sodniki in zdravniki, vojaški upravni častniki in vojaški uradniki, dalje vojaki, ki niso aktivni in niso bili aktivni pravi častniki. Orož¬ niki po praksi tudi niso sposobni za pasivno menično zavezo' 1 . 6 Po § 208 avstrijskega vojaškega kazenskega zakona je bil dezerter od dne dezercije, pa dokler se je javil ali bil priveden, nesposoben razpo¬ lagati s svojo imovino. Te določbe nima srbski vojaški kazenski zakonik, ki sedaj velja tudi pri nas. Pač pa je po § 17 srbskega kazenskega zakona (ki velja tudi za delikte vojakov), oni, ki je obsojen na robijo ali zatočenje, nesposoben upravljati svojo imovino in razpolagati z njo, dokler je v ro- biji ali zatočenju. Ta določba je po ukazu z dne 16./3.1921, Službene No- vine št. 75 (Uradni list št. 134) razširjena na celo državo, kar se tiče de- 29 2. a) z lastnim skripturnim aktom se ne morejo zave¬ zati otroci izpod 7 let starosti, popolnoma preklicane osebe, blazni in bebci. Namesto njih odda menično izjavo zakoniti zastopnik, kjer treba, z odobritvijo varstvenega oblastva. b) z lastnim skripturnim aktom se morejo zavezati s pri¬ voljenjem zakonitega zastopnika — in, kjer treba, varstvenega oblastva — mladoletniki nad izpolnjenim 7. letom starosti in delno preklicane osebe; to velja tudi za one mladoletnike, ki smejo deloma razpolagati s svojo imovino (§§ 152, 246 — 248 odz), vendar praksa ni povsem enotna; kdor izvršuje z oblastvenim dovoljenjem trgovino ali obrt ali je nad 20 let star in ima z očetovim dovoljenjem lastno gospodinjstvo, je bil spoznan, da ima splošno pasivno menično sposobnost (§§ 252, 174 odz.). K 2. b). Podpis mladoletnika ali delno preklicane osebe zadostuje, ni treba, da je sopodpisan zakoniti zastopnik; kdor vzame menico od take osebe, se mora sam prepričati, ali je pritrdil zakoniti zastopnik in, kjer treba, varstveno oblastvo. Kridatar je sposoben za menično zavezo, ki se pa ne more uveljavljati zoper konkurzno maso. Vse druge osebe, tudi ženske in pravne osebe, so pri nas popolnoma sposobne za menično zavezo. Pravne osebe zave¬ žejo njihovi zastopniki. Menična izjava, izdana od osebe, ki ni (popolnoma) spo¬ sobna za menično zavezo, je v njen prid nična, ne vpljiva pa na veljavnost meničnih aktov drugih za menično zavezo spo¬ sobnih oseb na isti menici, bodisi, da so ti akti prišli prej ali sočasno ali kasneje na menico (čl. 3. m. r.). Vsaka menična iz¬ java je samostojna, ničnost menične izjave osebe, ki nima pa¬ sivne menične sposobnosti, ne izvira iz menice, nego iz osebe. Zato pa se ta ničnost lahko uveljavlja tudi zoper meničnega upravičenca, ki je menico pridobil v dobri veri, da izvirajo podpisi na nji od oseb, ki so imele v času, ko so dale menično izjavo, menično sposobnost. Menična sposobnost se namreč Iiktov po IX. in X. poglavju srbskega kazenskega zakona, vendar z ome¬ jitvijo, da se uporablja naš (avstrijski) kazenski zakonik, kjer je ta milejši. Potemtakem določba § 17 v območju avstrijskega kazenskega zakonika ne velja za osebe, ki so obsojene radi zločina po IX. in X. poglavju srbskega kazenskega zakonika. Dvomljivo pa je, ali ne velja za zločine po zakonu z dne 2./8.1921, Službene Novine št. 170 A (Uradni list št. 249), o zaščiti javne varnosti in reda v državi (čl. 19 in 20 tega zakona). 30 ne presoja po času, ko menica dospe, nego po času, ko se je menična izjava dala. Pravni posel, na čegar temelju se je izdala taka neveljavna menična izjava, ostane nedotaknjen, menica sama more, ako so dani pogoji (zlasti causa), veljati kot nakaznica, akcept kot sprejem nakaznice, lastna menica kot obveznica. Odobritev v tem smislu, da bi nična menična izjava z odobritvijo po na¬ stopu menične sposobnosti postala veljavna kot menična iz¬ java, ni mogoča, ker so določbe o menični sposobnosti ne- ugibno pravo; zato je tudi v pravdi tožnikova stvar, da dokaže menično sposobnost nasprotnika, ki trdi, da je v času, ko je dal menično izjavo, ni imel. Zastopstvo je mogoče tudi pri menični izjavi (prosto¬ voljno zastopstvo). Zastopnik more menično izjavo podpisati samo z imenom (firmo) zastopane osebe, more pa tudi pod¬ pisati poleg imena (firme) zastopane osebe svoje ime. V enem in drugem primeru je zavezan pooblastitelj (zastopana oseba) in ne zastopnik, v drugem primeru pa mora zastopnik izraziti, da se je podpisal kot zastopnik, sicer bi onim meničnim upravi¬ čencem, ki bi menico pridobili nevedoč, da je podpisal menično izjavo samo kot zastopnik, bil zavezan tudi osebno. Za zastop¬ stvo veljajo sicer splošni predpisi državljanskega prava, vendar treba pri nas pomniti zakon z dne 19. junija 1872. drž. zak. št. 88, da se menica, na kateri je ime izdatelja izjave podpisala druga oseba, more v meničnem postopku uveljaviti le, ako je podpisovalec pristavil tudi lastno ime z opazko, da je po¬ oblaščenec, in ako se poleg rega priloži pooblastilo, podpisano od pooblastilca; ako ta pooblastilo podpiše samo z ročnim zna¬ menjem, mora biti to znamenje poverjeno. Menica, ki bi jo za¬ stopnik podpisal samo s pooblastiteljevim imenom ali sicer tudi s svojim imenom, pa ne da bi se priložilo omenjeno pooblastilo, toraj ni neveljavna, ne more se pa uveljavljati z menično pravdo. Izjema velja le za podpis s firmo trgovca. Kdor 7 je od polnovrednega trgovca pooblaščen, da podpiše (menico) mesto njega, stori to pravilno tako, da podpiše samo firmo. Kdor podpiše menično izjavo kot poblaščenec ali kot va¬ ruh ali drugačen — zakoniti — zastopnik, (sem spadajo tudi 7 Toraj člani javne trgovinske družbe, komplementarji, zastopajoči člani načelstva delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, prokuristi, pa tudi drugi trgovinski pooblaščenci, če smejo podpisovati menice. 31 zastopniki pravnih oseb in trgovinskih družb) in prekorači svojo pravico zastopstva, jamči osebno kakor bi bil jamčil po- oblastilec — zastopanec —, ko bi bil dal pooblastilo. Ne jamči toraj samo za škodo nego za izpolnitev menične zaveze. Da to velja v primeru, da je menico podpisal tudi s svojim ime¬ nom, fi tem ne more biti dvoma, ker je menico podpisal sam.; iz čl. 95. m. r. pa, ki ne dela nikakega razločka, sledi po pra¬ vilnem, dasi ne nespornem mnenju, da velja glede obsega in kakovosti zaveze isto tudi v primeru, da je namišljen zastop¬ nik podpisal samo ime namišljenega pooblastitelja (zasto¬ panca). Razlika je le v načinu zaveze, namreč ta, da v zad¬ njem primeru odgovornosti namišljenega zastopnika ni mo¬ goče uveljavljati po meničnem pravu, nego le po civilnem pravu. Glede likvidatorjev trgovinskih družb in gospodarskih in pridobitnih zadrug treba pomniti, da imajo pravico zastop¬ stva samo, da izvrše likvidacijo, končajo viseče posle; če to pooblastilo prekoračijo, ne zavežejo zastopane družbe, nego sebe. Prisilni upravitelji obrtnih in trgovinskih podjetij smejo za upravljano podjetje prevzemati menične zaveze, kolikor je v izvrševanju podjetja take vrste navadno (§ 343. izvr. r.). Strogo treba ločiti od zastopstva primer, da kdo da me¬ nično izjavo, zlasti izda trato v svojem imenu na račun drugega (že omenjena komisijska trata). V tem primeru je izdatelj sam trasant, on je v regresni zavezi, on mora imeti pasivno me¬ nično sposobnost, ne oseba, ki mu je dala nalog, da naj izda menico v svojem imenu na njen račun (komitent, ki ne pod¬ piše in ne pride v menično zavezo). Nasproti pooblaščencu, ki da menično izjavo v tujem imenu, ni treba pasivne me¬ nične sposobnosti; imeti jo mora redno pooblastitelj. Po bosanskem meničnem zakonu (člen 1.) so bili prvotno sposobni za menično zavezo samo v trgovinski regi¬ ster vpisani trgovci in trgovinske družbe, pozneje se je spo¬ sobnost razširila z zakonom z dne 5. decembra 1911, zak. 1. št. 146, tako, da ima pasivno menično sposobnost vsakdo, kdor se more zavezati s pogodbami, ženske pa le, če so v trgovin¬ ski register vpisane trgovke, ali če samostojno izvršujejo kako drugo obrt nego trgovinsko, ne registrirane trgovke toraj ni¬ majo menične sposobnosti. Po hrvaškem (ogrskem) meničnem zakonu, § L, je za menico sposoben vsakdo, kdor se more s pogodbo pravnove- 32 ljavno zavezati, mladoletniki pa le, če samostojno izvršujejo obrt, kar se jim more dovoliti po izpolnjenem 18. letu. Vendar nastane iz menične izjave slepca zaveza le, če je njegov pod¬ pis sodno ali po notarju poverjen. Isto velja v Vojvodini, pri¬ pomniti pa treba, da imajo ženske, ki so polnoletne po § 2. zakon. čl. XXIII. iz leta 1874, pasivno menično sposobnost samo, ako so izpolnile 24. leto življenja, ali ako samostojno iz¬ vršujejo obrt. Z ozirom na zakon z dne 31. julija 1919, Sl. Nov. št. 89 (Ur. 1. št. 640), ki je dobo fizične polnoletnosti znižal na do¬ vršeno 21. leto, treba smatrati, da je ravno imenovana določba izpremenjena. Sicer veljajo glede menične sposobnosti mla¬ doletnikov na Hrvaškem določbe o. d. z. pred novelami, v Vojvodini pa določbe zak. čl. XX. iz leta 1877. o va~ ruštvu, ki so nekoliko različne od analognih določb o. d. z. Menična sposobnost vojakov po ogrskem pravu ni omejena, to se priznava tudi na Hrvaškem. Glede zastopstva (§ 105. hrv., čl. 95. bos.), ni razlike. Po srbskem trgovinskem zakonu (§§ 76.—79.) je za menico sposoben vsak srbski državljan, izvzemši: 1. vojake stalne vojske, ki so po činu nižji od podporočnika; 2. seljake, ki se bavijo s poljedelstvom; 8 3. mladoletnike in 4. omožene ženske, oboji ako nimajo propisanega dovoljenja 1 '. Menice oseb, imenovanih v št. 1, 2 in 4 veljajo, kar se tiče teh oseb samih, za proste zaveze splošnega držaljanskega prava, s Z začasnim zakonom z dne 24. aprila 1920. Sl. Nov. št. 90/1920, o likvidaciji moratornega stanja, čl. 42. in 43., je določeno, da se od dne, ko začne poslovanje Zemljoradnička banka, poljedelci („zemljoradnici“) ne bodo več mogli zavezati z menico, niti ne bodo imeli njihovi podpisi na menici nikakršne veljave, zaveza po menici za nje ne velja niti kot prosta zaveza po občem državljanskem pravu. Za poljedelca se smatra, kdor živi v selu, trgu ali mestu, pa sam ali s svojo obiteljo obdeluje zemljo in s tem poglavito vzdržuje sebe in obitelj. Glede izvrševanja postranskih pridobitnih gran, ki jih zakon podrobno našteva, pa je razlika med polje¬ delci, ki žive v selu, in poljedelci, ki žive v trgu ali mestu. Prvi kljub po¬ stranskemu pridobitnemu delu nimajo pasivne meničnemu sposobnosti, drugi jo z nekterimi izjemami imajo. Kljub temu, da se bavijo s poljedelstvom in žive v selu ali trgu, ne spadajo pod pojem poljedelca državni uslužbenci, svečeniki, zdravniki, advokati in druge osebe, ki v bistvu niso poljedelci. 0 Polno menično sposobnost pa ima maloletnik, ki je proglašen polno¬ letnim, ali ki mu je dovoljeno trgovati, ali ki se je oženil s privoljenjem varstvenega sodnika. Žena, ki je trgovka z moževim odobrenjem, ima kot taka pasivno menično sposobnost, sicer je za veljavnost ženine menične zaveze potrebno moževo — izrecno ali tiho — dovoljenje. 33 menica mladoletnika pa je, kar se njega tiče, ničeva, vendar mora vrniti korist, ki jo ima od menice. Zastopnik mora po § 82. srb. men. zak. pod podpisom označiti, da je podpisal kot pooblaščenec, sicer se smatra, da je izdal menico za svoj račun. S tem ni rešeno vprašanje, ali more zastopnik menico podpisati s pooblastiteljevim imenom ali firmo, vendar pač ni dvoma, da sme. Haska konvencija o enotnem meničnem pravu in enotni inenični zakon ne urejata sama aktivne in pasivne menične sposobnosti, nego določata le, da se presoja pasivna menična sposobnost po zakonih države, ki ji oseba pripada. Če ta za¬ kon določa, da naj velja za ta del zakon druge države, naj se vporablja zakon druge države (čl. 74. enot. men. zak.). Vsaka država sopogodnica sme nadalje določiti, kako se more nado¬ mestiti podpis sam na meničnih izjavah, izdanih na ozemlju te države, ali na vsak način mora biti volja onega, ki naj bi se podpisal, pravilno in zadostno posvedočena z izjavo na menici sami (čl. 3. konvencije). Gre toraj za nadomestilo pod¬ pisa, ne za nadomestilo volje. S tem pač ni izključeno, da me¬ nico podpiše tudi zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki nado- mestuje ne samo podpis zastopane osebe ali pooblastitelja, nego tudi njegovo voljo zavezati se. Glede samostojnosti posameznih meničnih zavez na isti menici določa čl. 7. enot. men. zak., da podpisi oseb, ki nimajo pasivne menične sposobnosti, ne vplivajo na veljavnost ostalih podpisov, glede zastopstva določa čl. 8., da je zavezan sam po meničnem pravu, kdor svoj podpis postavi na menico kot za¬ stopnik druge osebe, ne da bi bil v to pooblaščen, in isto velja za zastopnika, ki je prekoračil svoje pravice zastopanja. Stvar je sicer nekoliko jasnejša nego po našem čl. 95, ali povsem jasna ni. Gotovo je, da odgovarjata po meničnem pravu falsus procurator in oni zastopnik, ki je svojo oblast prekoračil, ako sla menico podpisala s svojim imenom. Ne pove pa enotni menični zakon, kako odgovarjata namišljeni zastopnik ali za¬ stopnik, ki je svojo oblast prekoračil, če sta menico podpisala zgolj z imenom (firmo) zastopane osebe. Za ta del dovoljuje čl. 95 men. r., ker ne dela razlike, vsaj razlago, da tudi v tem primeru zastopnik odgovarja za izpolnitev in ne samo za ško¬ do, dasi se zahtevek zoper njega ne more uveljavljati z me¬ nično tožbo, ker ni podpisal menice s svojim imenom. 3 V. Poglavje. Vsebina in oblika menice. § 13. I. Temeljna menica. Temeljna menica je ona, na kateri se oddajajo nadaljne menične izjave. Njena vsebina je glede vseh bistvenih sesta¬ vin, njena oblika vsaj deloma z zakonom predpisana, menica je toraj formalna listina. To mora biti, ker mora pri cirkula- cijskem papirju vsakdo imeti možnost, da iz njega samega vidi, ali je veljaven. Pogrešek v vsebini ali obliki, kolikor je pred¬ pisana, napravi menico neveljavno, popolniti se ne da niti s posebno listino, niti z dokazom, da je pogrešek samo formalen in ne stvaren. Iz listine, ki ji manjka kterekoli od bistvenih se¬ stavin, ne nastane menična zaveza, na tako listino zapisane nadaljne menične izjave (indosament, akcept, aval) nimajo me¬ nične moči (čl. 7, 98, št. 1, m. r.). Isto velja glede oblike, ko¬ likor je z zakonom predpisana. Hrvaški (§§ 6, 112, št. 1), bosanski (čl. 7, 98, št. 1) in srbski (§§ 81, 164) zakon se strinjajo z našim. Nekoliko drugače se izraža enotni me¬ nični zakon (čl. 2, 78): listina, ki ji manjka ktere od bistve¬ nih sestavin trate, ne velja kot trata, listina, ki ji manjka ktere od bistvenih sestavin lastne menice, ne velja kot lastna me¬ nica. Misliti bi se torej dalo, da bi listina, ki v nji ni naveden trasat, mogla biti veljavna kot lastna menica, ali to vendar ni mogoče, ker pri lastni menici treba lastne plačilne obljube iz- datelja, pri trati izdateljevega poziva na drugo osebo, da naj plača menico. Formalnost pa se ne sme zamenjati s formalizmom, tega menica ne pozna. Ni treba, da je napisana na običajni uradni tiskovini, niti ne na papirju, jezikovni pogreški ne pridejo v poštev, treba ni, da je napisana s črnilom. Z roko — in to je važna določba glede oblike —- pisani morajo biti na menici 35 sploh samo podpisi. Podpis se da s priimkom ali s firmo, imena ni treba. S firmo more podpisati le, kdor je upravičen imeti jo, ni pa treba, da je registrovana. Delna ali popolna nečitlji- vost podpisa ne vzame menici veljave, vendar se mora dati raz¬ brati istovetnost podpisa in pa, da gre za pisavo s črkami, si¬ cer bi tak podpis mogel veljati le za ročno znamenje. Razne izjave na menici so lahko pisane v raznih jezikih, pisane pa morajo biti s črkami, ki so splošno čitljive, toraj ne s šiframi; ali stenografski, je sporno, pri nas bi dejal da ne. Hebrejski — s črkami ali v jeziku — pisane menice so pri nas neveljavne, s hebrejskimi črkami pisani podpisi veljajo le za ročno znaj menje in imajo kakor menice, ki so samo „podkrižane“, le te¬ daj menično veljavo, če so taka znamenja poverjena (čl. 94, 98, št. 10 m. r.). Za vse listine o pravnih poslih, toraj tudi za me¬ nice slepcev, glušcev, ki ne znajo čitati, in mutcev, ki ne zna¬ jo pisati, treba notarskega pisma, če sklepajo pravni posel sami, dalje za menice med zakonci, če gre za kupno, menjalno, rentno, posojilno pogodbo ali za priznanje dolga, za ženitno pismo, slednjič za darilne pogodbe brez dejanske predaje. Ven¬ dar treba upoštevati člen 317 trg. zak., če je izdaja menične iz¬ jave trgovinski posel. Dejstvo, da ni notarskega pisma, pa ne more škoditi dobrovernemu pridobitelju, razven pri menicah slepcev, mutcev in glušcev; v tem primeru je smatrati, da so te osebe osebno zmožne za menico samo v obliki notarskega pisma, in ravnati treba z njihovo menično izjavo tako, kakor z menično zavezo osebe, ki nima pasivne menične sposobno¬ sti; zaveza je toraj neveljavna tudi napram pridobitelju me¬ nice, ki ni vedel, da je menica vsled osebnih kakovosti pod¬ pisnika neveljavna. Le pristen podpis ali poverjeno ročno znamenje ali, kjer treba, notarsko pismo osebe, ki ima pasivno menično sposob¬ nost ali koje manjkajoča pasivna menična sposobnost je do¬ polnjena na zakonit način, ustvari menično zavezo za podpi- sanca. Ponarejen, iz drugega podpisa popačen, s fizično silo izsiljen podpis ni podpis v tem smislu in ne ustvari menične zaveze; pristnost mora dokazati, kdor uveljavlja menico. Me¬ haničen odtisek imena ali firme brez pisanega podpisa ne za¬ dostuje. Po hrvaškem zakonu (§ 104) more samo oni pod- križati (s poverjenjem) menico, ki zaradi telesne hibe ne more Pisati, analfabet je toraj za menično zavezo z lastnim podpisom 36 (ročnim znamenjem) nesposoben. Po srbskem zakonu za¬ dostuje, da se k ročnemu znaku pristavi ime in da znak potrdijo s podpisom oni, ki je k ročnemu znamenju pristavil ime, in dve priči (§ 80, št. 5, § 162, št. 5 srb.). Menice imajo v obče obliko pisma, redno imajo torej zgo¬ raj datum, potem sledi besedilo, nato podpis, slednjič pri tratah naslov trasata. Predpisana pa ta zunanja oblika ni, razun da mora biti izraz „menica“ v besedilu — ne pred datumom kot nadpis, ob strani, i. t. d. — in da mora biti podpis pod bese¬ dilom, kjer in kolikor je posebnega besedila za menično zavezo sploh treba, kjer se toraj podpisovalčeva zaveza ne naslanja na ostalo vsebino menice (akcept, indosament in bianco, aval). Razne opazke, ki jih zlasti trgovci delajo izven besedila za svojo uporabo, n. pr. da napišejo vsoto in dan dospetka z ru- dečim barvilom na rob, niso del menice in tudi ne morejo iz- premeniti veljavnosti ali neveljavnosti menice. Zahtevati pa treba, ker je menica cirkulacijski papir, da so vsi bistveni deli temeljne menice na eni strani listine, da se morejo v prometu takoj pregledati. Menica mora biti kolekovana. Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921, Službene Novine št. 152 (Uradni list št. 259), in pravilnik k temu zakonu z due 20. julija 1921, Službene Novine št. 167 (Uradni list št. 268) določata poleg kolekovne lestvice zlasti še to, da se mora za menice, izdane v naši državi, rabiti vstrezajoča monopolska golica, razun če menični vsoti primerne golice sploh ni. Ce se predpisana golica ne vporabi, ali če se pri vsotah, za ktere go¬ lic ni, ne doplača na predpisani način višek pristojbine takse —, menica ni neveljavna, ali smatra se, da taksa sploh ni plačana in izdatelj in prejemnik se kaznujeta s pristojbin- skimi kaznimi, če sama ne prijavita takse. Posebne določbe veljajo za menice, izdane in plačljive v inozemstvu, ki pridejo v promet v naši državi ali se zaradi njih zahteva poslovanje naših oblastev. Sicer določa gori imenovani začasni zakon v čl. 25., da ostanejo razni pristojbinski zakoni v naši državi ve¬ ljavni, v kolikor niso z novim zakonom nadomeščeni, izpre- menjeni, popolnjeni ali ukinjeni, ali vendar treba sklepati, da je z zgoraj navedenimi določbami izpremenjena določba srbskega zakona o taksah, da nepravilno kolekovana menica ni veljavna. Tako bi bilo naše pristojbinsko pravo tudi v onih delih države. 37 kjer doslej ni bilo, v skladu s členom 19 konvencije o izena¬ čenju meničnega prava, ki določa, da države sopogodnice ve¬ ljavnosti menice in uveljavljenja meničnih zahtevkov ne smejo vezati na izpolnitev pristojbinskih predpisov, nego smejo samo pravico do uveljavljenja teh zahtevkov odložiti, dokler niso plačane predpisane kolkovne pristojbine. Ravno tako smejo določiti, da menica, ki bi sicer imela po njihovih zakonih svoj- stvo in učinek neposredno izvršljive listine, tega svojstva nima, ako kolkovina ni popolnoma poravnana že pri izdaji listine - kar pri nas najbrže ne bo praktično 10 . II. Posamezne sestavine temeljne menice. A. Bistvene sestavine. 1. T r a t i in sestavine. lastni menici § 14. skupne bistvene I. Menična klavzula. Menični red zahteva (čl. 4, št. 1, čl. 96, št. 1), da mora biti listina, ki naj bo menica, kot taka označena v samem besedilu menice (menična klavzula). Če je menica napisana na tujem jeziku, se mora rabiti istovetni izraz tujega jezika. Be¬ seda „menica“ ali istovetni izraz drugega jezika se mora toraj nahajati v besedilu samem, lahko pa stoji tudi v kaki zvezi n. pr. edina menica, prva menica, druga menica, menično pi¬ smo,, menična nakaznica in slično, zadostovalo pa ne bi pla¬ čajte po meničnem pravu 11 in slično. § 15. II. Menična vsota. Menica se sme"glasti le na določeno vsoto denarja (čl. 4. št. 2, čl. 96, št. 2). Izražena mora biti vsota in vrsta denarja. Zadostujejo številke. Ali mora biti vsota povedana v besedilu, 10 Kar se tiče veljavnosti dosedanjih predpisov o kolekovanju menic, določa pravilnik, da predpisi zakona z dne 8. marca 1876 drž. zak. št. 26, oddelek II. in oddelek V., kolikor se tičejo menic, ne veljajo več (čl. 13. točka 10 pravilnika). 38 je sporno, pravilno je mnenje, da zadostuje, če je povedana sploh na prvi strani listine, ako jo krije podpis. Redno se napiše vsota na desno zgoraj s številkami, v besedilu z be¬ sedami. Če je napisana z besedami in številkami različno, velja z besedami napisana vsota, če je večkrat pa različno napisana samo s številkami, ali večkrat pa različno samo z besedami, velja manjša, če je različno po večkrat z besedami in številkami, velja najmanjša z besedami na¬ pisana vsota. (Čl. 5, 98, št. 1, m. r.) Vrsta denarja, ki je po¬ vedana v menici, ni da bi morala biti domača, to je plačilno sredstvo v kraju, kjer se menica izda ali kjer naj se plača, niti ni treba, da je kovinski denar, menica se glasi lahko tudi na papirnat denar in bankovce, na tujo vrsto denarja ali na ra¬ čunsko vrednost. Navedena pa mora biti vrsta denarja, ki se sploh kje rabi ali se je rabila, v zadnjem primeru mora biti mogoče, da se iz nje preračuni vrednost v sedaj veljavnem denarju. Če je v isti menici menična vsota opetovano navedena z raznimi novčnimi vrstami, n. pr. „tisoč lir ali tisoč frankov" je menica neveljavna; neveljavna je tudi menica, če je menična vsota izražena alternativno, n. pr. „1000 ali 2000 K“, razun če je alternativa samo navidezna, n. pr. „4000 K ali 1000 dinarjev". Alternativno v pravem smislu tudi ni povedana menična vsota, če je n. pr. napisan pri vsoti pristavek „ali vrednost" „ali po kurzu", ker se s tem samo pove, da se sme menična vsota pla¬ čati tudi v denarju, ki ima kurz v kraju plačila; nasprotno po¬ meni pristavek „efektivno“, da treba menično vsoto plačati ravno z naznačeno valuto 11 . Obresti se v menici ne smejo obljubiti; menica, ki bi vse¬ bovala tako obljubo, je pri nas neveljavna. Jako sporno je, ali je pri nas veljavna menica, v kateri je dana zastavna pravica. Nemška literatura jo smatra večinoma za veljavno, deljena so pa mnenja, ali se smatra pristavek o zastavni pravici veljavnim ali nezapisanim. Bivše avstrijsko vrhovno sodišče je taki me¬ nici dosledno odrekalo menično moč, tako da se ni mogla uve¬ ljavljati v meničnem postopku. To mnenje je pravilno z ozirom na dejstvo, da je pri nas neveljavna menica, ki ima zaznamek 11 Neveljavna bi bila menica, ki bi se glasila „efektivno 1000 K se¬ danje jugoslovanske valute ali 250 dinarjev bivše kraljevine Srbije". 39 % o obrestovanju. Neveljavna kot menica je pri nas tudi menica, ki vsebuje konvencijonalno kazen. S postavitvijo zastavne pravice v menici se pa ne sme zamenjati primer, da se menica da v zastavo. To je seveda mogoče. Glede oznake „menica“ so vsi zakoni v naši državi enaki, tako tudi glede menične vsote (čl. 4, št. 1, 2, čl. 5, 96, št. 1, 2, čl. 98, št. 1 bos.; § 3, št. 1, 2, § 4, 110, št. 1, 2, § 112, št. 1, hrv.; § 80, št. 1, 2, § 162, št. 1, 2 srb.); le po hrvaškem (ogrskem) zakonu se obljuba obresti smatra, da ni zapisana, menica pa ostane za glavnico veljavna; po srbskem zakonu pa mora biti menična vsota napisana z besedami v besedilu menice, obljuba obresti se po praksi smatra za nezapisano. Po enotnem meničnem zakonu treba sicer v besedilu menice izraza „menica“ v jeziku, na katerem je menica spisana (čl. 1 in 77), vsaka država pogodnica pa sme določiti (čl. 2 in 21 konven¬ cije), da so veljavne na njenem ozemlju izdane menice, ki ne vsebujejo izraza „menica“, če se izrecno glase na ukaz. Kljub temu, da čl. 21 konvencije citira tudi čl. 2 konvencije, pa velja ta izjema morda samo za trate, ker čl. 2 izrecno navaja samo čl. 1. enotnega meničnega zakona (dvomljivo, najbrže samo redakcijska hiba). Vsekako pa se listina izdana samo z ordr- sko klavzulo v državi, ki na svojem ozemlju zahteva oznako „menica“, tudi v državi, ki ji zadostuje ordrska klavzula, ne bo mogla priznati kot menica (čl. 75 enotnega meničnega zak,). Po členu 5 enotnega meničnega zakona sme izdatelj menice, ki naj se plača pri vpogledu ali določen čas po vpogledu, dolo¬ čiti, da naj se menica obrestuje; obrestna mera mora biti v menici določena, sicer velja 5'%. Obresti teko od dne izdaje, če v menici ni določen drug dan. Menice, ki je v njih dospetek določen drugače, pa določajo obrestovanje, so veljavne, zazna¬ mek obrestovanja se smatra, da ni zapisan. § 16. III. Remitent. V menici mora biti naznačena oseba (tudi pravna oseba) ali firma, kteri ali na čije ukaz naj se plača menična vsota (čl. 4, št. 3, čl. 96, št. 3). To velja po vseh meničnih zakonih naše države, vendar se po srbskem zakonu menica mora gla- 40 siti na ukaz („po naredbi“), sicer bi bila neveljavna (čl. 4, št. 3, 96, št. 3 bos.; § 3, št. 3, § 110, št. 3 hrv.; § 80, št. 3, § 162, m št. 3 srb.). Priimek remitenta zadostuje; ako remitent ni imenovan, ako ni imenovan s priimkom ali firmo, n. pr. le opisan ali le po hišnem imenu, ali če je rečeno samo na „ukaz“, je menica neveljavna; ravno tako menica na imetnika. Zadostuje pa ka¬ terokoli ime, dasi ga dejanski ne nosi nobena oseba, ali (prhv- no) mogoča firma, seveda tak namišljen remitent ne more iz¬ vrševati pravic iz menice, more jih pa indosatar, ki bi menico dobil v dobri veri 12 . Ako nastane dvom je-li remitent pravilno ali dovolj jasno označen, mora oni, ki trdi da je remitent, do¬ kazati istovetnost. Mogoče je postaviti več remitentov, kumulativno (kolek¬ tivno) ali disjunktivno (alternativno). Prvi morejo pravice, ki jih daje menica, izvrševati le skupno, vsi morajo n. pr. indo- sament podpisati, nemogoče bi bilo, da indosira vsak en del menične vsote. Drugi so vsak zase samostojni; vsak zase lahko indosira menico s celo menično vsoto, vsakemu se ve¬ ljavno plača cela menična vsota. Neveljavna pa bi bila menica, ki bi se glasila: plačajte 1000 K in sicer polovico A-ju, polo¬ vico B-ju. Izdatelj lahko imenuje sebe kot remitenta: menica na lastni ukaz (čl. 6 mr. in bos.; § 5 hrv.; § 80, št. 3, srb.). Ta menica se rabi jako pogosto n. pr. kadar hoče trasant vsoto od pozvanca samo izterjati, ali kjer sme že terjati, pa še ne ve, kako bi razpolagal z menično vsoto; pozneje menico indosira. Dvomiti bi se dalo, ali je menica na lastni ukaz veljavna, ker ne imenuje upnika, in je v prejšnjih časih taka menica postala še le veljavna, če se je indosirala. Sedaj o veljavnosti menice na lastni ukaz po izrecnem besedilu zakona ne more biti spora, veljavna je v vseh ozirih tudi brez indosamenta. Da v lastni menici izdatelj ne more sebe postaviti za remitenta, o tem ne more biti dvoma, ker čl. 6 m. r. v čl. 98 m. r. ni naveden. Tu sta upnik in dolžnik že ob postanku menice ena in ista oseba, tako da obligacija niti ne nastane. Jako sporno pa je, ali more biti trasat ob enem remitent. Bivše avstrijsko vr- 12 Neveljavna pa bi bila menica, ki jasno označa sedaj nemogočega remitenta n. pr. plačajte francoskemu cesarju Napoleonu 1. 41 hovno sodišče je vprašanje zanikalo in čl. 6 men. r. tudi res ne omenja tega primera. Ali stvar je tu lahko drugačna, nego pri lastni menici. Pri lastni menici je izdatelj že ob izdaji zave¬ zan kot glavni dolžnik, pri trati pa ob izdaji glavnega dolžnika redno še ni. Trasant je po meničnem pravu zavezan le v pri¬ meru, da trasat ne sprejme ali ne plača. Ako trasat sprejme menico in je kot remitent pred dospetkom ne žirira naprej, res, da ugasne terjatev, ako je pa ne sprejme, jo lahko uve¬ ljavlja kot remitent zoper trasanta, potem ko je sam pri sebi napravil protest. Bolj slična primeru, da bi bil izdatelj lastne menice ob enem remitent, bi bila stvar, ko bi trasant v menici, ki jo je trasat sprejel in bianco, pri izdaji za remitenta zapisal vanjo akceptanta, in celo dvomljiva je stvar, če pri potegnjeni lastni menici trasant, ki je ob enem trasat, postavi sebe za re¬ mitenta. Zakon sam dovoljuje (čl. 10 m. r.), da se menica ži¬ rira izdatelju, trasatu in akceptantu, z žirom pa se v bistvu postavi menici nov remitent, ni toraj pravnega razloga, da bi se akceptant (trasat) ne postavil že skraja za meničnega up¬ nika, pri lastni menici to zato ni mogoče, ker zakon izrecno izključuje lastno menico na lastni ukaz. Je pa med trato in lastno menico redno tudi notranja razlika. Lastna menica sloni pri svojem postanku na eni sami plačilni obljubi, trata sloni ob izdaji na subsidijarni plačilni obljubi trasantovi, h kateri naj pristopi, ali je, ako je bila menica sprejeta in bianco, že vnaprej pristopila še druga in sicer glavna plačilna zaveza. Ni izključeno, da je to plačilna zaveza iste osebe, namreč tra¬ santa, ali vsekako sta plačilni zavezi pravno povsem različni: izdatelj jamči kot trasant n. pr. le, če se je ob dospetku napravil pravilen protest, kot akceptant je zavezan redno brez pro¬ testa. Pri trati, pri kateri je akceptant istoveten z remitentom, imamo toraj ali dve plačilni obljubi dveh različnih oseb, ali, ako je trasirana lastna menica izdana na lastni ukaz, subsidi- jarno plačilno zavezo izdateljevo, ali če jo je trasant kot tra¬ sat akceptiral, dve pravno različni plačilni zavezi iste osebe. V prvem primeru, pri navadni trati, bo akceptant, ki je ob enem remitent, menico lahko dalje indosiral in njegova pla¬ čilna zaveza, ki je dotlej počivala, bo oživela; v drugem pri¬ meru, kjer so spočetka istovetne vse tri osebe, bo oživela vse¬ kako subsidijarna plačilna zaveza trasantova, če pa je menico sprejel, tudi njegova glavna plačilna zaveza. Ta primer je si- 42 cer pravno povsem sličen lastni menici na lasten ukaz, vendar je razlika še vedno ta, da je po zakonu taka menica izključena. Treba pa priznati, da razun primera, da trasat, ki je ob enem postavljen za remitenta, menice ne sprejme, stvar ni praktična in da potreba prometa nikakor ne zahteva takih menic tako nujno, da bi bilo iz praktičnih ozirov treba vzdržavati nave¬ deno— sicer po zakonu pravilno — konstrukcijo, po kteri mo¬ reta biti upnik in dolžnik spočetka ena in ista oseba ali celo ena in tista oseba upnik, dolžnik in subsidijarni dolžnik. Po¬ misliti tudi treba, da bi bila potegnjena lastna menica na lastni ukaz, če jo indosira izdatelj in bianco, pravzaprav menica na imetnika, kakor bi tudi bila lastna menica na lastni ukaz, če bi jo indosiral izdatelj in bianco; na ta način bi menica res nekako postala papirni denar. Dovoljeno je pri imenu remitenta dostaviti, za čegav ra¬ čun se mu obljublja plačilo. Ako pa je remitent pooblaščenec, velja menica, da je izdana za pooblastitelja, ako je ta pristav¬ ljen v menici. Enotni menični zakon sledi glede določb o remitentu na¬ šemu meničnemu redu (čl. 1., št. 6, čl. 3. e. m. z.). § 17. IV. Čas dospetka. Zakon zahteva (čl. 4., št. 4, čl. 96., št. 4, mr. in bos.; § 3.., št. 4, § 110., št. 4, hrv.; § 80., št. 4., § 162., št. 4, §§ 99.—103. srb.; čl. 1, št. 4, čl. 32., čl. 77, št. 3., 79. e. m. z.), da se v menici naznači čas, kdaj treba plačati menično vsoto. Čas plačila mora biti za celo menično vsoto isti, obročne menice so neveljavne, ravno- tako menice, ki določajo čas dospetka kumulativno ali alter¬ nativno. 13 Zakon navaja taksativno pet načinov, kako se določi čas dospetka, po vseh je dan dospetka vsaj za upnika dies certus an et quando; neveljavna je toraj menica: „ko bom prvič pre¬ plaval Savo,“ „ko bom napravil izpit,“ „ko se mi omoži hči“ (dies incertus an et quando), „ko umre gospod X.“ (dies certus la Čas dospetka ni vedno istoveten s časom, v kterem treba dejan¬ ski plačati, o tem pozneje. 43 an incertus quando), „ko gospod X. doseže starost za porot- nika“ (dies incertus an, certus quando). Posamezne vrste menic z ozirom na določitev časa do- spetka so: 1 . Dnevnica. Dan dospetka je naznačen v menici sami izrecno in na¬ tančno, da se razbere na prvi pogled, dan je toraj določen s koledarskim datumom, s cerkvenim datumom („o svetem Mi- helu 1 '), z začetkom, sredo (15. dan) ali koncem (zadnji dan) meseca, ali sicer določeno („petek po novem letu 1921“).. Okrajšave n. pr. „t. m.“ ali „t. l.“ so dovoljene. Če pri datumu ni letnice, velja prvi sledeči dan tega mesečnega datuma. 14 Nedopusten pa je večdnevni rok („prvi teden v letu“, „o Ve¬ liki noči“, „o Božiču 11 , ker so to dvadnevni prazniki), ni do¬ pustna določitev gotove dnevne ure, dan je celota. Neveljavna je tudi menica, ako je dan nemogoč n. pr. 29. februarja 1921, 7. februarja 1920. Če ni rečeno, ali je dan dospetka določen po starem ali novem koledarju, odloča koledar kraja, kjer se mora menica plačati (sporno). 2. Vpoglednica, menica na poka z. Konkretni dan dospetka določi upnik s tem, da menico predloži v plačilo onemu, ki je ali naj bo glavni plačnik, toraj izdatelju lastne menice ali trasatu (akceptantu). Navadno se rabijo izrazi kakor „pri pokazu“, „na vpogled 11 , „auf Sicht 11 , „nach Sicht 11 , „gegen Sicht 11 , „auf Vorweisung“, „nach Belie- ben“, ,,a vista“, ,,a piacere 11 , ,,a vue 11 . Ta način določitve do¬ spetka je prijeten za upnika menice, ker sam določi čas do¬ spetka in mu je dana možnost, dobiti plačilo takoj, zato je vpo¬ glednica posebno sposobna za cirkulacijo; nasproti pa je vpo¬ glednica neprijetna meničnemu glavnemu dolžniku in kolikor toliko tudi jamčečim prednikom upnikovim, ker morajo vedno imeti pripravljen denar za plačilo. To breme zakon nekoliko olajšuje s tem, da dovoljuje omejiti je časovno vsaj za jamčeče prednike. Izdatelj lahko odredi v menici, da se mora vpogled¬ nica tekom določenega roka predložiti radi plačila, ako tak 14 § 30. hrv. men. zak. to izrecno priznava; pri nas priznava praksa tako menico za veljavno, dasi v meničnem redu manjka izrecne določbe. 44 rok ni določen, se mora po zakonu menica predložiti najkasneje tekom — toraj pred potekom — dveh let od dne, ko se je iz¬ dala (čl. 31. m. r. in bos.; § 31. hrv.). Ako se dani rok ali dve¬ letni rek ne porabi, izgubi imetnik menice menični zahtevek zoper trasanta in zoper vse one idosante, ki v svojem indo- samentu niso dali daljšega roka, nego ga je določil trasant. Tudi indosant namreč lahko pristavi prezentacijski rok; ako se ta rok zamudi, je on oproščen menične zaveze. Zamuda predpisanega ali zakonitega prezentacijskega roka pa ne opro¬ sti menične zaveze izdatelja lastne menice in akceptanta. Glede akceptanta stvar sploh ni praktična, ker se menice vpogled- nice skoraj nikdar ne prezentirajo (samo) v sprejem, dasi naš menični red prezentacije radi sprejema pred potekom roka za pokaz radi plačila ne izključuje, glede izdatelja lastne menice bi se pa sicer moglo iz čl. 98. št. 5. mr., ki označa čl. 31. mr. za uporabljiv pri lastni menici, sklepati, da ugasne z zamudo prezentacijskega roka tudi menična zaveza izdatelja lastne menice. Ali upoštevati treba, da govori čl. 31. le o tem, da ugasnejo z zamudo prezentacijskega roka regresne za¬ veze, zlasti pa določa niirnberška novela k čl. 99., da za ohra¬ nitev meničnih pravic zoper izdatelja lastne menice ni treba niti prezentacije na plačilni dan niti protesta — izvzemši, kjer gre za domicilovano lastno menico z imenovanim domi- cilijatom. Če se prizna, da ostane menična zaveza akceptanta in izdatelja lastne menice — vpoglednice — ohranjena na¬ vzlic temu, da se je zamudil prezentacijski rok, nastane vpra¬ šanje, doklej traja ta zaveza. Triletna doba zastaranja teče za glavnega meničnega zavezanca od dne dospetka. Menica vpoglednica dospe s pokazom, če se ne pokaže radi plačila, toraj sploh ni določen dan dospetka. Veljati bi toraj morala doba zastaranja, kakor jo določa obče državljansko pravo. Večina pisateljev pa in judikatura bivšega avstrijskega vrhov¬ nega sodišča zastopajo, mnenje, da se smatra v tem primeru zadnji dan zakonitega dveletnega roka za dan dospetka in da se od tega dne računi doba zastaranja. Če je označil izdatelj menice drug rok za prezentacijo radi plačila, bi dosledno veljal konec tega roka kot početek dobe zastajanja, vendar to ni splošno priznano. Mnenje, da teče triletni rok zastaranja od poteka dveletne prezentacijske dobe, je vsekako praktično in se opira na analogijo z menico povpoglednico; sledi mu, dasi 4o ne povsem jasno (čl. 33. v zvezi s čl. 22., 34., 52. in 79.) tudi enotni menični zakon. Člena 52. in 79. izražata tudi naravnost, da zamuda prezentacijskega roka akceptanta ali izdatelja lastne menice ne oprosti menične zaveze. Ostali menični zakoni naše države se z našim v bistvu strinjajo. Vendar treba opomniti, da po srbskem zakonu (§ 136.) ne velja dveletni rok za pokaz, nego imetnik mora menico vpoglednico, ki je izdana v Evropi razun na Islandu in Farorih in naj se plača v Srbiji, predložiti v plačilo tekom 3 mesecev po izdanju. Ta rok se podaljša na 6 mesecev za primorske de¬ žele Azije in Afrike ob Sredozemskem in Črnem morju in za otoke v teh morjih, na IS mesecev pa za vse druge izven- evropske kraje, za Island in za Farorje. Isti roki veljajo tudi za imetnika menice vpoglednice, ki je izdana v Srbiji in naj se plača v eni od navedenih geografskih skupin. / / 3. Povpoglednica. Pri vpoglednici je čas dospetka določen samo v prilog upniku; ta trdota se za dolžnika omili na ta način, da se do¬ loči čas dospetka s pretekom določenega roka po vpogledu. Upnik določi s prezentacijo v sprejem (vpogled), kdaj naj za¬ čne teči ta povpogledni rok, ščičen pa je tudi dolžnik, ki mu je dan rok priprave za plačilo, n. pr. „plačajte 3 dni — teden — mesec — po vpogledu." Glede rokov za prezentacijo radi sprejema trate povpoglednice (vpogleda lastne menice povpo- glednice) velja isto, kar za vpoglednico. Po občem mnenju za¬ dostuje prezentacija v vpogled in zaznam vpogleda tudi pri trati, da se sproži tek povpoglednega roka, ne da bi bilo treba pri prezentaciji zahtevati tudi sprejem. Po tem mnenju bi to- raj začel povpogledni rok teči brez protesta, ako bi trasat na¬ pisal na menico n. pr. „videl dne ..., sprejmem pa ne.“ Kavno tako, ako bi potrdil samo vpogled in zaznam datiral, o spre¬ jemu pa bi sploh ne govoril. Temu mnenju se po pravici upi¬ rata Griinhut in Staub-Stranz. Zakon sam govori v čl. 19. in 20. mr. glede trate povpoglednice samo o prezentaciji za sprejem, same prezentacije v vpogled tu ne omenja. »Imet¬ nik je dolžan prezentirati za s p r e j e m le take menice, ki se glase na določen čas po vpogledu". Izraz »sprejmem" se potem ponavlja v členih 19. in 20. še večkrat in vedno v tehniškem 46 smislu pravega sprejema. Da zakon ne omenja še posebej vpo¬ gleda, je naravno, sprejem se brez vpogleda niti ne more iz¬ vršiti, ker ga treba zabeležiti na menici sami. Da zakon v čl. 98., št. 3, za lastno menico navaja tudi čl. 19. in 20., ne more omajati pravilnega mnenja, ker je jasno, da more zakon pri lastni menici povpoglednici misliti le na prezentacijo v vpo¬ gled, saj sprejema pri lastni menici ni. Ako ostane prezentacija za sprejem brez vspeha, ali ako akceptant zaznamka o sprejemu ne datira, mora prezentant napraviti pred potekom roka za prezentacijo — toraj ne takoj po — prvi — prezentaciji — protest, da sprejema ni bilo, ali da ni datiran. Dan protesta velja za dan prezentacije, od tega dne teče povpogledni rok za dospetek. Nedatiran sprejem pa sicer veže akceptanta. Ako trasat sicer zaznamuje dan vpo¬ gleda, pa ne sprejme menice, treba protesta radi odrečenega sprejema, da se ne izgube menične pravice zoper žirante in zoper izdatelja trate. Menične pravice zoper akceptanta in iz- datelja lastne menice, ki nista datirala akcepta oziroma vpo¬ gleda, pa ostanejo veljavne kljub temu, da je prezentant. opu¬ stil protest; povpogledni rok teče v tem primeru od konca 2-letne dobe za prezentacijo oziroma od konca onega prezen- tacijskega roka, ki je v menici od izdatelja bil določen za pre¬ zentacijo (čl. 20. mr.). Povpogledni rok teče tako, kakor pri menicah oddnevnicah (spodaj št. 4). Radi plačila treba zopetne prezentacije; prezentacija v sprejem (vpogled) in morebitni protest, ker se je sprejem odbil (vpogled ne datiral), ne nadomešča prezentacije za plačilo. Hrvaški in bosanski zakon (čl. 19., 20. bos.; §§ 19., 20. hrv.) sta našemu enaka. Tudi po srbskem zakonu (§ 101., prim. § 139.) se povpogledni rok šteje od datiranega prejema ali od dne protesta, ker se menica ni sprejela; ako se sprejem ni datiral, teče povpogledni rok od dne izdanja menice, protesta zaradi izostalega datiranja sprejema zato srbski zakon ne pozna. Za lastne menice velja po smislu isto, kar za trate. Pripomniti treba, da se mora povpoglednica v sprejem (vpo¬ gled) predložiti v istih rokih kakor menica vpoglednica v pla¬ čilo, nadalje, da je po srbskem zakonu mogoče povpoglednico izdati ne samo na določeno število dni ali mesecev po vpo¬ gledu, nego tudi na običajni rok (običaj, uzo) po vpogledu (§§ 136., 164. srb.). 47 4. O d d n e v n i c a. Izclatelj določi rok, po čegar preteku računši od dne iz¬ daje naj menica dospe v plačilo; »določen čas po dnevu iz¬ daje (po datu),“ (čl. 4., št. 4, 96, št. 4 m. r.) Rok se naznači n. pr. „tri mesece a dato,“ „od danes čez pet tednov,“ »danes 14 dni.“ Preveč se tu ne smejo besede loviti, zadosti je, da se da iz menice gotovo (po šegi prometa) posneti, kdaj naj menica dospe v plačilo. Potemtakem je veljavno določen dan dospetka z izrazom »čez tri dtii,“ ker se razume, da je miš¬ ljeno čez tri dni od dne izdaje, pa tudi z izrazom »v treh dneh," »v dveh mesecih," ako se v prometu s tem misli »čez tri dni," »čez dva meseca"; ako bi se v prometu razumelo v »treh dneh": na kterikoli teh treh dni, bi pa menica bila neveljavna, ker bi rok dospetka ne bil določen. Praksa bivšega avstrij¬ skega vrhovnega sodišča je nikalna, literatura deljena. Ako je čas dospetka določen z dnevi, se dan izdaje ne računi, zadnji dan roka dospe menica. Istotako se tudi ne šteje dan prezentacije za sprejem (za vpogled) pri povpo- glednicah. Če je rok določen s tedni, meseci, četrtletjem, pol¬ letjem, letom, dospe menica tisti dan tedna ali meseca, v ka¬ terem treba menico plačati, ki po svojem imenu ali številu vstreza dnevu izdaje, ali — pri povpoglednici — prezenta- ciji. Če tega dneva v dotičnem mesecu ni, dospe menica zadnji dan meseca. Pol meseca je 15 dni, računijo se na koncu z me¬ seci in polovico meseca določenega roka. N. pr. če je menica izdana dne 16. januarja »mesec in pol a dato," dospe 3. marca: ko bi se polovica meseca računila najprej, bi dospela zadnjega februarja (čl, 30., 32. m. r. in bos.; §§ 30» 32. hrv.; § 105. srb.). Ako je v kraju, kjer se računi po starem koledarju, menica, ki naj se plača v območju našega meničnega reda, izdana a dato in ni pripomnjeno, da je datirana po novem koledarju, ali ako je datirana po obeh koledarjih, se računi dan dospetka po onem dnevu novega koledarja, ki vstreza dnevu izdaje po starem koledarju. Velja toraj neovržna domneva za stari koledar, če ni v menici sami rečeno, da je datirana po novem koledarju. Računi se n. pr. tako: menica naj bo izdana v Ate¬ nah dne 29. novembra 1919, dva meseca a dato, temu dnevu vstreza po novem koledarju 12. december, menica toraj dospe 12. februarja 1920. Ko bi se dospetek najprej računil po sta- 48 rem koledarju, bi dobili 29 . januar po starem in potemtakem 11. februar 1920 po novem koledarju. Velja pa ta način raču¬ nanja le za menice oddnevnice, izdane v kraju, kjer velja stari koledar (čl. 34. m. r. in bos. § 34. hrv.). Po srbskem zakonu (§ 107.) velja domneva, da se menicam, izdanim v zemljah z novim koledarjem, rok računi po novem koledarju, ako ni naravnost povedano, po kterem koledarju se rok ra¬ čuni. To velja tudi za dnevnice. To določbo treba razumeti s stališča, da je za časa, ko je izšel srbski trgovinski zakon, v Srbiji veljal stari koledar. Danes, ko velja v celi naši državi novi koledar, manjka pravzaprav srbskemu zakonu določbe za menice, izdane v krajih po starem koledarju. Veljala bo analogija. Važnejše je, da se mora po srbskem zakonu (§ 104.) menica, ki dospe na praznik, označen v srbskem koledarju z rudečimi črkami, plačati prvi delavni dan po prazniku — kar ni bistvena razlika od našega zakona — , drugi prazniki se ne vpoštevajo. Drugoverci pa morajo po srbskem zakonu svoje menice, ki dospo na njihov praznik, plačati dan prej. 15 Srbski zakon (§§ 99., 136.) nadalje ne govori pri oddnevnicah in po- vpoglednicah o tednih, četrtletjih, polletjih in letih, nego le o dnevih in mesecih. Dosledno tudi manjka določbe, koliko dni velja za pol meseca in kje se ta polovica računi; reči toraj treba, da se rok ne more določiti z enim mesecem in pol, nego treba ga določiti v takem primeru z določenim številom dni. Srbski zakon slednjič pozna običajnice; običaj šteje 15 dni od dne izdaje; te običajnice so toraj v bistvu oddnevnice. Dan izdaje se ne šteje (§ 103. srb.). Ostali zakoni naše države in enotni menični zakon ne poznajo običajnic. 5. T r ž n a menica. Dospetek je določen s časom, ko se vrši sejem ali tržni dan v kraju, kjer naj se menica plača, n. pr. na Mihelov sejem, 13 Vprašalo bi se, ali naj se ta izjema recipročno uveljavlja tudi pri nas napram drugovercem iz območja srbskega trgovinskega zakonika. Dejal bi, da ne. Srbski zakon se ozira na veroizpovedanje meničnega dolž¬ nika in ga ne sili, da plačuje na svoj praznik, da se pa ne oškoduje upnik, ki je druge vere nego dolžnik, določa, da treba plačati dan preje. Pri nas pridejo po čl. 92. m. r. v poštev sploh samo prazniki, ki so v območju na¬ šega meničnega reda splošni prazniki, drugoverec toraj nima na vero se ozirajočega privilegija. 49 na Velikonočni sejem, itd. Menični red je prepustil podrobno ureditev posameznim državam, le če te ne bi uredile, določa, da menica dospe dan pred zakonitim sklepom sejma ali trga, če pa sejem ali trg traja en dan, na ta dan (čl. 35. m. r.). Uvodni patent k meničnemu redu je pri nas stvar uredil tako, da se tržne menice za sprejem ne smejo prezentovati pred začetkom sejma ali trga, če pa ta traja 8 dni ali več, ne pred drugo po¬ lovico. Dospejo te menice: 1. ako traja sejem ali trg en dan, ta dan; 2. če traja 2 do 8 dni, dan pred zakonitim koncem sejma ali trga; 3. ostale tretji dan pred zakonitim koncem. Vse to pa velja le za domače sejme, toraj za sejme in trge v območju našega meničnega reda. Po hrvaškem meničnem zakonu (§ 35.) dospe menica št. 1. enako, št. 2 zadnji dan, št. 3 osmi dan — o trgu zakon ne govori, nego le o sejmu. Tržna menica se sme od početka sejma pa do teh rokov prezentovati (,,predočiti“) v sprejem. Bosanski zakon (čl. 35.) govori le o trgu, sicer pa se strinja z našim. Po srbskem zakonu (§ 102.) dospe tržna menica na dan enodnevnega sejma ali predzadnji dan več¬ dnevnega sejma. Enotni menični zakon ima, kar se tiče določitve dospetka menice, predvsem važno določbo, da velja menica, ki v nji ni naznačen čas, kdaj naj dospe, za vpoglednico (čl. 2.. 78.). Izrecno pa dovoljuje enotni menični zakon (čl. 32.) samo gori v št. 1—4 navedene načine, kako se določa čas dospetka; če je dospetek določen drugače ali na več načinov, je menica nična, nična je toraj predvsem običajnica in tržnica, vendar sme vsaka država pogodnico dovoliti menice, ki naj se pla¬ čajo na sejmu v državi, in jim določiti čas dospetka. Take menice morajo priznati tudi druge države pogodnice, (čl. 6. konvencije). Določitev časa dospetka potemtakem ni več bi¬ stvena za veljavnost menice, ali tega ni razumeti tako, da bi veljala menica, v kateri je čas dospetka naznačen nepravilno, za menico vpoglednico. Vpoglednico in povpoglednico treba v plačilo oziroma v sprejem — lastno menico v vpogled — prezentirati tekom 6 mesecev od dne izdaje; izdatelj sme predpisati daljši ali krajši rok, indosant samo krajši. Povpo- gledni rok teče od dne, ki je naveden v sprejemni izjavi, — v vpoglednem zaznamu na lastni menici. Če sprejem — vpo- 50 gledni zaznam — nima datuma in se ni napravil protest radi datiranja, teče povpogledni rok napram sprejemniku — izda- telju lastne menice — od zadnjega dne zakonitega ali v menici po izdatelju določenega prezentacijskega roka. Napram pred¬ nikom pa izgubi regres imetelj menice, ki je zamudil prezen- tacijski rok; če je rok pristavil indosant, se sme samo ta indo- sant sklicevati na zamudo. Izraza „osem dni“, ali „petnajst dni“. ne pomenita enega ali dveh tednov, nego 8 ali 15 dni.‘ b (čl. 32.-35., 22., 79., 80. e. m. z.). Važne so nadalje določbe čl. 36. enotnega meničnega za¬ kona o koledarskih razlikah, ker pojasnjujejo splošne nepri- like, ki utegnejo nastati zaradi negotovosti, po kterem kole¬ darju se ravnajo v menici navedeni roki. Dočim naš menični led (čl. 34.) to vprašanje izrecno ureja samo za oddnevnice, ki so izdane v kraju s starim koledarjem in naj se plačajo pri nas, ne ureja pa tega vprašanja za ostale vrste menic, kjer se tudi utegne pojaviti, določa čl. 36. enotnega meničnega za¬ kona to: 1. pri dnevnici, ki naj se plača v kraju z drugim ko¬ ledarjem, nego velja v kraju izdaje, se določi dan dospetka po koledarju plačilnega kraja; n. pr. menica izdana pri nas 5. ja¬ nuarja 1921 z dnevom dospetka 15. februarja, bi, ako naj se plača v kraju, kjer velja stari koledar, dospela 15. februarja po starem koledarju, to je naš 28. februar. Obratno bi menica, izdana 5. januarja v kraju s starim koledarjem, z dnem do¬ spetka 15. februarja, a plačljiva pri nas, dospela 15. februarja po novem koledarju, t. j. 2. februarja po starem koledarju. Tek menice bi trajal v prvem primeru 54 dni, v drugem primeru samo 28 dni. Menica, izdana 5. februarja po starem koledarju z dnem dospetka 15. februarja, bi toraj pri nas dospela 15. fe¬ bruarja po novem koledarju, t. j. prej nego je bila izdana, ker je 5. februar po starem koledarju naš 18. februar. Za ta primer velja doli navedena določba št. 4, menica bo pri nas dospela 28. februarja, ker je jasno, da je stranka mislila s 15. februar¬ jem stari koledar. — 2. Pri oddnevnici se preračuni dan izdaje v dan, ki mu vstreza po koledarju plačilnega kraja, nato se izračuni dan dospetka po koledarju plačilnega kraja; n. pr. 18 Važno v nemškem in francoskem jeziku, kjer v navadni rabi po¬ meni aclit Tage en teden, quinze jours dva tedna, pri nas tak dvom ne more nastati. 51 menica je izdana v kraju s starim koledarjem dne 15. marca 1921 3 mesece a dato, plača naj se pri nas. Dospela bo po na¬ šem koledarju 28. junija; obratno, menica izdana pri nas 15. marca 1921 3 mesece a dato in plačljiva v kraju s starim koledarjem, bo dospela 2. junija po starem koledarju. — 3. Do¬ ločba, navedena v št. 2, velja po smislu tudi za preračunavanje rokov za prezentacijo menic; n. pr. vpoglednico, izdano pri nas 1. marca 1923, plačljivo v kraju po starem koledarju, treba v kraju po starem koledarju predložiti najkasneje 16. avgusta po starem koledarju; povpoglednico, izdano v kraju starega koledarja dne 1. marca 1923 8 dni po vpogledu, s plačilnim kra¬ jem v Ljubljani, najkasneje 14. septembra, tako da dospe naj¬ kasneje 22. septembra 1923. — 4. Določbe točk 1.—3. ne veljajo, ako se iz zaznamka v menici ali sicer iz njene vsebine vidi. da se je nameravalo kaj drugega, n. pr., da naj se preračun izvrši po dnevu dospetka, ne po dnevu izdaje. § 17. V. Podpis izdatelja. Izdatelj se mora podpisati z imenom ali firmo (čl. 4., št. 5, 96., št. 5, m. r. in bos.; § 3., št. 5, in § 110., št. 5, hrv.; § 80., št. 5, § 162., št. 5, srb.; čl. L, št. 8, čl. 77., št. 7 enot. m. z.): pod pisati t. j. pod besedilom menice, pod pisati: z roko zapisati ime ali tvrdko. Ne zadostuje toraj za veljavnost pod¬ pisa, da stoji kjerkoli na menici, in podpis mora biti dan z roko. Podpis s pisalnim strojem ali s štampilijo ne zadostuje; delna izjema velja pri podpisu s firmo, kjer se ta podpisuje tudi tako, da se njeno besedilo pritisne recimo s štampilijo in se imetnik firme, načelstvo delniške družbe, poslovodja družbe z ome¬ jeno zavezo itd. podpiše pod to besedilo s svojim imenom; tudi v tem primeru pa toraj treba, da je vsaj nekaj podpisa pisanega z roko. Podpis ne sme imeti pristavka, ki bi izklju¬ čeval lastnost podpisnika kot izdatelja („kot porok“, „kot ak- ceptant“ pri potegnjeni lastni menici). Ako je podpisano ne¬ pravo ime, bodisi ponarejeno, bodisi namišljeno, ako firme ni, je menica formalno veljavna, oni, čegar ime ali firma je tako podpisana, seveda ni v menični zavezi, ali pristni akcept na taki menici je veljaven napram vsakemu poštenemu pri- 4 * dobitelju menice in ravnotako so veljavni drugi pristni pod¬ pisi. Menica ima lahko več izdateljev, vsak odgovarja za celo vsoto; ako se ktero ali več izmed podpisanih imen črta, osta¬ nejo ostali podpisniki v zavezi. Po čl. 81. m. r. je zavezan vsakdo, kdor menico sopodpiše; treba pa, da se iz menice razvidi, v kterem svojstvu je sopodpisal, v našem primeru toraj, ali je podpisal kot soizdatelj. V dvomu se smatra oni, ki podpiše sprejeto menico, za sosprejemnika in ne za soizda- telja. § 19. VI. Kraj in čas izdaje. V menici mora biti povedano, kje in kdaj je izdana, in sicer kraj, dan, mesec in leto (čl. 4., št. 6, 96., št. 6 m. r. in bos.; § 3., št. 8, § 110., št. 6, hrv.; § 80., št. 6, § 162., št. 6, srb.; čl. 1., št. 7, čl. 77., št. 6 enot. m. z.). Mesto na menici ni določeno, ledno levo zgoraj, biti pa mora na sprednji strani. V nasprotju z določitvijo plačilnega dneva tu ne zadostuje napoved s praz¬ nikom ali sicer določenim dnevom, nego treba je koledar¬ skega datuma. Nemogoč čas ali kraj napravi menico ne¬ veljavno, ravnotako če je povedanih več različnih krajev ali časov izdaje. Ni pa napram imetelju, ki menico pridobi v dobri veri, treba, da sta kraj in čas navedena resnično; če ni v dobri veri, velja menica zanj kot nedatirana, toraj neveljavna. Ostali zakoni naše države imajo enake določbe; enotni menični zakon pa določa v čl. 2., 78., da velja za menico, ki v nji ni povedan kraj izdaje, da je izdana v kraju, ki je nave¬ den pri imenu izdatelja. Radi pomanjkanja kraja izdaje bi toraj bila menica neveljavna le, če tudi pri imenu izdatelja ni na¬ veden noben kraj. 17 17 Ker se vedno bolj širi raba, da se v besedilo firme vzame tudi sedež podjetja, bodo menice polnovrednih trgovcev, zlasti trgovinskih družb pogosto vstrezale vsaj ti zahtevi. Pomniti pa treba, da je ta do¬ ločba enotnega meničnega zakona le dopolnilna; ako je v menici izrecno navedeni kraj izdaje različen od kraja, ki je naveden pri izdateljevem imenu (firmi), je menica veljavna, kot kraj izdaje velja izrecno kot tak navedeni kraj. 53 § 20 . VII. Kraj plačila. Iz menice mora biti razviden kraj, kjer naj se plača me¬ nična vsota (čl. 4., št. 8, čl. 97. m. r. in bos.; § 3., št. 7, § 111., hrv.; § SO., št. 8, § 163., srb.; čl. 1., št. 5, čl. 2., 77., št. 4, čl. 78. enot. m. z.). Kraj plačila je lahko naveden izrecno; če ni, velja 1. pri lastni menici za kraj plačila oni kraj, kjer je menica iz¬ dana. kraj izdaje velja ob enem tudi za izdateljevo stanovali¬ šče; 2. pri trati za kraj plačila oni kraj, ki je povedan pri imenu ali firmi trasata, ta kraj velja ob enem tudi za trasatovo stanovališče. To so neovržne domneve; tudi ako je gotovo, da trasat v kraju, ki je v menici naveden pri njegovem imenu, ne sta¬ nuje, ali ako se pozneje preseli, velja ta kraj za njegovo sta¬ novališče, in če ni izrecno naveden drug plačilni kraj, za pla¬ čilni kraj. Analogno velja za lastno menico. Ako iz trate pla¬ čilni kraj nikakor ni razviden, je menica neveljavna, ravno tako, ako ni povedan določno — neveljavna je toraj menica, ki naj bo „plačljiva kjer koli" -— dalje, ako je plačilni kraj naveden kumulativno ali alternativno (sporno). Sodna praksa pa je priznala, da se pri alternativnem plačilnem kraju — pravzaprav alternativni domicil — pristavek smatra za ne- pristavljenega, 18 da je dovoljenih več plačilnih krajev, ako je več trasatov, da klavzula „kjerkoli bo akceptant" napravi trato za neveljavno, ne pa lastne menice, kjer velja za kraj plačila kraj izdaje. Ali ravno z določitvijo plačilnega kraja je zvezanih toliko pravnih posledic, da zanj treba določnosti, zato je pravilnost teh razsodb prav dvomljiva; k večjemu bi se dejalo, da ne škoduje klavzula ..kjerkoli" v lastni menici. Domicil. Domicil je plačilni kraj menice, ki je različen od iz menice razvidnega trasatovega stanovališča, pri lastni menici različen od kraja, kjer je menica izdana; ni treba, da je različen od kraja stanovališča, ako je v lastni menici povedano še drugo stanovališče, različno od kraja, kjer je lastna menica izdana, kraj izdaje velja po zakonu vedno za kraj stanovailšča. 18 Hrvaški zakon določa, da velja, če je v trati povedanih več pla¬ čilnih krajev, prvonavedeni. 54 Samo izdatelj sme navesti domicil, ne tudi indosant in ne akceptant — to bi bil omejen akcept. Ni pa treba, da izdatelj trate pove, kdo bo za trasatov račun plačal na mestu domicila, to osebo sme navesti akceptant; da more to storiti, predpiše trasant, da se menica mora predložiti v sprejem. Ako se to ne zgodi, so izgubljene pravice regresa zoper izdatelja in indosante (čl. 24.). Ako domicilijat ni imenovan, velja domneva, da bo trasat (akceptant) ali izdatelj lastne menice sam plačal na mestu domicila. Kraj domicila mora biti različen od v menici navedenega trasatovega stanovališča — od mesta izdaje lastne menice to se mora videti iz menice same. Kraj je kraj v upravnem smislu, za različna kraja torej ne veljata dve predmestji, dve ulici istega kraja. Ako je v menici imenovana v istem kraju druga oseba, pri kteri naj se išče plačilo menične vsote, govo¬ rimo o plačilnem mestu. Dočim treba, ako gre za pravi domicil, menico prezentovati domicilijatu in jo pri njem pro- testovati, se menica, če gre za plačilno mesto, na tem mestu prezentuje trasatu (izdatelju lastne menice) in zoper njega pro- testuje. Plačilno mesto je toraj krajevno identično s krajem plačila, je pa različno od poslovnice ali stanovanja trasata (akceptanta, izdatelja lastne menice). Plačilo velja, da je je izvršil akceptant (izdatelj lastne menice) sam. Domicilijata treba označiti z imenom ali s firmo. Tudi trasant je lahko domicilijat. Hrvaški (§ 24.) in bosanski (čl. 24.) zakon se ne razlikujeta od našega, tudi po srbskem meničnem pravu ni bistvene razlike, vendar zahteva zakon (§ 93. srb.), da se pri sprejemu domicilovane menice naznači prebivališče, kjer se bo menica plačala v kraju domicila. Enotni menični za¬ kon pa določa v čl. 4. in 79., da se sme v menici odrediti, da naj se plača pri kom drugem v stanovališču trasata ali izda¬ telja ali v drugem kraju, v obeh primerih govori enotni me¬ nični zakon o domicilovani menici. Če naj se menica plača v drugem kraju, nego bi bil po zakoniti domnevi plačilni kraj, ne da bi bil izdatelj določil, po kom naj se izvrši plačilo, treba v akceptu povedati, kdo bo dal plačilo; ako sprejemnik ne pove te osebe, velja, da se je zavezal sam plačati v domicilu (čl. 26., 79.). Poleg tega pa določa čl. 26., da sme sprejemnik (izdatelj 55 lastne menice), če naj se menica plača pri njem samem, v sprejemni izjavi (v lastni menici) označiti v plačilnem kraju nahajajoče se plačilno mesto. Dočim je razlika med domicilom in plačilnim mestom po našem sedanjem pravu ta, da govorimo o domicilu le, če naj se menica plača v drugem kraju — v upravnem smislu, v Srbiji v drugi politični občini —, nego je izdana lastna menica ali nego je naveden pri imenu ali firmi trasata, po enotnem meničnem zakonu kriterij za do¬ micil ni več razlika kraja, nego razlika osebe, ki bo izvršila plačilo, domicilirana je menica, ki naj po nji menično vsoto dejanski plača kdo drugi za račun in po nalogu glavnega dolžnika, distantia loči ni potrebna. Menica, ki bi določala, da naj se plača v, po zakonu domnevanem plačilnem kraju, pa ne v obratovališču (stanovanju) glavnega dolžnika, danes ni do- micilovana menica, po enotnem meničnem zakonu je, če naj menico plača tretja od glavnega meničnega dolžnika raz¬ lična oseba. Iz čl. 26. pa sledi, da mora, če naj bo menica domicilovana v smislu enotnega meničnega zakona v zako¬ nitem plačilnem kraju, imenovati izdatelj sam domi- cilijata, ker le takrat, kadar gre za domicil v današnjem smislu, sme domicilijata imenovati sprejemnik; ako tretja oseba, do- micilijat, ni imenovana, gre za plačilno mesto in ne za' domicil. Važno je nadalje, da sme sprejemnik, če naj se menica plača pri njem, na vsak način imenovati plačilno mesto, nikakor pa ne more menice domicilovati. Drugo velja že sedaj, prvo pa ni bilo nesporno. Po zakonu z dne 30. novembra 1921, Sl. Nov. št. 77/1922, o poštnem hranilnem, čekovnem in vir- mentskem prometu spada v delokrog poštnega hranilnega in čekovnega urada ..odkupovanje" (plačevanje) menic, ki so iz- plačne ali domicilirane pri poštni hranilnici, kolikor je zanje kritja. § 21. VIII. Plačilni nalog ali plačilna obljuba. Listina, ki vsebuje vse doslej navedene sestavine — trata tudi še ime trasata — še ni menica, za to treba, da se izrazi volja, ki mora vsebovati nalog ali obljubo plačila. To sledi iz pojma menice. Plačilno obljubo da pri lastni menici izdatelj za sebe samega, pri trati obljubi in se zaveže, da bo plačal drugi, trasat. Posebna oblika za to obljubo ni predpisana, izražena je redno pri trati z besedo „plačajte“, pri lastni menici ,,pla- čam“; v zvezi se navadno izrazi tudi menična klavzula, n. pr. „plačajte za to menico" ali „za to menico plačam". § 22 . 2. Samo trati lastna sestavina: trasat. V trati mora biti povedano ime ali firma osebe (čl. 4., št. 7 m. r.), ki naj po nalogu trasanta menico plača: trasat. Kje se trasat imenuje na menici, ali v besedilu, ali izven njega, je vseeno, redno na levi strani spodaj, mora pa biti imenovan na prvi strani. Navesti ni treba trasatovega stanovališča. ali ako se ne navede, mora biti izrecno imenovan kraj plačila, sicer je menica neveljavna. Kraj pa, ki je naveden pri trasa- tovem imenu (firmi), velja, kakor že rečeno, za plačilni kraj, če ni naveden drug, in na vsak način za trasatovo stanova- lišče, tudi če trasat tam ni stanoval, ali ne stanuje več. V me¬ nici je kumulativno lahko imenovanih več trasatov, ali samo z enim plačilnim krajem; regres je mogoč le, ako je protest napravljen pri vseh. Disjunktivno pa ne sme biti imenovanih več trasatov, taka menica bi bila neveljavna, ker bi bil regres negotov. Menični zakon dovoljuje, da trasant samega sebe imenuje za trasata, ako je kraj plačila različen od kraja izdaje (distan- tia loči): trasirana lastna menica (čl. 6., odst. 2. m. r.). Taka menica ima gospodarski pomen, ako hoče trasant sam plačati v drugem kraju, ali ako ima v različnih krajih po¬ družnice; isti namen bi se dosegel z domicilirano lastno me¬ nico, ali trata se lažje spravi v promet, ki se lastne menice ogiblje. Kraja morata biti različna v upravnem smislu, če ni krajevne razlike, je menica neveljavna; lastna menica ni, ker nima lastne plačilne obljube, trasant je zavezan le v regresu. Zahtevek krajevne razlike pa nima praktičnega pomena, ker se kraj izdaje lahko napove napačno, ne da bi menica vsaj napram tretjim osebam, ki so jo pridobile v dobri veri, zato postala neveljavna. Isto velja o izmišljenem imenu izdatelja, ki je dejanski istoveten s trasatom. Da govorimo o trasovani lastni menici, mora toraj iz nje biti razvidna krajevna raz- 57 lika in istovetnost trasanta s trasatom. Ako sta na menici brez krajevne razlike imeni trasanta in trasata enaki, hoče Griinhut, da velja, domneva za istovetnost obeh oseb, torej za neveljav¬ nost menice, dopuščen pa naj bo dokaz, da osebi nista isto¬ vetni, da gre toraj za navadno trato. Pravilneje pa je na¬ sprotno mnenje, potegnjena lastna menica je izjemna oblika menice, njena posebnost se mora iz nje jasno videti, sicer treba misliti, da osebi z enakim imenom nista istovetni in treba tožencu prepustiti dokaz, da je menica neveljavna, ne pa naprtiti tožitelju dokaza, da je veljavna. Oseb z istim ime¬ nom je mnogo in misliti treba, da remitent, ki je vzel menico, ve, kdo je trasat. Vsekako pa sodišče za tako menico ne bo izdalo meničnega plačilnega naloga. Ako ima lastna trasirana menica domicil, mora biti raz¬ ličen od kraja izdaje, enaka pa sta lahko kraj izdaje in trasa- tovo stanovališče. Trasirana lastna menica se sme izdati na lastni ukaz; ne le, da zakon tega ne izključuje, besedilo čl. 6. m. r. („ravno- tako“) celo kaže na to. Pri trati je tedaj mogoče, da so vse tri osebe temeljne menice istovetne. Trasantova zaveza po¬ stane praktična šele, če menico, bodisi da jo je sprejel, bodisi da je ni, kot remitent indosuje dalje. (Gl. § 16.) Ostalizakoninaše države (čl. 4., št. 7, čl. 6. bos.; § 3., št. 6, § 5. hrv.; § 80., št. 7. srb.) nimajo bistvenih razlik, enotni menični zakon (čl. 1., št. 3, čl. 3.) pa ne zahteva krajevne razlike pri potegnjeni lastni menici. § 23. B. Nebistvene sestavine. Poleg bistvenih sestavin poznata menični red in menični promet celo vrsto določil, ki smejo biti v menici ali celo mo¬ rajo biti, ako hoče oni, ki da menično izjavo, doseči posebne pravne posledice; nebistvene sestavine poslednje vrste se to¬ raj tičejo menične zaveze in modifikujejo njo ali način izvr¬ ševanja meničnih pravic. Poleg veljavnih in takih pristavkov (klavzul), ki so brez pomena, pa je tudi cela vrsta pristavkov, ki se ne dajo spraviti v sklad s pojmom in namenom menice ali s pozitivnimi določbami zakona. Glede teh treba ločiti take, 58 ki se smatrajo za nezapisane, ne da bi menica postala ne¬ veljavna, in take, ki napravijo menico neveljavno. Splošno pravilo glede pristavkov je, da se iz golega formalizma pravni posli ne smejo obrezuspešiti; iz dejstva, da menični red pozna samo nektere pristavke, se ne sme sklepati, da so vsi drugi nedovoljeni. Menica ni bankovnica, ki se vzame po površnem pogledu, kdor vzame menico, jo mora prečitati, da zve, ali je v bistvenih delih modifikovana tako, da je neveljavna. 10 1. Pristavki, ki napravijo menico ne¬ veljavno. a) Taki so vsi pristavki, ki vzamejo listini značaj menice: obljube, da se bo upravičencu ob določenem času, v določe¬ nem kraju plačala določena vsota denarja brez nasprotne da¬ jatve, dalje pristavki, ki izpreminjajo bistveno sestavino tako, da je v resnici ni. N. pr. „plačam, če dobim dotlej valuto 11 , „plačajte onemu, ki menico prinese 11 (menica na imetnika), ,,plačajte po pravilih obrtne zadruge v X.“, »plačajte 10.000 K, če Vam N. N. privede konja, ki ga prevzemite 11 , »plačajte N. N. 5.000 K posojila, ali le za potovanje v Pariz 11 . Neveljavno na¬ pravijo menico zlasti tudi pogoji, če zaradi njih postanejo ne¬ določeni čas, kraj, menična vsota n. pr. »plačajte N. N. 3.000 K, če bo X. še živ 11 , ali »plačljivo v X., če bo dotlej pošta prevzela promet 11 , ali »plačajte dne ..., če bo takrat relacija dinarja proti kroni 1:2“; pogoji, ki se razumejo sami po sebi, ne ško¬ dijo: »Gospodu N. (trasatu), če bo hotel sprejeti 11 , ali »plačajte g. N. (remitentu), če se pri Vas javi sam ali njegov naslednik 11 (po menično terjatev mora itak upnik iti). b) Neveljavna je menica, če izdatelj izključi svojo zavezo: „b rez zavez e“. Da to velja za lastno menico, ni sporno, izdatelj lastne menice je glavni dolžnik, če on s podpisom prevzame glavno menično zavezo, pa jo ob enem izključi, je jasno, da je menici vzel vso podlago, smatrati treba, kakor bi menice ne bil podpisal, menici torej manjka bistvene sestavine. Pa tudi pri trati je stvar ista. Trasant prevzame s podpisom menice po zakonu jamstvo, da bo trasat njegov poziv sprejel 59 Zaradi splošnega pravila ni mogoče izčrpno navesti pristavkov, ki se vtegnejo pojaviti v menici, omejiti se treba na najvažnejše, o nekaterih izmed njih treba podrobno govoriti v drugi zvezi. 59 in menico plačal (čl. 8. m. r. in bos.; § 7. hrv.; § 88. srb.). Tega jamstva se ne more rešiti s pristavkom, ki bi izražal nasprotno voljo, to sme po zakonu samo indosant (čl. 14. m. r. in bos.; .§ 12. hrv.; priznano tudi v srbskem nauku). Vprašanje, ali ne bi bilo z ozirom na čl. 18. treba reči, da se tak pristavek trasanta smatra za nezapisan, se ne more potrditi. Ntirnberška novela v čl. 18. določa izrecno samo, da dogovor, po kterem naj bi imetelj menice ne bil upravičen, zahtevati takojšen sprejem menice, nima menične moči, nikjer pa zakon ne izraža iste misli glede jamstva za plačilo. Če se je zakonodavcu zdelo potrebno, povedati glede manj važnega jamstva za sprejem izrecno, da se ne more veljavno izključiti, da marveč tak dogovor nima menične moči, vendar pa ne uni¬ čuje menice same, bi bil gotovo isto povedal tudi glede toliko važnejšega jamstva za plačilo. Ker tega ni storil, treba skle¬ pati, da je smatral izključitev trasantovega jamstva za plačilo za tako nasprotno načelu meničnega prava o obveznosti pod¬ pisov, da menica, v kateri bi trasant izključil jamstvo za pla¬ čilo, sploh ni menica. Prigovor, da se lahko napiše tudi za tra¬ santa nepravo ali fingirano ime, ne velja; iz menice z namišlje¬ nim trasantoin ni razvidno, da trasanta pravzaprav ni, taka menica je po zunanji vsebini in obliki veljavna; kdor jo vzame, se sme zanesti, da je pravilna, pristni podpisi na nji tvorijo menično zavezo napram onemu, ki tako menico dobi v dobri veri. Iz menice, kjer bi trasant izključil svojo zavezo, bi pa lahko videl vsak, kdor jo dobi, da izdatelj sam noče jamčiti za njo, da ji toraj manjka resnosti, ker če trasat ne bi hotel spre¬ jeti, sploh ne bi bilo nikogar, ki bi bil zavezan plačati. Vpra¬ šalo bi se edino, ali sme trasant to klavzulo pristaviti, ako si je preskrbel že naprej akcept. Tudi to vprašanje treba zani¬ kati, ker gre pri izključitvi trasantovega jamstva, kakor re¬ čeno, naravnost za formalno kot menica neveljavno listino, tako da se na nji ne morejo prevzeti druge menične zaveze. Tudi trasantovo jamstvo s sprejemom menice po trasatu še nikakor ni postalo brez pomena, ker ni izključeno, da akcep- tant ne plača. Drugače ureja to vprašanje enotni menični za¬ li o n (čl. 9.). Izdatelj trate sme izključiti jamstvo za sprejem, zaznamek, ki bi z njim hotel izključiti jamstvo za plačilo, pa se smatra za nezapisan. Tudi v srbskem nauku se zastopa 60 mnenje, da sme zavezo izključiti trasant, ki je dal pokritje (sporno). c) Neveljavno napravi pri nas menico obljuba obresti v menici (čl. 7.). Praksa razširja to določbo, kakor že omenjeno, in ne priznava za veljavne menic, ki dajejo zastavo, konven¬ cionalno kazen in druge stranske dajatve. 2. Pristavki, ki veljajo za ne pristavljen e. a) Pristavek, da se menica ne sme predložiti v sprejem (čl. IS.); b) pristavek, s kterim se predpiše prezentacija za spre¬ jem, z izjemami (čl. 19. — 24.). 3. Dovoljeni pristavki, ki se tičejo načina menične zaveze in njene izpolnitve. a) Domicil; b) plačilno mesto; c) ukazna (o r d r s k a) in d) p r i v e z n a (r e k t a -) klavzula. Ordrska klav¬ zula se nahaja redno v menici, pa je nepotrebna, ker je menica po našem zakonu sama po sebi vrednotnica na ukaz, ki se sme z indosamentom prenesti tudi, ako ni izrecno izdana na ukaz. Nasprotno, ako naj bo izključen prenos z indosamentom, to je s pravnimi učinki popolnega indosamenta, ako naj bo izključena cirkulacija menice, treba to izrecno izraziti v me¬ nici sami, n. pr. s pristavkom, „ne na ukaz“, „brez žira“, „brez cesije“ ali drugače, na vsak način pa tako, da se vidi iz me¬ nice, da naj bo izključen prenos z indosamentom. Zadostovalo ne bi, da se ordrska klavzula prečrta, menica s prečrtano ordrsko klavzulo je menica brez ordrske klavzule, toraj pri nas menica na ukaz (čl. 9., 15., 98., št. 2 m. r. in bos.; §§ 8., 13., 112., št. 2 hrv.). Privezno klavzulo sme pristaviti izdatelj pa tudi indosant; če jo pristavi izdatelj, ima iz menice samostojne menične pra¬ vice samo remitent in v regresu trasant zoper akceptanta. Indosament, ki bi ga na menico s tako izdateljevo klavzulo za¬ pisal remitent in za njim kdo drugi, ni indosament v pravnem smislu meničnega reda, ne daje samostalnik meničnih pravic. 61 Toda samo z indosamentom v smislu meničnega reda ne more remitent razpolagati z menično terjatvijo, ne jemlje mu pa pri- vezna klavzula sama po sebi pravice, razpolagati z menično terjatvijo na drug način, zlasti z odstopom ali nakazilom. Zato tudi ni izključeno, da se more v posameznem primeru na me¬ nico, ki ima izdateljevo privezno klavzulo, zapisani indosa- sament smatrati za odstop ali nakazilo, če so v pravnem po¬ slu sicer združeni znaki odstopa ali nakazila, in so sicer dani pogoji za konverzijo; cesijonar, asignatar dobi potem s takim indosamentom pravice, kakor bi jih bil sicer dobil z odstopom (nakazilom) menične terjatve. Vsekako ima trasantova pri- vezna klavzula posledico, da trasant pride v menično za¬ vezo samo napram remitentu, pa tudi akceptant ne odgovarja remitentovim naslednikom po meničnem pravu, (take menice služijo redno kot kavcijske ali depotne menice). Ako pristavi privezno klavzulo indosant, jamči ta indo- sant samo svojemu neposrednemu indosatarju po meničnem pravu, njegovim naslednikom po meničnem pravu ni odgo¬ voren. Dočim pa izdateljeva privezna klavzula menici sploh vzame lastnost vrednotnice na ukaz, sme indosatar, ki je me¬ nico dobil na temelju indosamenta s privezno klavzulo, me¬ nico dalje indosirati s polnovrednim indosamentom, njegov indosatar ima samostojne menične pravice zoper vse indo- sante razun onih, ki so indosirali s privezno klavzulo, seveda tudi zoper izdatelja in akceptanta (čl. 9., 15. m. r.). Pripomniti treba, da niti izdateljeva privezna klavzula ne izključuje po¬ oblastilnega (prokurnega) indosamenta. Po srbskem meničnem zakonu (§ 80., št. 3) se me¬ nica mora glasiti na ukaz, ukazna klavzula je bi¬ stvena sestavina temeljne menice, brez nje listina ni menica, privezne klavzule srbsko menično pravo ne pozna, tudi ne pri indosamentu. Enotni menični zakon (čl. 10.) določa, da ima izdateljeva privezna klavzula za posledico, „da se more me¬ nica prenesti samo v obliki in z učinki navadnega odstopa.' - Ker naše občno državljansko pravo za odstop ne zahteva po¬ sebne oblike, ni dvoma, da tudi po enotnem meničnem za¬ konu pri nas ne bi bilo izključeno, da bi se mogel indosament na menici z izdateljevo privezno klavzulo smatrati za odstop. 62 Dvomljiveje pa je, ali bi bila mogoča konverzija takega indo- samenta v nakazilo, besedilo enotnega meničnega zakona se temu protivi. Glede indosantove privezne klavzule ni razlike (čl. 14. enot. m. z.). e) Naslovi za silo; f) Oznaka duplikata — samo pri tratah —; g) Kasatorna klavzula v duplikatih; h) Klavzula, da ni treba prezentacije za plačilo; i) Klavzula, da ni treba protesta; j) Klavzula ,,brez jamstva 14 ali ,,brez zaveze 4 * * * * * * 11 ; da je ne sme pristaviti izdatelj, se je že omenilo; k) Klavzula, ki izpremeni menično terjatev iz take, ki jo je treba iti iskat, v tako, ki je treba upniku plačilo prinesti, 'budi v tem primeru pa mora biti v menici določen plačilni kraj, kamor mora menični dolžnik prinesti meničnemu upniku menično vsoto. Pravno je ta klavzula mogoča v vsaki menici, uporabljiva pa pač le v lastnih menicah, zlasti s privezno klav¬ zulo. Če menica nima privezne klavzule in jo remitent žirira, indosatar ne more zahtevati, da menični zavezanec vsoto pri¬ nese k njemu, iskat jo mora priti na plačilni kraj n. pr. v remi- tentovo stanovališče. 1. Klavzula „ali vrednost 11 , „ali kurz 11 , na drugi strani klavzula »efektivno 11 . 4. Pristavki, ki se ne tičejo vsebine ali izpolnitve menične zaveze. a) Valutna klavzula. Ona naznača, zakaj in kako je remitent od izdatelja prejel menico, kaj je remitent izdatelju za menico dal ali se zavezal dati mu, z eno besedo, gospodarski razlog za izdajo menice in njen pravni temelj. Valuta se lahko da pri izdaji ali pred izdajo menice, izdatelj jo more tudi kreditirati, more se ji tudi odreči, dati menico v darilo; vse to se določi v meničnem sklepu. O valuti po našem, hrvaškem, bo¬ sanskem in po enotnem meničnem zakonu v menici ni treba govoriti, po srbskem zakonu pa je naznaka valute bistven del menice in 63 sicer niti ne zadostuje potrdilo o samem prejemu valute, nego treba navesti način, kako je dana, lahko pa je — po praksi — tudi fingirana, ne da bi bil zato oškodovan naslednik, ki je me¬ nico dobil v dobri veri. Redno se valuta tudi pri nas v menici naznača n. pr. »vrednost v gotovini prejel 11 , »vrednost v blagu 11 (kup in pro¬ daja blaga, menica je dana namesto plačila ali radi plačila), »vrednost poračunjena 11 (valuta kreditirana), »vrednost v meni 11 (pri tratah na lastni ukaz, kjer se valuta prejme še le po žiriranju), 20 »vrednost sporazumljena 11 , (valuta še ni dana, stranki sta pa dogovorili, kdaj in kako se bo dala), »vrednost zamenjana 11 (menica za menico n. pr. v različni valuti ali z različnim plačilnim krajem) itd. O valutnem razmerju ne govorimo samo pri izdaji te¬ meljne menice, nego tudi pri prenosu menice s popolnim indo- samentom; indosant ne indosira menice in ne prevzame brez gospodarskega razloga mesto vloge upnika vloge subsidiar¬ nega dolžnika. Valutno razmerje ima pomen samo med neposrednim prednikom in naslednikom (čl. 82. m. r), če ni valute, toraj ne causae obligandi, sme menični zavezanec to dejstvo prigovar¬ jati svojemu neposrednemu nasledniku. Že tu se vidi, da tudi med neposrednima strankama tvori obligacijo formalni skrip- turni akt: upniku ni treba ničesar dokazovati, on terja z me¬ nico v roki, njegov prednik, ki prigovarja, da manjka vzroka za dolg, mora svojo trditev dokazati. Niti ta dokaz pa mu ni dovoljen zoper poštenega nadaljnega naslednika. To je ravno glavno bistvo menice, da je terjatev naslednikov — če so menico pridobili formalno pravilno in v dobri veri — neod¬ visna od veljavnosti terjatve njihovih prednikov, to daje me¬ nici pripravnost za cirkulacijo. Valutna klavzula pa ima lahko pomen kot dokazno sredstvo, pobotnica itd. b) Klavzula o pokritju in poročilo. Pokritje je vrednost, ki jo ima ali naj dobi oseba, ki naj menico plača, od osebe, na ktere poziv jo plača, redno toraj gre za razmerje med trasantom in trasatom, po smislu je ta pristavek ; ’° Da valutna klavzula v menici na lastni ukaz nima pomena, je celo jasno, ali po srbskem zakonu je tudi tu potrebna. 64 mogoč samo pri trati. Vrednost ni, da bi morala biti gotovina, labko je blago, vrednotnice, terjatev trasanta zoper trasata itd. Kako sta se trasant in trasat pogodila glede plačila in pokritja, po bistvu ne spada v menično skripturno obligacijo in je zanjo brez pomena. Niti ne more izdatelj, ki je trasatu že dal po¬ kritje, od njega z menično tožbo zahtevati, da menico sprejme in plača, niti ne more trasat (akceptant), ki je menico sprejel in plačal, ne da bi bil dobil pokritje, od izdatelja z menično tožbo zahtevati pokritja. Pa tudi imetnik menice, ki mu je go¬ tovo mnogo do tega, da je pokritje dano, po meničnem pravu ne more od trasanta zahtevati, da naj da pokritje. Obogatitev, ki jo ima trasat (akceptant) s tem, da ne plača menice, dasi je pokritje prejel, in obogatitev, ki jo ima trasant, ker se je njegova menica plačala, ne da bi bil dal pokritje, pride v poštev le, ako in kolikor je s to obogatitvijo oškodovan imetnik me¬ nice. Primeri tudi § 1401. odz. po besedilu III. novele. Način pokritja se ne zapiše v menico, vanjo pride — ne da bi bila bistvena — kot takozvana pokritvena klavzula samo označilo, kdo da pokritje, toraj, ako je trasant izdal me¬ nico na svoj račun, n. pr. ,.postavite na moj račun", ako pa je izdal menico po dogovoru na račun koga drugega: »postavite ria račun gospoda N. N.“ (komisijska trata). Bistvena pa ta klavzula nikdar ni, tudi ne v zadnjem primeru, ker sploh ni treba, da bi se iz menice videlo, kdo bo dal pokritje. Zadosti je, da trasat sploh zve, kdo mu preskrbi pokritje. V menici sami se ime tretje osebe, ki bo dala pokritje, redno niti ne izpiše popolnoma, nego le z začetnico, komisijska trata ima dostikrat le pristavek »plačajte na račun onega, kogar se tiče, po poročilu". Trasant komisijske trate pa pri izdanju menice ne ravna kot poblaščenec, nego podpiše v svojem imenu na tuj račun. Dejanski seveda ima izdatelj od komitenta pooblastilo ali celo nalog, izdati tako in tako menico, in komitent je dol¬ žan skrbeti za pokritje pri trasatu, obe ti pravni razmerji pa nista predmet menice; po menici zavezan je le trasant, ne pa komitent. Ta po medsobnem dogovoru odgovarja trasantu samo za škodo, ki bi jo morda trasant imel pri regresu, če trasat ne sprejme ali ne plača. Trasat, ki plača komisijsko menico brez pokritja, ne more prijeti trasanta nego le komi¬ tenta. Kakor pa pride v menično zavezo mesto komitenta trasant, tako ima trasant tudi menične pravice zoper akcep- tanta, ako mora v regresu plačati menico, ki je ni plačal ak- ceptant, najsi je ta od komitenta prejel pokritje ali ne. Poleg klavzule o pokritju se v menici kot navaden ali nebistven del njene vsebine redno zapiše, ali naj trasat menico sprejme oziroma plača le po vsebini posebnega obvestila, ki mu je ali bo došlo: „p o poročil u“, „p o a v i z u“, ali pa ne da bi čakal posebnega obvestila: „b r e z p o r o č i 1 a“, „b r e z a v i z a“. Ta klavzula je važna le za civilnopravno razmerje med trasantom in trasatom. Trasat, ki, dasi opo¬ zorjen, da pride posebno poročilo, sprejme ali plača, ne da bi bil čakal aviza, ravna na lastno odgovornost; za trasa ta je odločilno poročilo, ne menica. Mogoče je n. pr., da je tra- sant od remitenta kupil blago, in mu dal za kupnino menico, dasi še ni dobil blaga, računajoč, da bo blago dobil pred do- spetkom menice. Tu bo v menico zapisal klavzulo „po poro- čilu“, to se pravi, da naj trasat ne sprejme ali ne plača, dokler ne dobi nadaljnega obvestila. V obvestilu bo trasant trasatu povedal, da ni razloga odklanjati akcept ali plačilo, ali pa, da naj ne sprejme in ne plača. Seveda se trasant ne more na ta način rešiti regresa napram nadaljnemu meničnemu upniku, ki je menico pridobil v dobri veri, zoper regresno tožbo remi¬ tenta samega pa, ki ni dobavil prodanega blaga, se bo vspešno branil s prigovorom non (rite) adimpleti contractus ali celo z exceptio doli. Važno je poročilo tudi kot nekaka preizkušnja za pristnost in nepopačenost menice, koje bistvena vsebina se pozvancu naznani s poročilom. Zlasti pa se s poročilom lahko uredi tudi pokritveno razmerje; trasant prosi trasata, naj mu menico sprejme na račun določenega dolga, na upanje, za uslugo itd. Če v menici ni rečeno, da bo došlo poročilo, sme trasat vsekako menico sprejeti in plačati; če se je zavezal že naprej trato sprejeti in plačati (brez poročila), bi odklonitve sprejema ali plačila niti ne mogel opravičevati, češ, da ni došlo poročilo. Ako v trati o poročilu sploh ni govora, treba preso¬ diti po položaju, ali je moral ali smel pozvanec menico sprejeti in plačati brez poročila; v poštev bodo prišle medsobne trgov¬ ske zveze obeh strank, poslovanje v prejšnjih sličnih primerih, § 1401. o. d. z., odst. 1, pa zaradi večje strogosti menične ter¬ jatve ne bo prišel neomejeno v poštev. Po hrvaškem in bosanskem pravu ni razlike. 66 Po srbskem zakonu (§§ 85.—87.) je izrecno predpisano, da mora i z d a t e 1 j ali komitent pravočasno skr' beti za pokritje in sicer tako, da je ima trasat v rokah najkasneje takrat, ko dospe menica. Pri komisijski trati pa je, kakor zakon izrecno povdarja, izdatelj osebno odgovoren le indosantom ter imetniku menice. 21 Zakon nadalje domneva, da je vsota pravočasno poslana, ako je trasat ob času do- spetka onoliko vsoto dolžan trasantu ali komitentu. Akcept tvori v sporih o pokritju med trasantom in trasatom domnevo, da je bilo pokritje pravočasno dano, domnevo pa sme trasat z nasprotnim dokazom izpodbiti. Ne tvori pa sprejem domneve, da je bilo pokritje pravočasno dano, v primeru, da zahteva imetelj prejudicirane trate regres od izdatelja. V tem primeru mora izdatelj dokazati, da je imel akceptant pokritje pravo- dobno v rokah. Naš zakon te domneve ne pozna, vendar bo redno tudi pri nas v primeru, da akceptant zahteva pokritje, zadelo njega dokazno breme, da je menico sprejel in plačal brez pokritja. Meničnega regresa zoper izdatelja na temelju prejudicirane menice pa po našem, hrvaškem in bosanskem zakonu sploh ni. Enotni menični zakon se s pokritjem ne bavi, konvencija o izenačenju meničnega prava (čl. 14.) celo izrecno- ugotavlja, da se niti ona, niti enotni menični zakon ne dotikata vprašanja, je-li izdatelj zavezan, o dospetku skrbeti za pokritje, niti vprašanja, ali ima imetelj menice posebne pravice do po¬ kritja. To si smejo državne'sopogodnice urediti po svoje. 21 Srbski zakon v §§ 82. in 85. ni iasno stilizovan, utis dela, kakor bi mešal menico, podpisano po pooblaščencu, s komisijsko trato; prav ga treba razumeti tako, da se tiče § 82. samo pooblaščenca, § 85. samo izda-. telja komisijske trate. VI. Poglavje. Skripturni akt. § 24. I. Teorije menične zaveze. Pravno razmerje med trasantom in trasatom in med tra- satom in prezentantom ni delalo posebnih težav teoretikom, ki so že kmalu potem, ko se je menica začela rabiti, skušali prodreti v njeno pravno vsebino in jo v duhu tedaj vršeče se recepcije urediti pod znane jim kategorije rimskega prava; prvo so smatrali za mandat, drugo za konstitut. Dokaj težje jim je bilo vprašanje o pravnem razmerju med trasantom in remitentom in s tem prašanjem so se z vidikov rimskega prava največ bavili. O tem se ni dvomilo, da se med trasan¬ tom in remitentom sklene pogodba, ki je bistvena za izdajo menice in temelj trasantove zaveze, glavna stvar je bila toraj pogodba, ki se je vsled nje izdala menica. To pogodbo so smatrali za mandat ali posojilo ali kup, meno, brezimensko po¬ godbo i. t. d., slednjič je precej prodrlo mnenje, da gre za po¬ sebno vrsto k o n s e n z u a 1 n i h pogodb, s ktero se je izdatelj za nasprotno dajatev katerekoli vrste zavezal, da bo dobil remitent (prezentant), ali na njegov ukaz kdo drugi na drugem kraju vsoto denarja. Čim so se stranke o teh točkah zedinile, je bila pogodba sklenjena, izdaja menice ni bila bist¬ vena za posel (essentiale) nego njegova naravna posledica (naturale negotii). Remitent je lahko tudi brez menice zahte¬ val izpolnitev pogodbe, namreč ne samo, da se izda menica, nego da se plača — naj se menica izda ali ne — v določenem kraju ob določenem času dogovorjena vsota v dogovorjeni valuti. Ta temeljna pogodba je bila redno — že omenjeno — notarska pogodba. Exceptio non adimpleti contractus je bila mogoča, če valuta ni bila dana, in tožitelj je moral dokazati, da je dal valuto. Ta teorija nikakor ni vstrezala važnosti in samostojnemu pomenu, ki sta se menici priznavala zlasti v trgovskih krogih, in zato tudi ni zadoščala potrebam prometa, celo ne, ko je menica z razvojem indosamenta postala prava cirkulacijska vrednotnica in je njena moč segla preko kroga oseb, ki so bile vdeležene pri njeni izdaji. Menična zaveza je s tem jasno po¬ stala skripturna obligacija in tudi pravna veda se je morala s svojo teorijo temu prilagoditi; teorija literalne po¬ godbe. Za postanek menične zaveze trasantove je potrebno, da ta na podlagi pogajanja izda in remitentu izroči menico, to je, v določeni obliki z določeno vsebino napisano listino. Me¬ nica toraj ni več samo naturale, nego essentiale pravnega po¬ sla. Tudi ustni menični sklep je veljavna pogodba, ali iz nje nastal zaveza ni menična zaveza. Ta nastane s pismenim iz- danjem menice in izročitvijo menice. Čim se je to zgodilo, odloča samo še vsebina menice, ne pa vsebina konsensualne pogodbe, ki je dovedla do menice; prigovor, da ni bilo causae promittendi, da se valuta ni dala, velja pač napram remitentu samemu, ne pa napram njegovim naslednikom, pa tudi napram remitentu zadene dokazno breme trasanta. Kar se vrši pred izdajo in izročitvijo menice, je samo pactum de contrahendo cambio. Posledica je bila, da je tudi akcept postal literalna obligacija, kar prej ni bil. Začetkom 19. stoletja je teorija lite¬ ralne pogodbe povsem prodrla, ostala pa je teorija, da je me¬ nica pogodba, o čemer tudi oni, ki so zastopali teorijo lite¬ ralne pogodbe, niso dvomili. Namera, da se zenoti menično pravo v Nemški Zvezi, ktere del so bile tudi slovenske pokrajine izvzemši Prekmurje, je dala nemškim pravnikom v prvih desetletjih 19. stoletja po¬ budo k nadaljnim teoretskim razmotrivanjem o pravni naravi menice. Nastopil je E i n e r t s svojo teorijo, da je m e n i c a tr¬ govčev papirni denar. Einert je — r,e povsem brez predhodnikov — iz trgovinske prakse izvajal, da more trgo¬ vec, ki ima dober glas, izdati z menico papirni denar, ako je gotovo, da bo menica ob svojem času plačana: trgovec, ki dobi za blago menico, da se smatra plačanim z menico, še predno je honorirana. Kakor denar, uživa menica javno za¬ upanje, če velja načelo, „da pravic, ki jih kdo uživa iz prido¬ bljene menice in ki temelje na menici, ne motijo razmerja med 69 prejšnjimi imetniki menice in onim, ki se je po meničnem pravu zavezal menico plačati". Pravice vsakega indosatarja morajo biti samostojne in po Einertovem mnenju je to le mogoče, če se menica smatra za papirni denar. Ko bi prvi menični upra¬ vičenec postal upnik na temelju pogodbe, bi ne mogel prenesti nasledniku več pravic, nego jih ima sam, naslednik bi moral računiti s prigovori iz pravnega razmerja, iz osebe svojih pred¬ nikov napram trasantu. Drugače pa je to, če se smatra, da iz- datelj z izdanjem menice na temelju meničnega zakona tiho da vsemu občinstvu obljubo, da se bo menica plačala, enako obljubo, kakor jo po Einertovem nazoru da država pri izdanju papirnega denarja; če je vsakdo prejel obljubo sam (tacite), se njega kot imetnika menice ne tiče, kakšno razmerje je med njegovimi predniki in osebo, ki je dala menično obljubo. Me¬ nične pogodbe toraj pravzaprav ni, menica je enostranska plačilna obljuba, kdor je pravilno dobil menico, sme zahtevati izpolnitev plačilne obljube. C.lavni dolžnik je tudi pri trati iz- datelj, akceptant je porok in plačnik, med trato in lastno me¬ nico ni bistvene razlike, menica na imetnika je redna oblika menice. Ali Einert je predvsem zamenjal papirni denar, ki se zanj ne more zahtevati zamena v kovani denar, z bančnico, ki velja, ker je zanjo po obljubi banke mogoče dobiti kovan denar. Le z bančnico ima menica to skupno, da jo mora izdatelj zame¬ njati za denar. Pa tudi med bančnico in menico je še dokaj razlik: Bančnica se more zamenjati vsekdar, menica ima določen čas dospetka; bančnice se izdajajo že vnaprej v večji množini in se za to in radi lažje cirkulacije glase na okrogle vsote, me¬ nica se izda individuelno za vsak posamezni primer in za do¬ ločeno osebo, zato vsote v nji zlasti v blagovnem prometu niso okrogle. Kdor da bančnico naprej, ne prevzame jamstva za plačilo z gotovim denarjem; banka odgovarja le zadnjemu imetniku, če banka ne plača, zadnji imetnik bančnice nima re¬ gresa zoper svoje prednike i. t. d. Slednjič ni res, da bi se tr¬ govec, ki dobi menico, smatral z njo plačanim; menica se redno vzame zaradi, ne pa namesto plačila, še manj naravnost kot plačilo. Prav pa ima Einert v tem, da povdarja e n o - s t r a n o s t menične zaveze, ko bi te ne bilo, bi menica ne mogla krožiti. Iz Einertove teorije sledi dalje samostalnost meničnih pravic vsakega imetnika. 70 Za Einertom je nastopil L i e b e , on je že pokazal hibe Einertove teorije, sam pa je povdarjal formalnost menične za¬ veze. Pravne posledice so vezane na določeno dejanje, ki se karakterizuje s svojo zunanjo obliko (teorija formal¬ nega akta); brez ozira na to, ali so stranke te posledice hotele ali sploh nanje mislile. Menična zaveza je toraj ab¬ straktna plačilna obljuba in ni vezana na namen, ki so ga ho¬ tele doseči stranke; nastane sicer redno vsled dvostranske po¬ godbe, vendar izdaja menice ni dvostranska pogodba, zato tudi poznejši imetnik ni dolžan ravnati z menico tako, da ščiti tudi pravice svojih prednikov; kar mora po zakonu storiti z me¬ nico, je le pogoj, da varuje svojo pravico". Tudi po Liebejevi teoriji je ustanovljena samostojna pravica naslednikov prvega upravičenca. Dočim je Liebeju zadostoval formalni akt zapisa menice,"’ zahteva cela vrsta teorij, da za postanek menične zaveze ne zadostuje, da je menica zapisana ali zapisana z voljo osebe, ki naj po nji postane upnik, nego treba, da je tudi izročena: formalna menična listina se mora izročiti. Glavni zastopnik te — pogodbene — teorije v ožjem smislu je bil že pred postankom meničnega reda in pozneje Henrik T h 6 1. Tholu je menica obljuba gole vsote (Summenversprechen), trasant, ki jo je izdal, jamči brez ozira na valutno razmerje, akceptant, ki jo je sprejel, mora plačati, najsi je dobil pokritje ali ne. Menica je torej povsem neodvisna od valute in pokritja; le tako je mogoče, da se indosatar zanese nanjo, ne bi pa bila zanesljiva, ko bi se moral bati prigovorov iz pokritvenega in iz valutnega razmerja med trasantom in remitentom, med indosanti in prejšnimi indosatarji. Menica je sicer formalen akt in daje eni strani samo dol¬ žnosti, drugi le pravice, ako druga stran izpolni, kar je treba, da menica obdrži moč, ali izda se v obliki pogodbe, ta oblika je, da se formalna menična listina brez posebne oblike d a in vzame. Kdo jo vzame, je zavezancu vseeno; če mu to na 52 Liebe ni povsem jasen, kar se tiče postanka menice, nekteri ga razumejo tako, da vidijo v njegovi teoriji ne samo enostranski formalni akt, nego formalno pogodbo, ki nastane s tem, da oni, ki obljublja plačilo, na¬ piše menico v soglasju z onim, ki naj bo iz nje upravičen. 25 in, kakor ga razumejo drugi, soglasje prvega upravičenca z zapi- pisom menice, 71 videz ni, treba pomniti, da oni, ki menico vzame, ni samo re- mitent, nego ob enem tudi oseba, ki mora dati ne sicer po me¬ nici, toda po meničnem sklepu, valuto. Ti dve pravni strani ene osebe treba strogo ločiti. Le ako se menica da in vzame — toraj z voljo strank — nastane menična zaveza, zgolj napisana menica je brez pomena. Dočim je stara konsenzualna teorija stala na stališču, da se menična pogodba (ne samo menični sklep) prej sklene in potem napiše menica, se po Tholovem nazoru menica najprej napiše in potem z izdatvijo in pre¬ vzetjem sklene menična pogodba. Potemtakem bi moral ime- telj menice, ki je šla iz roke v roko, dokazati, da se je menična pogodba res sklenila z izdatvijo in vzetjem. Ta dokaz je re- mitentu morda lahek, nadaljnemu upravičencu pa jako težek, praktično bi toraj bila menica redno neizterljiva. Zato je moral Thol postaviti domnevo, da je bila menica, če je prišla iz rok onega, ki je zapisal menično obljubo, dana in vzeta, dalje domnevo, da ima menico res ona oseba, ki je v nji na¬ značena kot upnik; če pride do tožbe, mora toženec dokazati, da se menica ni dala in vzela, ali da se ni dala z namenom, zavezati se menično. Teh domnev pa menični zakon nikjer ne izraža, tudi se ne strinja z zakonom, da bi moral upnik imeti menico, da je po nji upravičen, upnik je po menici lahko upravičen, in samo ne more izvrševati svojih pravic, če menice nima; celo to pa ni povsem res, ako je menica amor- tizovana. Einert, Liebe in Thol so sodelovali na konferenci v Leip¬ zigu. ali nobena njihovih teorij ni prešla popolnoma v zakon, kakor velik je bil vpliv teh mož. Da, trdilo se je, da menični zakon, ki je namenjen praktičnemu življenju, sploh ne vsebuje splošne dosledne teorije, češ da slednjič vsaka teorija privede, do kraja izvedena, do posledic, ki so za praktično življenje ne¬ sprejemljive. Vendar je nastalo na podlagi meničnega reda, k potem ko je stopil v moč, veliko število teorij menične zaveze. Bistveno vprašanje .za nje je, kako pojasniti menično zavezo, ki jo zakon s členoma 74. in 82. nalaga izdatelju ali sploh me¬ ničnemu zavezancu tiapram osebam, ki so menico pridobile sicer v dobri veri toda od prednika, ki, dasi formalno legiti- movan kot imetnik, menice sam ni pridobil v dobri veri. V takih primerih je namreč jasno, da je vez med zavezancem in upravičencem pretrgana. 72 Velik del, zlasti starejših teoretikov je sledil z večjimi in manjšimi izpremembami Tholovim nazorom, toraj pogodbeni teoriji, ali prigovarjati se jim mora — ne glede na to, da se da pogodbena teorija komaj združiti z določili zakona o akceptu (čl. 21., 22.) — zlasti to, da ne pojasnijo povoljno vezi med meničnim zavezancem in remitentovimi nasledniki. Ti težavi so se skušali drugi raziskovalci meničnega prava ogniti na ta način, da, bližajoč se Einertu, smatrajo menično zavezo in pravico za nastalo z enostranskim zapisom menične izjave. Vendar zadostuje samo personifikacijski teoriji za po¬ stanek izdateljeve zaveze, da je menica napisana: „menica je upnik", izdatelj je dolžnik po njem samem ustvarjene vrednot¬ nice, imetnik menice je njen menični zastopnik. Drugi pristaši teorije enostranskega akta zahtevajo za postanek — ali, kakor se nekateri dosledneje izražajo — za učinkovitost menične za¬ veze poleg pristnega zapisa menične izjave, da pride menica v roke druge, po nji legitimovane osebe. Da bi morala ta oseba menico pridobiti bona fide, pošteno in v dobri veri, tega zlasti ne zahteva Kuntzejeva kreacijska teorija; po nji je izdaja menice enostranski pravni posel, dovršen, ko je menica napisana in podpisana. S tem je že ustvarjeno neko kreditno raz¬ merje, ki postane prava obligacija s tem, da formalno legitimo- vana oseba dobi menico v roke, bodisi tudi brez volje ali celo zo¬ per voljo izdatelja, ki mu v takem primeru pomaga 1 e actio ali exceptio doli. Griinhut se je tej neprijetni, naravnost proti¬ pravni posledici kreacijske teorije ognil s tem, da sicer vzdr¬ žuje enostransko zavezo, ki nastane s spisom in podpisom me¬ nice, učinkovita pa naj postane le, če po menici (formalno) le¬ gitimirana oseba menico pridobi v dobri veri. Vseeno je toraj, ali je menica izdatelju prišla iz rok z njegovo voljo ali ne, upravičen pa ni po nji tisti, ki je ni pridobil v dobri veri, nego vedoč, da je prišla izdatelju (predniku) iz rok na nepra¬ vilen način. Drugi pristaši teorije enostranskega akta zahtevajo, iz¬ ključujoč sicer potrebo pogodbe z osebo, ki naj bo upravičena, poleg izdaje — napisa in podpisa — menične listine za posta¬ nek menične zaveze še neko drugo dejanje izdatelja, s kterim pride menica z njegovo voljo iz njegovih rok. Sem se šteje zlasti pendenčna teorija: upnik je tisti, ki menico, dano od izdatelja iz rok, slednjič prezentira v plačilo, remiteni 73 in njegovi nasledniki niso upniki, nego samo morejo biti upniki, če menico obdrže; s tem, da se pridobi posest menice, se do¬ loči le, kdo more biti upnik, s tem da se da menica naprej, se ne preneso že obstoječe terjatve; izdatelj menice pa je že s početka hotel imeti za upnika vsakogar, kdor bi prišel v po¬ sest menice. Sem spada tudi emisijska teorija, ki se od pendenčne loči toliko, da je po nji upnik vsak legitimovani imetnik menice (ne samo zadnji prezentant), ki dobi menico potem, ko jo je izdatelj dal namenoma iz rok. Slednjič naj se omeni še Lehmannova teorija, ki trdi, da nastane trasa- tova zaveza s tem, da napiše akcept, ne da bi bilo treba, da se menica odda naprej ali prezentira, trasantova in indosantova zaveza pa le, ako oddata menico s pravnim dejanjem, ki more prenesti lastnino, in ako pridobi lastnino menice kdo, ki je po menici legitimovan kot upravičenec. Za akceptanta teh dveh pogojev ni treba — razun pri sprejemu in bianco — ker je last menice gotova stvar v onem trenutku, ko zapiše sprejemno klavzulo. Slično stališče zavzema tudi Karol Adler, vendar morda nekoliko bližje Griinhutu: če prednik ni bil upravičen po menici, dobi naslednik menične pravice samo, ako na me¬ nični način pošteno pridobi lastnino menice. Grtinhutova teorija je pač ona, ki se da najbolje spraviti v sklad z določbami pozitivnega zakona in daje za menični promet, za praktično življenje, povsem povoljne rezultate. Za večino primerov v rednem teku menice pa so rezultati nave¬ denih teorij skoro enaki, ker vsaka teorija mora, če ni povsem abstraktna, gledati, da se spravi v sklad s pozitivnim pravom. Očitek, ki se je napravil Griinhutovi teoriji, da je meničnemu zavezancu vseeno, ali mora, če je z enostransko izjavo na vsak način zavezan, plačati poštenemu ali nepoštenemu pri- dobitelju menice, samo da je formalno legitimovan, pač ni re¬ sen; objektivnemu pravu, zakonu, mora biti do tega, da se ščiti poštenje v prometu. To priča tudi čl. 74. men. reda. Po našem meničnem pravu nastane menična zaveza eno¬ stransko s pristnim podpisom na listini, ki je napravljena v za¬ koniti obliki menice in z zakonito vsebino menice, bodisi da se je podpisal podpisnik kot izdatelj, indosant, akceptant, častni akceptant, ali avalist. Učinkovati pa more ta zaveza — to je že v naravi stvari same — le, če jo kdo uveljavlja, ker se me¬ nična plačilna obljuba sama ne more uveljaviti. Treba toraj, 74 da pride listina v roke druge osebe, ki hoče biti upnik. Res je, da menični zavezanec, razun akceptanta, plačilno obljubo, do¬ kler je listina v njegovih rokah, lahko uniči, ali ne s tem, da iz- premeni notranjo voljo, nego le tako, da uniči, raztrga, sežge, prečrta listino. Ako pride listina iz njegovega varstva tudi brez njegove volje ali celo proti nji v tuje roke in sicer v roke koga, ki jo n. pr. na podlagi ponarejenega indosamenta ali vsled zmote ali, ker je menični senzal zlorabil menico, dobi v dobri veri in je po nji formalno legitimovan, potem se ne vpraša, ali je prišla menica iz zavezančevih rok z njegovo voljo ali ne, ali mu je bila celo ukradena, ali jo je izgubil i. t. d. To zahteva varnost prometa. Ko bi moral oni, ki se mu ponudi menica s pristnim podpisom, šele podrobno preiskovati, na kakšen način je prišla iz izdateljevili rok in skozi celo vrsto indosamentov do njega, bi to bilo ne le dejanski skoraj nemogoče, zlasti pri menicah, ki dospejo s kratkim rokom in so izdane v tuji dr¬ žavi, nego menici bi bila s tem vzeta njena glavna gospodarska naloga služiti cirkulaciji. Seveda pa zakon tudi osebe, ki dobi menico v dobri veri, ne oprašča vse previdnosti, ni mu sicer po teoriji enostranskega akta treba preiskovati posebej, ali je menica na pravilen način prišla iz zavezančevih rok, paziti pa mora, jeli ne dajeta vsebina ali zunanja oblika menice sa¬ me razloga za sum o pravilnosti pridobitve menice (čl. 74.). Več kakor te paznosti v prometu ni mogoče zahtevati; če je menica po vsebini in obliki pravilna, se sme pridobitelj zanesti, da je pravilno nastala in krožila do njega, in osebe, kojih pod¬ pisi na menici so pristni, so mu zavezane. (Gl. tudi § 48.) S teorijo enostranskega akta se najlažje spravijo v sklad tudi določbe čl. 3., 75. in 76. m. r. Teorija enostranskega akta ima nadalje oporo v čl. 22. m. r., ki določa, da je akceptant za¬ vezan tudi po takem akceptu, ki je v nasprotju z vsebino me¬ nice in ga je prezentant izrecno odklonil; tu pač ni mogoče govoriti o pogodbi. Tudi -el.-21. m. r., ki vstanavlja, da se za¬ pisan sprejem ne more več umakniti, podpira teorijo enostran¬ skega akta, zakon namreč ne pravi, da se ne more preklicati samo tak sprejem, ki je že znan meničnemu upravičencu. Te¬ orija enostranskega akta, kakor je tu izvedena, se pa ne le ne protivi določbam našega zakona, nego je tudi pravična; kdor podpiše menično izjavo, mora sam paziti in najlažje sam pazi, da mu ne pride brez njegove volje menica iz rok. Kdor izda menico, ne da bi ji dodal privezno klavzulo, ne ve, kdo bo slednjič upravičen zahtevati plačilo, on toraj z me¬ nično zavezo izjavi, da hoče biti dolžan ne samo remitentu nego vsakomur, kdor bi menico pridobil na temelju ordrske ka¬ kovosti menice, to se pravi vsakomur, ki bo menico pridobi! po sklenjeni vrsti indosamentov, v katerih prvem je remitent in- dosant, seveda le, ako se menica pridobi v dobri veri. Tako kvalifikovana oseba je prejela plačilno zavezo kot samostojno zavezo, toraj ne samo za to, ker je njen prednik bil menični upnik, nego tudi za to, ker se je menična zaveza že z vsega početka tikala tudi nje. Med njo in izdateljem ni treba nepre¬ trgane vrste pravnih prehodov zaveze, ki jo je izdatelj prevzel napram remitentu, nego treba je le formalne zveze po indosa- mentih in pa poštene pridobitve, to je pridobitve v veri, da je bil prednik ne samo formalno po indosamentih, nego tudi ma- terijelno upravičen razpolagati z menico; ali je res bil materi- jelno upravičen razpolagati ali ne, ne pride v poštev. Sama po¬ sest menice potemtakem ne zadostuje razun pri indosamentu in bianco, sicer mora, kdor naj bo po meničnem pravu samostojno upravičen, biti napisan v zaznamu na menici, indosamentu, kot i n d o s a t a r. Na ta način pridobi svoje stališče kot upnik vsekako originarno na temelju prvotne obljube; ako je bil njegov prednik sam pošten in formalno legitimovan, pa tudi derivativno. Ker je pravica indosatarja vsekako originarna, ker je hotel imeti izdatelj vsakega formalno legitimovanega indosatarja, ki menico pridobi v dobri veri, za upnika, ne more izdatelj ali drugi prednik uveljavljati proti njemu prigovorov, ki bi jih mogel uveljavljati zoper kterega njegovih prednikov —- zlasti ne kompezacije ali plačila brez izročitve menice. Pri¬ govarja mu redno (glej § 49.) lahko samo to, kar se vidi iz menice same in kar more prigovarjati njemu osebno. Za legitimacijo pa zadostuje formalna zveza od remitenta do kon¬ čnega upnika z indosamenti, na da bi bil končni upnik — imet¬ nik menice — dolžan prepričati se, ali je menica res vedno na- podlagi pravnih poslov prišla iz ene roke v drugo; indosament tvori domnevo, da je menica pošteno pridobljena, izpolnjen in¬ dosament za prezentanta, ki je v njem imenovan, slep indosa¬ ment za vsakega imetnika menice. Menično terjatev sme uvelja¬ viti, kdor je na navedeni način legitimovan, tudi ako ni postal lastnik listine, dasi redno, lahko se reče skoraj vedno, na pod- 76 stavi indosamenta postane lastnik; obligacijska pravica iz me¬ nice ni odvisna od tega, kdo je lastnik materijala, nakterem je napisana menica, (kar se recimo zgodi, če se menica napiše na tujo golico), pač pa se mora z indosamentom prenesti ob enem posest listine, ker se brez listine menične pravice ne dajo iz¬ vrševati. Lastnik ne more zahtevati materijala listine od le- gitimovanega posestnika menice, dokler je terjatev v moči — ali ga lahko toži za škodo, je drugo vprašanje — nasprotno, legitimovani upravičenec lahko zahteva, da mu lastnik mate¬ rijala izroči menico; glavno je pravica iz menice, ne njen ma¬ terijah Stvar je bolj teoretična nego praktična. Iz menice je vsak hip samo ena oseba, oziroma, če je me¬ nica izdana večini remitentom ali prenešena na več indosa- tarjev, skupina oseb upnik, kdor je bil prej upnik, pa je menico žiriral, postane (regresni) dolžnik, prejšnji položaj kot upnik dobi zopet le, če mu pride menica v regresu zopet v roke; ostane mu radi tega, ker lahko zopet postane upnik, z dolo¬ čenimi pogoji samo pravica do varščine (regres za varnost). Ker se hrvaški in bosanski menični zakon v vseh odločil¬ nih določbah strinjata z našim, ni razloga, da ne bi tudi za hr¬ vaško in bosansko menično pravo veljala navedena teorija menične zaveze. Srbskemu meničnemu zakonu pa, ki zlasti nima določbe čl. 22., odst. 2. našega zakona, nego smatra mo- difikovan sprejem izvzemši limitovani za odbit brez zaveze za sprejemnika, vstreza bolje pogodbena teorija, ki se tudi v literaturi zastopa, vendar z domnevami, sličnimi Tholovim, tako da za promet v veliki večini primerov ni razlike. Enotni menični zakon je v skladu s teorijo enostranskega akta, primeri zlasti člene 25., 15. in 16., vendar stvar z ozirom na čl. 28. nikakor ni brezdvomna, glej § 38. pri koncu. § 25. II. Nepopolna in pomanjkljiva menica. Iz listine, ki ji manjka ktere izmed bistvenih sestavin me¬ nice, ne nastane menična zaveza, ravno tako tudi ne iz izjav, ki naj bi jim bila temelj (sprejem, aval, indosament). To velja po vseh meničnih zakonih naše države, hrvaških pa še izrecno pristavlja, da velja, da manjka bistvene sestavine, če je bila 77 na menici hote izbrisana; hotimičnost se domneva, nasprotni dokaz je dovoljen. Ni dvoma, da velja isto tudi po našem me¬ ničnem pravu, treba bo z ozirom na varnost prometa celo reči, da nima menične moči niti listina, ki se je iz nje bistvena setavina menice črtala po pomoti ali slučajno. Vsekako take listine ni moči uveljaviti kot menico v meničnem postopku niti, ko bi se posrečil dokaz, da gre za pomoto. Vprašanje, ali gre listini, ki vsled prvotne nepopolnosti nima menične veljave, sicer pravni pomen, se presoja podobno, kakor že rečeno glede menične sposobnosti, po naukih o konverziji. Listina, ki ji manjka samo označila „menica“, bo morda lahko nakaznica, če je izdana v obliki trate, ali zadolžnica, če je izdana v obliki lastne menice.; stvar pa ni izven spora. Ne zahteva se, da je vse, kar menica navaja, resnično (čas izdaje, kraj, ime trasanta) ali menica mora biti na zunaj, na videz popolna, da se sme na njo zanesti oni, ki jo hoče vzeti. Na kosce raztrgana — uničena — menica ni veljavna, ne škodi pa, ako je listina (materijal) poškodovana samo tako, da so bistveni deli ostali skupaj; tudi vsled rabe razpadla, ne na¬ lašč raztrgana menica ni neveljavna (glej § 68.). Neveljavna pa je menica, ktere bistvena vsebina si nasprotuje tako, da je tudi z razlago ni mogoče spraviti v sklad. § 26. III. Slepe menične zaveze. Strogo treba ločiti od, v bistvenih delih nepopolne menice, ki se po pomoti ali nalašč izda kot gotova menica, menične zaveze — skripturne zaveze — na listini, ki še ni gotova me¬ nica. Take listine se imenujejo blanketne menice ali bianco-menice ali slepe menice. Mogoče je in zgodi se pogosto, da zlasti akceptant zapiše svoj podpis na papir, ki na njem menica še sploh ni zapisana, ali vsaj ne z vsemi bistvenimi deli, in prepusti onemu, ki mu tak podpis da, da menico izpolni po dogovoru. N. pr. A kupi pri B-ju blaga, količina je določena med 100 in 200 q, kakor jo bo B mogel dobaviti, ali cena še ni natanko določena, ker B še sam ne ve, po čim bo blago. B zahteva že vnaprej akcept — menično zavezo — ker ima z A-jem prvo kupčijo in še ne ve, koliko 78 rnu sme zaupati. Menična vsota bi bila v enem kakor v drugem primeru še negotova. A bo toraj podpisal menično golico kot akceptant in dovolil B-ju, da sam postavi vsoto, kakor jo bo izkazala faktura. Ali: remitent še ne ve, kdaj bo denar rabil, zato dogovori s trasatom, da bo, seveda v določenih mejah, sam navedel čas plačila. Menična zaveza onega, ki je tako menico podpisal, postane veljavna s podpisom, uveljavljati pa se more taka listina kot menica šele, ko je redno izpolnjena. Če pride taka listina v roke tretje osebe, ki jo je pridobila v dobri veri in je legitimovana po meničnem redu, oni, ki jo je podpisal in bianco, ne more prigovarjati, da ni izpolnjena po dogovoru. Kdor podpiše slepo, mora vedeti in paziti, komu da svoj podpis, ali pa mora tako podpisano golico primerno čuvati, da ne pride v nepozvane roke. Ko je menica prišla iz njegovih rok, tudi ne more več preklicati svoje zaveze. Med osebo, ki slepo menico izda, in osebo, ki jo vzame, velja dogo¬ vor o izpolnitvi; če se oni, ki je slepo menico vzel, dogovora ne drži, velja zoper njega exceptio doli, ravno tako proti vsa¬ kemu pridobitelju, ki se je vdeležil izpolnitve po neupravičeni osebi ali z vsebino, ki nasprotuje dogovoru. Ako ni bilo do¬ govora, kako naj se izpolnijo posamezne bistvene sestavine, se morajo izpolniti po običajih, po katerih se menice določene vrste redno izpolnjujejo. Veljavnost slepe menične izjave se presoja, čim je menica izpolnjena, po času, ko je bila izjava zapisana, ne še le po času izpolnitve. Takrat je moral imeti podpisnik pasivno menično sposobnost, takrat je moral živeti, ne ob času izpolnitve, in če je oni, ki je slepo menico vzel, da sam postane upnik, umrl pred izpolnitvijo, jo sme izpolniti njegov dedič.- Enkrat izpolnjene menice pa oni, ki jo je vzel, brez dovoljenja zavezančevega ne sme izpreminjati. Naš menični red sam o slepi menici ne govori, pač pa na- redba justičnega ministrstva z dne 6. oktobra 1853, drž. zak. št. 200; bosanski (čl. 7.) in hrvaški (§ 93) zakon sta to naredbo prevzela —- nekoliko izpremenjeno —; srbski za¬ kon je sicer nima, ali srbsko menično pravo priznava ista načela. Enotni menični zakon ne govori o slepi menici, haska konferenca je njeno ureditev prepustila posameznim državam. 79 § 27 . IV. Pomanjkljivost volje, zavezati se. Kako vpliva pomanjkljivost volje na veljavnost formalno dane menične obljube, je dokaj sporno. Menični zakoni o tem izrecno ne govore. Pri menici pride pomanjkljivost volje v obče le v poštev kot temelj za prigovor osebe, ki je po oblično iu vsebinski pravilni menici formalno zavezana, pa prigovarja, da je bila k menični izjavi zapeljana z zvijačo, prisiljena, da je ravnala v zmoti, da njena volja ni bila resna, da gre za navi¬ dezno, simulirano opravilo. Pri presoji, ali gre za zmoto, silo, zvijačo i. t. d., odločajo načela občega civilnega prava, ravno tako za presojo pravnih posledic med meničnima strankama, med kterima se je pripetila sila, zvijača, simulacija i. t. d . 24 Ali le med strankama se more uveljavljati pomanjkljivost volje, le onemu meničnemu upravičencu, ki je povzročil zmoto, pri¬ silil zavezanca z neopravičeno grožnjo, da menico podpiše, ki je s podpisnikom dogovoril, da naj menica ne bo obvezna, nego naj služi le za povzdigo upravičenčevega kredita, bo mogel za¬ vezanec prigovarjati silo, zmoto i. t. d. Nima pa te vrste pri¬ govorov napram tistim naslednikom tega upravičenca, ki so menico pridobili po indosamentu v dobri veri . 2 ' 1 Isto velja tudi v primerih, da so v menici v nasprotju z resnico bistvene se¬ stavine navedene napačno. Pri menici, ki je cirkulacijska vred¬ notnica, treba pred vsem ščititi zanesljivost in varnost me¬ ničnega prometa, to pa je le mogoče, če se sme oni, ki pridobi navidez pravilno menico v dobri veri, neomajno zanesti, da ie menica tudi veljavna (izjema vis absoluta, ali tu zavezanče- vega podpisa sploh ni). Takemu nasledniku toraj ni mogoče prigovarjati, da je menica izdana samo za šalo, samo za na¬ mene pouka, da je čas njene izdaje fingiran, n. pr. radi poznej- 24 Reklo bi se morda, da po teoriji enostranskega akta sploh ne pri¬ dejo v poštev §§ 869 in sl. p. d. z. Ali že pred tretjo novelo so se določbe 17. poglavja o. d. z. uporabljale v mnogih ozirih pri presoji pravnih poslov sploh, zlasti pa prometnih pravnih poslov; sedaj daje tretja novela za to tudi izrecno temelj z nadpisom „o pogodbah in pravnih poslih sploh". Po¬ drobnosti ne spadajo sem. 25 Ali za izključitev teh prigovorov treba, da naslednik zanje ni vedel, ali zadostuje, da ne gre za koluzijo med njim in prednikom, dasi je prigovor poznal, o tem glej § 49. 80 šega dospetka, da je pa izdana prej, toraj že dospela, da je remitent (trasant) trasatu pretil z ovadbo, da se je trasant ali indosant zmotil in podpisal ali žiriral napačno menico, da se je akceptant zmotil, da ni nameraval sprejeti cele vsote, da ga je trasant ali remitent prekanil in mu predložil drugačno me¬ nico, nego sta se dogovorila i. t. d. Sodna praksa ni povsem dosledna, v obče pa se drži teh pravil. § 28. V. Ponarejena, popačena menica. Od menice, ki je pomanjkljiva v ravno omenjenem smislu, treba ločiti ponarejeno in popačeno menico (čl. 75., 76. m. r.). V ravnokar omenjenih primerih ima volja osebe, ki da menično izjavo, napako, vendar ne manjka izraza volje; če že ni bilo volje, zavezati se po meničnem pravu, je vendar z voljo stranke nastala oblika menične izjave. O ponareditvi pa govo¬ rimo, če oseba, ki se z listino izkaže kot zavezanec, ni imela volje dati menične izjave in tudi dejanski ni podpisala menične listine z obliko menice, to se pravi, ni res podpisala menične izjave, ki nosi njen podpis. V strogem smislu se mora o pona¬ reditvi govoriti tudi v primeru, da je sicer podpis pristen, po¬ narejen pa, to je nalašč ne v skladu z voljo podpisnika zapisan drug bistven sestavni del menice, vendar se navadno o pona¬ reditvi govori le, če je nepristen podpis, predvsem izdate - 1 j e v podpis. Popačena je menica, ki je bila skraja spisana v skladu z resnično voljo podpisnika, pa se na nji brez dovoljenja izda- telja skripturnega akta izpremeni bistven sestavni del tako, da se to kljub v prometu potrebni pažnji na zunaj ne vidi, raz¬ lika od korekture, popravka, ki je vidna. Dejanski pa se imenuje popačena tudi ona menica, ki so v nji ponarejeni drugi bistveni deli nego podpis. 1. Ponarejena menica. Razume se, da oni, ki naj bi bil zavezan s ponarejenim podpisom svojega imena ali firme, ni zavezan; kdor pa je na menico, ki je na nji izdateljev podpis ponarejen, postavil svoj pristni podpis, je zavezan tako, kakor se glasi ponarejena menica. Zakon določa izrecno, da so po meničnem pravu veljavni pristni akcept in pristni indosamenti 81 na menici, ki je na nji ponarejen ali popačen trasantov podpis, in da ostanejo v menični zavezi izdatelj in indosantje, kojili pristni podpisi so na menici, dasi je akcept ali kak indosament ponarejen ali popačen (čl. 75., 76. m. r.). To sledi iz načela, da pomeni, ako je temeljna menica formalno pravilna, vsak pristni skripturni akt, ki pride nanjo, samostojno menično zavezo. Kdor podpise menico, njega stvar je, prepričati se, ali so drugi podpisi pristni. Ako ni ponarejen podpis, nego drug bistven del menice, n. pr. izdatelj je naročil zapisati 700 K, njegov pro¬ kurist pa zapiše — v dogovoru z remitentom — 7000 K, na kar izdatelj podpiše menico, jamči izdatelj napram poštenemu pridobitelju za 7000 K, njegova stvar je pogledati menico, predno jo da iz rok; tako tudi če so ponarejeni drugi bistveni deli menice, razun podpisa. 2. Popačena menica. Ločiti treba popačenje v bist¬ venih in v sicer nebistvenih, ali vendar pravno važnih setavi- nah, dalje vpliv popačenja za one zavezance, ki so podpisali menico, predno je bila popačena, in za one, ki so jo podpisali pozneje. a) Menica je popačena v bistvenem delu. Taka menica je neveljavna za vsakogar, ki jo uveljavlja, dasi mu je popačenje bilo znano, ko je menico pridobil. Jako dvom¬ ljivo je pa, ali pridobi menične pravice dobroverni naslednik zoper one zavezance, kterih menični podpisi so pristni. S sta¬ lišča, da se govori o popačenju v tehničnem smislu le, kadar je izvršeno tako, da se kljub potrebni običajni pažnji ne da zapaziti, se pride, sledeč načelu, da treba ščititi promet, do za¬ ključka, da ostanejo zavezani oni, kojih podpisi so pristni, toda oni, ki so menico podpisali pred popačitvijo, ne po popačeni, nego po prejšnji pristni vsebini, ki jo mora dokazati upnik, poznejši podpisniki pa po popačeni vsebini menice. (Sporno.) Potemtakem niso zavezani prejšni podpisniki, če je šele s po¬ pačitvijo prišla v menico prej manjkajoča bistvena sestavina. Od popačenja treba ločiti korekture, v prometu z obično pažnjo vidne izpremembe bistvenih meničnih določb. Vsaka korektura napravi menico sumljivo, da je izpremenjena brez privoljenja prizadetih oseb, ako se iz menice same ne vidi, da se je izvršila z njihovim dovoljenjem. Menični plačilni nalog se za tako menico ne bo dal, pa tudi v pravdi mora imet¬ nik dokazati, da so se popravki izvršili z voljo prizadetih oseb. 6 82 ali da so prišli na menico že pri njenem postanku. Če se dokaz ne posreči, velja, ker pri vidnih korekturah o dobri veri ni go¬ vora, menica za tako, ki ji manjka bistvenega dela, zato so menične zaveze prosti zavezanci, ki so jo podpisali pred ko¬ rekturo. Ako se korektura odstrani, ne oživi s samovlastno izpremebo prestala zaveza zavezancev, razun ako pristanejo na to. Eden najčeščih primerov popačenja ali korekture je pri¬ mer, da se na menici zapisani domicil črta, ali neopravičeno vanjo zapiše domicil. Če se črta domicil, so prosti oni, ki so menico podpisali, predno se je domicil črtal, ker oni so se za¬ vezali plačati na domicilu, za nje torej menica nima plačilnega kraja. Za poznejše zavezance velja po zakoniti domnevi kot plačilni kraj stanovališče trasata, oziroma kraj izdaje lastne menice. Če pa je domicil pozneje pristavil izdatelj brez dovo¬ ljenja ostalih meničnih zavezancev, ostane menica veljavna za tiste, ki so jo podpisali prej, po prejšnji vsebini — prejšnji plačilni kraj — za tiste, ki so jo podpisali pozneje, po novi vse¬ bini — domicil —. Praksa ni povsem enotna. (Glede modifi- kovanega akcepta glej § 38.). b) Popačenje in korekture nebistvenih se¬ stavin ne napravijo menice za neveljavno; menica velja za vsakega zavezanca po tisti vsebini, ki jo je imela takrat, ko jo je podpisal, če ni pritrdil izpremembi (kakor pri domicilu, ki tudi ni bistvena sestavina menice, če je v nji povedano tra- satovo stanovališče). 28 Bosanski zakon (čl. 75., 76.) je enak našemu, h r v a - š k i določa kakor naš, da ponarejeni in popačeni podpisi prist¬ nim ne jemljejo veljavnosti (§ 81), posebej pa še izrecno usta¬ navlja, da so iz popačene menice indosantje, ki so jo žirirali pred popačitvijo, zavezani po izvirni vsebini, poznejši pa po popačeni vsebini (§ 82). Isto velja za akceptanta in menične poroke (§ 83), dalje velja domneva, da so akcept, aval in indo- samenti prišli na menico, predno je bila popačena (§§ 82 in 83). Smatrati treba, da je tudi izdatelj zavezan po prvotni vsebini popačene menice, domneve pa za čas njegovega podpisa ni treba, ker o popačenju v pravem smislu ni govora pred izdajo. “ O civilni odgovornosti v primeru ponarejanja, popačenja, korektur in o kazenskih posledicah tu ni treba govoriti. 83 Sklepi, do kterih privede pri nas teorija, so toraj po hrvaškem zakonu v obče vzakonjeni. Slične ali še dokaj bolj pregnantne so določbe enotnega meničnega zkona (čl. 68., 69.), da se ponarejen podpis, bodisi tudi izdateljev ali akceptantov, ne dotika veljavnosti drugih podpisov, dalje, da jamčijo, če je vsebina („besedilo“) menice izpremenjena, oni, ki so menico podpisali po izpremembi, po izpremenjenem besedilu, oni, ki so podpisali prej, po prvotnem besedilu. Priznati treba, da te do¬ ločbe izražajo potrebo praktičnega življenja in da se dajo tudi s teoretičnimi razmotrivanji spravit dokaj dobro v sklad, ni¬ majo pa domneve, ki jo vsebuje hrvaški zakon. Ta domneva sicer gotovo olajšuje sodniku sodbo, stvarno pa je neosnovana. Določbe srbskega zakona (§§ 83, 84) se strinjajo z našim zakonom (čl. 75., 76.), samo da ne ločijo ponareditve od popa¬ čitve. Kar se tiče popačitve vsebine menice, srbski zakon ravno tako kakor naš molči, teorija pa je prišla deloma do istih posledic, kakor jih daje hrvaški zakon, deloma do drugih, zlasti kar se tiče domneve, ali se je menica podpisala pred popačit¬ vijo ali pozneje. VII. Poglavje. Prehod meničnih pravic. A. Indosament (Prenosna funkcija). § 29. I. Popolni, izpolnjeni, slepi, delni indosament. Indosament je pravno dejanje, s katerim se prenesejo pra¬ vice, ki jih daje menica, s pomočjo na listini sami zapisane iz¬ jave po meničnem pravu na drugo osebo; indosament pa znači tudi zapisek sam in vsebino zapiska. Z indosamentom ali žirom se sme po zakonu prenesti vsaka menica, ki ni pri¬ vezana na osebo remitenta, tudi ako se ne glasi na ukaz. In¬ dosament mora biti pismen, ustnega indosamenta ni. Zapisati se sme na menici sami (duplikatu), na kopiji, na podaljšku (alonži), ne pa pri nas na posebni listini (čl. 9., 11., 98., št. 2 m. r.). Alonža je list papirja, ki se priklopi menici, ako zmanjka na nji prostora za indosamente. Spojiti se mora z menico trdno, da se ne more brez sledu odstraniti ali zamenjati, radi večje varnosti se redno napiše en indosament tako, da je en del na menici sami, drugi pa na podaljšku. Na hrbtu alonže se redno ponove bistvene točke menice. Oblika indosamenta bi bila ta: Zame gospodu N. N. (indosatarju) Ljubljana, dne ali: Zame g. N. N. ali: Gospodu N. N. X, (podpis indosanta), X, (brez datuma), X., ali: X (indosant), ne da bi bilo rečeno, komu se žirira. Indosament brez indosatarjevega imena se imenuje ne¬ izpolnjen ali slep (b i a n c o) indosament; oblika mu je lahko različna, ako sestoji samo iz indosantovega podpisa, sme stati na menici ali kopiji samo na zadnji strani listine, na alonži tudi na sprednji strani (čl. 12., 98., št. 2 m. r.). 27 Indosa¬ ment z imenom indosatarja je izpolnjen indosament. Mesta in datuma indosamenta zakon ne zahteva, tudi ne valutne klavzule in ne, da bi indosant ali indosatar obvestil trasata (akceptanta, izdatelja lastne menice). Pogoj, da je indosament veljaven, je nadalje, da je for¬ malno veljavna temeljna menica in da so formalno veljavni prejšnji indosamenti. Indosament ima tri funkcije: prenosno, (transportno), legitimacijsko in garancijsko. Po njem prehajajo menične pravice na novega upnika kot samo- stalnega upravičenca, po njem se pridobitelj meničnih pravic lcgitimuje kot upravičenec, z njim prevzame indosant jamstvo, da se bo menica redno plačala in trata tudi sprejela. Indosa¬ ment, ki ima vse tri funkcije, je popoln indosament. Na tem mestu pride v poštev zlasti prenosna funkcija. Privezna klavzula (čl. 9., 15., 98., št. 2 m. r.). Ka¬ kor izdatelj menici, sme tudi indosant svojemu indosamentu pristaviti opazko, da hoče svoje pravice po meničnem pravu odstopiti samo svojemu neposrednemu nasledniku („ne na ukaz“ ali kaj sličnega). Učinek je pa drugačen, nego je uči¬ nek izdateljeve privezne klavzule. Dočim izdateljeva privezna klavzula menici sploh vzame lastnost cirkulacijske vrednotnice in ni izdatelj nobenemu remitentovemu nasledniku zavezan vsled indosamenta po meničnem pravu, ima indosantova pri¬ vezna klavzula le ta učinek, da je prenositelj menično zavezan samo svojemu neposrednemu nasledniku, nima pa tak prista¬ vek učinka, da bi prvi naslednik ne smel menice dalje indosi- rati. Menica ostane prenosljiva z indosamentom, poznejši indo- satarji imajo popolne menične pravice zoper vse prednike razven onega, ki je zapisal pristavek. Izdateljeva privezna klavzula vzame vsakemu indosamentu moč, da bi dal indosa- tarju samostalne menične pravice, indosantova privezna klav- 27 Samo ime indosanta na sprednji strani menice pomeni lahko (so —) akcept ali aval, 86 zula ščiti samo njega, da nasledniki njegovega indosatarja ne morejo zoper njega samega pridobiti samostalnik meničnih pravic — nimajo regresa — ; indosant si na ta način ohrani prigovore, ki bi jih imel zoper svojega neposrednega nasled¬ nika, tudi zoper njegove naslednike. Rekta-indosatar pa lahko po civilnem pravu odstopi svoje regresne pravice zoper rekta- indosanta, če tega nista izključila z dogovorom/' Slepi indosament (čl. 12., 13., 98., št. 2 m. r.). Do- čim treba pri izpolnjenem indosamentu za pridobitev meničnih pravic poleg predaje menice (listine) vedno tudi skripturnega akta, tega ni treba za nadaljni prenos, če je na menici zapisan slep indosament. Vendar s tem menica ne postane vrednot¬ nica na imetnika, ker treba za prenos ne samo predaje listine, nego predaje listine na temelju slepega indosamenta, ki mora biti formalno v zvezi s temeljno menico. Toraj so tudi pri sle¬ pem indosamentu pridobitelji upravičeni samo kot indosatarji in na temelju formalne legitimacije po indosamentih do sle¬ pega indosamenta, dočim je imetnik vrednotnice, ki se glasi na imetnika, formalno upravičen s samim dejstvom, da listino ima. Izpolnjen indosament se ne more izpremeniti v slep indo¬ sament s tem, da se izbriše ime indosatarja ali sploh ves indo¬ sament razun podpisa; celo če se dokaže, da se je indosament izpremenil v sporazumu z indosantom, bi menica ne bila spo¬ sobna za menični plačilni nalog, ker bi bila sumljiva. Dokazno breme, da se je izprememba izvršila sporazumno, bi zadelo indosatarja, dočim sicer indosament ustvarja domnevo po¬ štenosti in dobre vere pridobitelja. Obratno pa je dovoljeno, slep indosament izpolniti. Potrebno to ni; menični red določa izrecno (čl. 13.), da sme oni, ki je menico dobil na temelju sle¬ pega indosamenta, prenesti jo brez novega skripturnega akta s samo predajo ali z novim izpolnjenim ali novim slepim indo- 28 Ni toraj vseeno, ali izdatelj trate na lastni ukaz zapiše privezno klavzulo kot izdatelj ali kot remitent, v prvem primeru niti sam ne more menice prenesti z indosamentoni, menica je rekta-menica, v drugem pri¬ meru jo njegov indosatar lahko vedno indosira in remitent jamči kot tra- sant po meničnem pravu; drugače rečeno pri trati na lastni ukaz je pri- vezna klavzula v trasantovem indosamentu brez pomena. Seveda ni ver¬ jetno, da bi v tem primeru trasant kot tak zapisal privezno klavzulo in si s tem sam vzel možnost menico indosirati. 87 samentom, ali pa sme tudi izpolniti že na menici se nahajajoči slepi indosament. To se zgodi lahko na dva načina, da namreč imetnik menice zapiše v slepi indosament ime one osebe, ki naj od njega pridobi menico, pred podpis onega indosanta, ki je dal slepi indosament, ali pa svoje ime in potem nov indo¬ sament. Dovoljeno je tudi prečrtati indosamente, ki so sledili slepemu indosamentu, in izpolniti slepi indosament. Pri izpol¬ nitvi slepega indosamenta treba paziti, da se ne pretrga vrstni red indosamentov, ki ga zahteva čl. 36. m. r. Razume se, da se mora slepi indosament izpolniti tako, kakor določa mo¬ rebitni dogovor z indosantom, ako ni dogovora, pa tako, da in- dosant ni bolj obremenjen nego treba domnevati, da se je hotel obremeniti sam. Ne sme se toraj n. pr. dati brez dogo¬ vora daljši rok za vpogled pri vpoglednicah ali povpogledni- cah. Ali ugovarjati more nepravilno izpolnitev indosant samo onemu, ki jo je zakrivil, ne pa naslednikom, ki so menico pri¬ dobili v dobri veri. Slepi indosament olajšuje cirkulacijo, zlasti v primeru, da se menica izroči posredniku, ki naj jo proda še nedoločenemu kupcu, kdor prenese menico na temelju slepega indosamenta, ne postane menični zavezanec. Manjši so nadalje regresni stro¬ ški, če se menica ne plača redno. Lažja pa je tudi neupravi¬ čena pridobitev in manjša je vrsta onih oseb, ki jamčijo za menico. Delni indosament. Brez dvoma ni pomisleka, da se prenese cela menica, ali samo za del menične vsote, enemu samemu indosatarju, recimo, ker je del menične vsote že pla¬ čan. O delnem indosamentu v pravem smislu pa se pravilno le govori, če se cela menična vsota ali neplačani del menične vsote žirira raznim indosatarjem po izrecno določenih ali po enakih delih. Prepovedano niti to izrecno v meničnem redu ni, toda gotovo je, da so akceptant in drugi menični zavezanci samo dolžni, dati se,„ nadlegovati le enkrat s prezentacijo v sprejem in radi plačila, ravno tako z regresi; razni z delnimi indosamenti upravičeni upniki bi morali toraj nastopati skupno, kar je praktično lahko nemogoče. Pravilneje je toraj, ne pri¬ puščati delnega indosamenta. Vsekako velja za izvršbo na ordrske vrednotnice § 304. izvr. r., ki prepoveduje preodka- zati terjatev iz ordrske vrednotnice drugače nego celo. 88 Menico, v kteri ni izdateljeve privezne klavzule, sme ve¬ ljavno žirirati remitent (čl. 9. m. r.), za njim vsak indosatar (čl. 10. m. r.), vendar s popolnim indosamentom le, če je bila njemu samemu indosirana s popolnim indosamentom (čl. 17. m. r.). Žirirati jo sme nadalje indosatarjev zastopnik po že omenjenih načelih, indosatarjev dedič, in slednjič v eksekuciji izvršilno sodišče ali po njegovem nalogu izvršilni organ (glej § 33.). Indosirati pa ne more menice, kdor jo je pridobil z od¬ stopno pogodbo občega državljanskega prava. Komu se sme menica žirirati, določa menični red sam; namreč ne samo osebam, ki še niso v menični zavezi, zlasti trasatu, nego tudi izdatelju, akceptantu, prejšnemu indosantu, in vsi ti smejo menico žirirati dalje (čl. 10. m. r.); sme se pa menica žirirati tudi vsaki drugi osebi, ki pride njen podpis ali njeno ime v teku menice na njo, toraj častnemu akceptantu, naslovljencu za silo, domicilijatu, avalistu, ki jo tudi smejo dalje indosirati. Pravice iz menice v teh primerih počivajo v toliko, kolikor bi jih indosatar moral izvrševati zoper sebe samega ali zoper take menične zavezance, ki jim je sam zavezan, ožive pa takoj, ko se menica žirira dalje. § 30. II. Indosament po dospetku. Tudi po dospetku menice je indosament mogoč, bodisi, da se je menica radi plačila pravočasno in pravilno protestirala, bodisi, da se to ni zgodilo. Oblika indosamenta po dospetku je ista, kakor pred dospetkom, prenosni učinek pa ni isti (čl. 16. m. r.). 1. Menica je bila zaradi izo'stalega pla¬ čila protestirana. Pravice, ktere je imel oni indosatar pred protestom, ki menico indosira po protestu, se prvemu in- dosatarju po protestu ne preneso kot samostalne menične pra¬ vice, nego le z učinkom, kakor bi jih bil indosatar pred prote¬ stom odstopil indosatarju po protestu po splošnem civilnem pravu (§§ 1392. in sl. o. d. z.) z navadnim odstopom. Isto velja za nadaljne indosamente po protestu. Vendar je razlika na- pram cesiji predvsem ta, da treba cesijo, da veže tudi dolžnika, temu naznaniti (§ 1395. o. d. z.), pri indosamentu protestirane 89 menice pa naznanilo ni potrebno niti ne zadostuje; da je prenos terjatve z indosamentom protestirane menice učinkovit, treba izročiti menico indosatarju. S tem je tudi povsem dosežen namen, ki se sicer doseže z obvestitvijo dolžnika, zlasti ker mora oni, ki se je z menico zavezal, zavezo izpolniti le, če se mu vrne menica z na nji zapisano priznanico in bi svoj dolg izpolnil na svojo nevarnost, če si ne bi dal izročiti take menice. Ker le protest dokazuje, da je bila menica pravilno protesti- rana, treba z indosirano menico izročiti tudi protest, povratni račun in druge priloge. Ni, da bi moral protestirano menico žirirati po protestu prvi ravno oni menični upravičenec, ki jo je dal protestirati; prenesti jo more kot prvi indosant po pro¬ testu vsakdo, kdor je po protestu in po menici, kakor je pre¬ pisana v protestu, legitimovan kot — fakultativni — menični upnik; to velja tudi o indosantu, ki je menici dal slepi indosa- ment, če je menico zopet dobil v roke kot upnik, v regresu aii na temelju slepega indosamenta, v zadnjem primeru mora biti v protestu samem imenovan kot menični upnik. Ne velja pa o osebi, ki je menico dobila na temelju slepega indosamenta, pa kot upnik ni imenovana niti v protestu niti pred protestom v menici. Le o osebi, ki je imenovana kot upnik v protestu ali že v menici, se ve, kakšne menične pravice je imela in samo v tem primeru se ve, kakšne pravice prenese z indosamentom po protestu; ni zadosti, da je s protestom ustanovljeno, kdo je bil menični upravičenec v trenutku protesta, ker je, kakor omenjeno, mogoče, da prvi indosant po protestu ni ravno pro¬ testant, nego kteri od regresnih zavezancev. Sporno vprašanje, ali se sme predprotesten slep indosa- ment vporabiti za prvi prenos menice po protestu, to se pravi, ali se smatra brez posebnega indosamenta za indosatarja po protestu oseba, ki je menico pridobila po protestu na temelju slepega indosamenta, zapisanega pred protestom, treba toraj zanikati; zakon pravi (čl. 16. m. r.), da prenese indosant protestirane me,nice indosatarju svoje pravice. Indosant, ki je dal slepi indosament pred protestom, pa kot tak gotovo ni indosant po protestu. Nasprotno mnenje, ki je zastopa zlasti Griinhut, ne računi zadosti s temi dejstvi, posredujoča mnenja, da je mogoče uporabiti slepi indosament, ki je zadnji pred protestom, za prenos po protestu, ne pa kakega prejšnjega, niso dosledna, ker je dovoljeno črtati vmesne indosamente. 90 lndosament po protestu pa je lahko zopet slep indosament; kdor uveljavlja menico kot upravičenec na temelju takega in- dosamenta, se smatra, da je menico dobil neposredno od in- dosanta. Ravno tak prenosni učinek kakor indosament po protestu ima indosament po preteku protestnega roka za one prednike, ki so protest odpustili. 2. Menica se ni — o pravem času ali pravilno — protestirala zaradi plačila (prejudicirana menica.). Z zamudo protesta postanejo menične zaveze prosti vsi upra¬ vičenčevi predniki, v zavezi ostane samo glavni menični dolž¬ nik, torej akceptant ali izdatelj lastne menice. Z indosamentom prejudicirane menice se potemtakem morejo prenesti samo pravice zoper glavnega meničnega dolžnika (in njegove ava- liste),, te pa se preneso kot samostojne menične pravice. Če indosatar, ki je z indosamentom dobil prejudicirano menico, indosira dalje, pride v menično zavezo, kakor bi bil indosiral pred dospetkom, indosament prejudicirane menice ima toraj popolno prenosno funkcijo napram glavnemu dolžniku in in- dosantom po dospetku. Po dospetku indosirana ne protestirana menica nima pla¬ čilnega roka, smatra se za vpoglednico. Treba jo vsled tega zaradi plačila predložiti najkasneje v dveh letih od dne prvega indosamenta po preteku protestnega roka, če ni v indosamentu povedan poseben prezentacijski rok, vendar glavni menični dolžnik ostane na vsak način zavezan le do preteka triletne dobe zastaranja, ki se računi od prvotnega dne dospetka. Kdor toraj menico pridobi z indosamentom po dospetku kasneje nego eno leto od dneva prvotnega dospetka, ne more več iz¬ koristiti zakonitega dveletnega prezentacijskega roka. Vse- kako se mora menica pred potekom prezentacijskega roka vnovič predložiti radi plačila in če se ne plača, pred potekom tega roka tudi protestirati, sicer je izgubljen regres zoper in- dosante po dospetku. Če trata ni'bila akceptirana, 3 letni rok zastaranja ne pride v poštev. Celo vprašanje pa je jako sporno, judikatura bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča je sicer priznavala, da treba prejudicirano menico, ki se je indosirala, predložiti za plačilo kakor menico vpoglednico, ali dveletni prezentacijski rok naj ne teče od dneva indosamenta, nego od dneva, ko se je menica izdala. To sproži vprašanje, kako se 91 naj računi prezcntacijski rok, če prvi indosament prejudicirane menice nima datuma. Da rešitev bivšega vrhovnega sodišča ne zadovoljuje, je jasno v primeru, da je bila temeljna menica oddnevnica izdana več nego dve leti a dato, ali da je bila po- vpoglednica, ki postane prejudicirana lahko šele dve leti več povpogledni rok od dne izdaje. Nekteri trde, da je stvar upra¬ vičenca dokazati, da gre za indosament po dospetku, drugi, da mora biti prvi indosament po dospetku datiran, sicer se smatra, da je prišel na menico pred dospetkom. Zaradi jas¬ nosti, ki mora vladati glede meničnih zavez in ker se mora dati dospetek dojočiti iz menice, gre zadnjemu mnenju pred¬ nost. Stvar indosatarja prejudicirane menice je toraj, da si da napisati datiran indosament, sicer izgubi regres zoper indo- sante pred prvim datiranim indosamentom prejudicirane menice. § 31. III. Prokurni indosament. Doslej je bil govor o popolnem indosamentu — ne zame¬ njati z izpolnjenim — to je o takem, ki ima namen, vršiti transportno, legitimacijsko in garancijsko funkcijo. Po menič¬ nem redu pa je mogoč tudi indosament, čegar namen ni, in- dosatarju dati položaj samostalnega meničnega upravičenca suo jure, nego le položaj zastopnika indosanta, ki si hoče sam pridržati lastnino do menice in pravice iz nje. To je indosa- sament za prokuro ali pooblastilni indosament (čl. 17. m. r.). Da naj služi indosament za pooblastilo, mora biti iz me¬ nice jasno razvidno („za izterjanje 11 , „za inkaso", „za pro- kuro“, „za moj račun“, „vrednost naj se mi pošlje"), mogoč je tudi slep prokurni žiro. V dvomu, ali je indosament popoln ali samo pooblastilen, velja domneva, da je popoln. Prokurni indosatar je upravičen brez posebnega naloga po indosamentu samem za vsa menična dejanja, tudi za tožbo, v imenu indosanta, ki je stranka, samo indosirati ne sme menice s popolnim indosamentom, nego zopet le s pooblastilnim, nje¬ gov indosatar nima več pravic, nego jih je imel on sam; indo- samenti za pooblastilnim indosamentom so sami po sebi samo pooblastilni. To velja tudi. ako se pooblastilni indosament glasi 92 izrecno na ukaz, česar pa za nadaljni pooblastilni indosament ni treba. Klavzula ,,ne na ukaz" je mogoča, potem prokurni in- dosatar svojega pooblastila ne more prenesti z indosamentom. Notranje razmerje med indosantom in indosatarjem se ravna po pravilih o mandatu. Če ni drugačnega dogovora, treba reči, da mora prokurni indosatar storiti vse, kar je treba, da se ohra¬ nijo in izvrše menične pravice njegovega indosanta. Dočitn daje popolni indosament pravice, ki so seveda odvisne od iz¬ polnjevanja menične skrbnosti, ali tako, da zanemarjanje te skrbnosti za indosatarja nima za posledico odškodninskih za¬ vez napram prednikom, je pooblaščeni indosatar zavezan, me¬ nico prezentovati, sprejeti plačilo, napraviti protest, obvestiti prednike, če treba tudi tožiti, sicer je svojemu indosantu od¬ govoren. Indosatar za prokuro ima zoper indosanta actio mandati contraria, ne pa menične tožbe, sicer pa tudi indosam zaradi pravic, nastalih iz kršitve dolžnosti, ki jih prokurnemu indosatarju nalaga menično pooblastilo, nima menične tožbe, nego samo civilnopravne zahtevke. Mandat prestane s preklicom, ki se mora poočititi na me¬ nici ali pa priobčiti sicer meničnim dolžnikom, ugasne pa tudi. ako indosant menico zopet dobi v roko, ravnotako s konkur- zom indosanta ali indosatarja. Kljub temu pa, da je mandat prestal, mora pooblaščeni indosatar storiti še vse, kar ne trpi odloga, da se ohranijo indosantove menične pravice. Menični dolžnik more pooblaščenemu indosatarju prigovarjati samo to, kar bi mogel prigovarjati indosantu. Da pooblaščeni indosatar ne sme menice prolongirati ali meničnega dolga odpustiti brez indosantovega dovoljenja, je jasno. § 32 . IV. Fiducijarni in navidezni indosament. 'hudi pri indosamentu, ki se na videz kaže kot popolen in¬ dosament, je mogoče, da data indosant in indosatar z dogo¬ vorom indosamentu drugo nego vsebino popolnega indosa- menta, t. j., indosament naj ne prenese lastnine menice, indo¬ satar naj ne bo upravičen menico uveljavljati za svoj račun, nego le v svojem imenu, toraj napram meničnemu zavezancu samostojno. Tak indosament imenujemo zaupni ali fidu- 93 cijarni indosament, navidezni indosament v širšem smislu. Rabi se pogosto namesto pravega indosamenta za pro- kuro, zlasti kot indosament za inkaso, izterjanje menične ter¬ jatve za tuj račun. Bistvena razlika napram pooblastilnemu indosamentu je ta, da prokurni indosatar ne nastopa v lastnem, nego v imenu svojega indosanta. Praktičen je fiducijarni žiro tudi zato, ker je brez izpremembe oblike z drugačnim dogo¬ vorom med strankama mogoče namesto vsebine meničnega pooblastila naknadno dati mu vsebino popolnega indosamenta, kar pri prokurnem indosamentu ni mogoče. Ce pa indosatar — zaupnik tudi brez dogovora s svojim indosantom ali ne držeč se tega dogovora menico indosira s popolnim indosamentom naprej, ima tak indosament za dobrovernega novega indosa- tarja popoln prenosni učinek. Navidezni žiro pa se ne rabi samo namesto prokurnega indosamenta za upravičene namene, nego tudi za to, da se meničnemu dolžniku odtegnejo prigo¬ vori, ki bi jih imel zoper indosanta, ali da se menična terjatev z navideznim žirom odtegne indosantovim upnikom, zlasti iz konkurzne mase: navidezni žiro v ožjem smislu. Med stran¬ kama tudi ta žiro nima za posledico prenosa terjatve, napram dobrovernim naslednikom navideznega indosatarja pa ne ovira popolnega prenosnega učinka. § 33. V. Indosament za zastavo in v izvršbi. Navidez popoln indosament ima po dogovoru strank zlasti lahko tudi to vsebino, da naj bo menica indosatarju samo za¬ stavljena, da naj indosatar kritje za svojo terjatev napram in- dosantu najde v plačilu tolikega dela menične vsote, kolikor treba, da je plačan. Prenosna funkcija toraj tu ne nastopi v celem obsegu, zastavni upnik more, če je v indosamentu izra¬ ženo, da je menica indpsirana samo za zastavo, menico indo- sirati zopet le v (pod —) zastavo; če iz indosamenta, s kterim je on menico pridobil, omejitev ni razvidna, ima za dobrover¬ nega nadaljnega indosatarja novi indosament popolen prenosni učinek, tako da pridobi samostalne menične pravice. Izvršba na menice ali bolje rečeno na menične terjatve se ravna po §§ 296. i. sl. izvr. r., § 268. izvr. r. sam po sebi in na- 94 ravnost ne more priti pri menici v poštev, ker se menica ne more smatrati za telesno premično stvar, kakor se n. pr, splošno smatrajo vrednotnice na imetnika. Rubež se izvrši s tem, da izvršilni organ menico odvzame njenemu imetniku po nalogu izvršilnega sodišča in napiše rubežni zapisnik. Čine menične skrbnosti izvršuje, dokler je menica pri sodišču, po nalogu sodišča izvršilni organ, zlasti toraj prezentacijo, pro¬ test, notifikacijo, zahtevati sme tudi plačilo i. t. d. Preodkaz se izvrši po § 305 izvrš. r. s tem, da se zahtevajočemu upniku vroči „s potrebno pismeno prenosno izjavo oskrbljena listina 11 . Prenosno izjavo da izvršilno sodišče ali po njegovem nalogu izvršilni organ. Rešitev vprašanja, ali je ta izjava enaka in- dosamentu — da se pri nekaterih avtorjih imenuje sodni in- dosament, ne odloča — se najde, če se prevdari, kakšne pra¬ vice dobi zahtevajoči upnik s preodkazom. a) Če se preodkaz dovoli v poteg, sledi iz § 308 izvrš. r., da ona prenosna izjava nikakor nima učinka popolnega indo- samenta; zakon pravi izrecno, da sme zahtevajoči upnik v imenu zavezanca od dolžnikovega dolžnika zahtevati pla¬ čilo, v kolikor zarubljena terjatev pravno stoji,... da sme za¬ stopajoč zavezanca tožiti. Menični dolžnik v tem primeru zoper zahtevajočega upnika po zakonu nima prigo¬ vorov iz osebnega razmerja napram zahtevajočemu upniku; pač pa more zahtevajočemu upniku prigovarjati prigovore iz osebnega razmerja napram zavezancu, toraj ravno obratno, kakor pri popolnem indosamentu. To so približno učinki pro- kurnega indosamenta, ali vendar različni toliko, da zahteva¬ joči upnik do višine svoje izvršljive terjatve vsa menična de¬ janja in tudi izterjavo vrši za-se, v svojem interesu. b) Če je menična terjatev preodkazana namesto plačila, je — kakor vse, kar se tiče prenosa menice v izvršbi — jako sporno, ali ima vsled preodkaza na menico zapisana prenosna izjava samo pravni učinek cesije, ali pa prenese samostalno menične pravice. Zdi se, da ni pravilno Adlerjevo mnenje, ki daje temu „indosamentu“ popolno transportno moč, to je, za¬ htevajoči upnik naj dobi samostalne menične pravice. Adler sam namreč priznava, da zavezanec nadaljnim indosatarjem ne jamči po meničnem pravu, trdi celo, da jim sploh ne jamči. Prenos menice z indosamentom pa ni popoln, če indosatarju — zahtevajočemu upniku — ne daje pravice menico indosirati 95 (čl. 10. m. r.). Adler sicer dokazuje, da pojem odstopa v § 316 izvrš. r. nima pomena cesije, nego, kakor v §§ 1292 in 1293 o. d. z. pomen prenosa terjatve sploh. Ali § 316 izvrš. r. določa brez izjeme, da zavezanec jamči samo po predpisih državljan¬ skega prava (§ 1397 o. d. z.), toraj tudi zavezanec, ki je me¬ nični dolžnik; če pa jamči zavezanec zahtevajočemu upniku kot „indosatarju“ samo kot odstopljenec, ni mogoče, da bi di tr¬ gače jamčil naslednikom zahtevajočega upnika, ki bi iz menice videli, da je njihov prednik menico pridobil s „sodnim indosa- mentom“. Sodni indosament v smislu §§ 305 in 316 izvrš. r. toraj nima popolnega prenosnega učinka. Dejstvo, ki je Adler navaja za svoje mnenje, da namreč po § 305 izvrš. r. pri ter¬ jatvah iz vrednotnic, ki se morejo prenesti z indosamentom, preodkaznega sklepa ni treba vročiti dolžnikovemu dolžniku, se ne more vporabiti v prilog Adlerjevemu mnenju, ker ima zakon v očeh pač redni primer, da mora po terjatev iz takih listin upnik iti (da niso prinosne), upnik se pri tem legitimuje ravno z uradnim izvršilnim „indosamentom“, dolžnik pa itak ne plača, ne da bi se mu izročila vrednotnica. Resnejši je prigo¬ vor, da se take listine po § 305 izroče s „potrebno“ izvršbeno prenosno izjavo, da pa prenosne izjave ni treba, če je zaveza¬ nec menico dobil na temelju slepega indosamenta, da toraj v tem primeru sodišče ali izvršilni organ zahtevajočemu upniku menico lahko izroči brez prenosne izjave. Ali zakon v §§ 308 in 316 izvrš. r. ne dela razlike med primerom, da je bilo pre¬ nosne izjave treba, ali da je z ozirom na slep indosament ni bilo treba, pravice zahtevajočega upnika in zaveze zavezanca so v obeh primerih iste. Iz tega pa pač sledi, da prenos na te¬ melju slepega indosamenta z učinkom popolnega indosamenta za zahtevajočega upnika v izvršbi s preodkazom sploh ni mo¬ goč. Potemtakem prenosna izjava („sodni indosament“), tudi če gre za preodkaz na mesto plačila, nima učinka popolnega indosamenta, niti ne tradicija in posest na temelju prejšnjega slepega indosamenta, zahtevajoči upnik dobi vedno le kot za- vezančev cesijonar derivativne pravice zoper meničnega dolž¬ nika, ta mu more prigovarjati vse, kar bi mogel prigovarjati zavezancu. Drugače pa, če zahtevajoči upnik, ki se mu je menica preodkazala namesto plačila in se mu je izročila na te¬ melju slepega indosamenta, menico prenese na temelju istega slepega indosamenta ali z novim indosamentom naprej. Tu se 96 iz menice sploh ne vidi, da se je enkrat prenesla v izvršbi, in dobroverni indosatar lahko uveljavlja samostojne menične pra¬ vice zoper iz menice razvidne menične dolžnike. Drugače tudi treba presoditi položaj, če se zarubljena me¬ nična terjatev ne bi dala ukoristiti iz kterega izmed razlogov § a 317 izvrš. r. s preodkazom, kar se sicer gotovo ne bo pri¬ petilo pogosto. V tem primeru se menična terjatev porabi v pokritje terjatve zahtevajočega upnika na drug način, zlasti s prodajo in sicer, če ima menica borzno vrednost (devize), s prodajo pod roko. Tu pride po § 318 izvrš. r. v poštev zlasti § 268. izvrš. r. in sodna prenosna izjava ali izročitev menice na temelju prejšnjega slepega indosamenta ima res popoln pre¬ nosni učinek. Za zahtevajočega upnika v tem primeru vir po¬ kritja ni neposredno pri meničnem dolžniku izterjana menična terjatev, nego njena prodajna vrednost, menica se tu vnovči na normalni način v cirkulaciji. § 34. VI. Indosament po drugih zakonih. Določbe bosanskega zakona (čl. 9.—17.) o indosa- mentu so enake našim. Glede hrvaškega zakona (§§ 8 do 15) treba omeniti sledeče razlike: Indosament se mora napi¬ sati na hrbet menice ali kopije ali na alonžo, glede indosamenta po dospetku pa velja samo, da indosatar iz indosamenta, ki se napiše po preteku protestnega roka, dobi pravice indosanta, ta sam pa ni zavezan menično; zakon toraj ne loči, ali je me¬ nica protestirana ali prejudicirana, indosament ne da samo- stalnih meničnih pravic. Po s r b s k e m zakonu (§§ 108.—115.) mora izpolnjen indo¬ sament biti datiran, mora naznačiti valuto za prenos ter ime in priimek indosanta in indosatarja in vsebovati klavzulo na ukaz. Dovoljen pa je tudi slepi indosament s podpisom imena ali firme, samo na hrbtu menice in tako, da se pusti prazen prostor za izpolnitev. Ako popoln indosament nima predpi¬ sane oblike, velja le za pooblastilo, slično našemu pooblastil¬ nemu žiru, ki je pa tudi dovoljen. Alonža se mora pritrditi s pečatom prvega indosanta, ki se nanjo podpiše. Glede prenos- 97 nega učinka določa srbski zakon izrecno, da z indosamentom preide lastnina menice na drugo osebo (primeri čl. 9. in 10. na¬ šega meničnega reda). Kar se tiče indosamenta prejudicirane in protestirane menice, so določbe srbskega zakona našim enake. Strogo je prepovedano v indosamentu zapisati starejši datum, to velja in se kaznuje kot ponarejanje listine — seveda, ako se zgodi z namero koga oškodovati. Enotni menični zakon (čl. 10.—19.). Menica je pd zakonu ukazna vrednotnica, tudi če ne vsebuje ordrske klavzule, če je pa v nji napisana privezna klavzula, se more menica prenesti le, kakor že omenjeno, z obliko in pravnimi učinki navadnega odstopa. Indosament ne sme biti pogojen, pogoj, od katerega naj bo prenos menice odvisen, se smatra, da ni zapisan; delni indosament in indosament na imetnika pa sta nična, toraj nimata prenosnega učinka. Cdede izpolnjenega in slepega indosamenta ni razlike od našega meničnega reda, napiše se izpolnjen indosament na menico, kopijo ali podaljšek, slep indosament na hrbet menice, podaljška ali kopije. Na- daljni prenos menice, ki jo je imetnik dobil s slepim indosamen¬ tom, kakor po našem meničnem redu. Indosatarjeva privezna klavzula in prokurni indosament imata iste učinke, kakor po našem pravu, samo da se enotni menični zakon izraža krajše in določnejše, nego čl. 17. m. r., da sme prokurni indosatar uveljavljati vse pravice iz menice, le prenesti jo more samo s prokurnim indosamentom. Čl. 18. enotn. m. z. pozna tudi iz¬ recno indosament za zastavo, namreč indosament z zaznam¬ kom „vrednost za varnost 1 *, „vrednost za zastavo**, ali slično, lak indosament ne prenese vseh pravic iz menice, dovoljuje pa imetniku, da uveljavlja vse pravice iz menice, samo glede prenosa velja isto, kar glede pooblastilnega indosamenta. Vsaka država pogodnica pa sme glede indosamenta, ki se je izvršil na njenem ozemlju, določiti, da zastavni zaznamek ve¬ lja za nezapisan; v tem primeru morajo tudi ostale države smatrati zaznamek za "nezapisan (čl. 4. konvencije). Glede in¬ dosamenta po dospetku enotni menični zakon kakor naš me¬ nični red ne postavlja odločitve na čas dospetka, nego na dej¬ stvo protesta ali na potek protestnega roka; indosament po dospetku, toda pred protestom oziroma pred potekom protest¬ nega roka, je kakor pri nas polnoveljaven indosament, glede 98 učinkov indosamenta po protestu (po preteku protestnega ro¬ ka) pa enotni menični zakon ne sledi našemu meničnemu redu, ki dela že omenjene razlike, nego vsak tak indosament ima samo učinek cesije. § 35. B. Drugi načini prehoda meničnih pravic. Naš menični red ureja samo prehod meničnih pravic z in- dosamentom, menične pravice pa preidejo lahko po dedščini ali volilu, med živimi lahko tudi z odstopom. Vsem tem pri¬ merom skupno je, da pridobi naslednik menične pravice tako, kakor jih je imel prednik, prigovori, ki bi jih bil mogel menični dolžnik uporabljati zoper prednika, veljajo tudi zoper nasled¬ nika, tu je bistvena razlika napram prenosu z indosamentom. Ni pa razlike v tem, da more naslednik tudi v teh primerih me¬ nične pravice kakor sicer uveljavljati le z menico, listino v roki. Kar se posebej tiče odstopa, velja še to: Cedent mora me¬ nico izročiti cesijonarju, sicer ta kljub odstopu meničnih pravic ne more izvrševati; menični dolžnik bi sicer lahko, dokler o cesiji ni obveščen, še veljavno plačal cedentu, ki bi se javil z menico. Cesijonar mora dokazati, da je menico pridobil na pravilen način, on ni, kakor indosatar, v smislu čl. 36. m. r. formalno legitimiran. Kako to dokaže, je njegova stvar, naj¬ enostavnejši in najzanesljivejši način je pač, da se odstop za¬ znamuje na menici sami; ako je odstop posvedočen na pri¬ meren način, more cesijonar menične pravice uveljavljati celo v meničnem postopku. Cedent jamči, ako ni drugačnega dogo¬ vora, le po načelih občega državljanskega zakonika (§ 1397 ), menični dolžnik je dolžan cesijonarju tako. kakor je bil dolžan cedentu, razun če se prigovorom, ki bi jih bil imel zoper ce- denta, izrecno ali s tem, da odstopu pritrdi, tiho odreče. Hr¬ vaški menični zakon (§ 16.) določa izrecno, da se smejo z menico ustanovljene pravice prenesti z odstopom tako, da more cesijonar svoje pravice zoper sprejemnika in cedentove prednike uveljavljati po menici („mjenbenim putem“). Cesijo treba napisati ravno tako kakor indosament na menico, kopijo ali podaljšek, vendar s tem ni rečeno, da ima na menici za- 99 pisan odstop učinek indosamenta glede samostalnosti prene¬ senih meničnih pravic. Z zahtevo, da mora biti odstop posve- dočen na menici, pa tudi ni rečeno, da bi bil neveljaven odstop v drugi obliki, toda samo na menici posvedočen odstop se more uveljavljati v meničnem postopku. VIII. Poglavje. Zaveza meničnih zavezancev. § 36. Meničnih zavez je dvoje vrst: 1. da bodo sami plačali, se zavežejo izdatelj lastne menice, akceptant, častni akceptant in avalisti teh oseb, njihova zaveza je: a) plačati menično vsoto s pripadki, ki jih dovoljuje menični red, po vsebini me¬ nice in za menico, ki je na nji potrjeno plačilo; b) dosledno dati v primerih, ki jih določa zakon, varščino za plačilo, če dolžnik ni več varen za plačilo. V podrobnostih zaveze teh oseb niso povsem enake. 2. J a m s t v o , da bo kdo drugi menico plačal (sprejel), prevzamejo izdatelj trate, indosant, in njihovi ava¬ listi. Njihovo jamstvo obsega: a) da plačajo menico, ako se je plačilo pri primarnem zavezancu redno zahtevalo, pa ne do¬ bilo po vsebini menice, in so napram njim samim izpolnjeni zakoniti pogoji; b) da dajo varnost za plačilo, «) ako se ta varnost ni dobila pri izdatelju lastne menice ali akceptantu (častnem akceptantu) v primeru, da so izgubili zanesljivost; P) pri trati, ako je trasat odrekel sprejem, in so se v zadnjih dveh primerih po zakonu ugotovila potrebna dejstva. § 37. I. Izdateljeva zaveza. 1. Iz trate. T r a s a n t ni v prvi vrsti zavezan plačati menično vsoto, ni glavni menični dolžnik, jamči pa za sprejem in pla¬ čilo, čim je temeljno menico podpisal; seveda more postati jamstvo praktično le, če pride menica v roke remitentu ali indo- satarju, ki jo je eden ali drugi pridobil v dobri veri. Ako se menica a) kljub pravilni zahtevi ne sprejme povsem po svoji 101 vsebini, dalje, b) ako postane akceptant nezanesljiv za plačilo, bodisi da je prišel v konkurz, ali je vsaj ustavil plačevanje,''’ bodisi da je ostala po izdaji menice izvršba zoper imovino akceptanta brezuspešna, potem mora dati trasant varnost za redno plačilo menične vsote in za stroške, to pa le: a) če se je sprejem — tudi pri naslovih za silo — redno, pa brez uspeha zahteval, napravil reden protest in se mu protest izroči; b) ako akceptant sam ne da varnosti, ako se ni dosegel sprejem pri naslovih za silo, ako se o teh dejstvih napravi protest in ako se protest izroči trasantu (čl. 8., 25., 29. m. r.). Ako je v primeru a) dan delen akcept — ne za celo me¬ nično vsoto — treba dati varnost samo za oni del menične vsote, ki ni sprejet, ravno tako v primeru b) samo za oni del menične vsote, za kteri ne da varnosti glavni zavezanec. Trasant se jamstva za sprejem menice ne more rešiti niti s tem, da bi v menici prepovedal sprejem in prezentacijo radi sprejema, po meničnem redu (čl. 18.) sme imetnik trate v vsa¬ kem primeru zahtevati akcept; taka prepoved velja kakor da ni zapisana, dogovor v tem smislu — med trasantom in remi- tentom — nima menične moči, med strankama pa je veljaven. Dolžnosti dati varnost, če menica ni (čisto) sprejeta, se tra¬ sant tudi tedaj ne more rešiti, če dokaže, da je s svoje strani storil, kar je mogel, da bi se menica sprejela, zlasti tudi ne, če dokaže, da je trasatu dal pokritje. Ako ni bilo akcepta, pa je postala menica, pozneje preju¬ dicirana, ker ni bila protestirana zaradi plačila, ni treba več dati varnosti radi izostalega akcepta, sicer bi se zamuda pro¬ testa radi plačila in njene stroge pravne posledice lahko obrez- uspešile; sprejem in varnost radi izostalega sprejema imata namen, zagotoviti plačilo menice, to pa se s prejudicirano me¬ nico ne more zahtevati razun od akceptanta, in niti od tega ne v vseh primerih. Za plačilo menice s postavnimi pripadki jamči trasant, ako se menica kljub redni- prezentaciji ni (popolnoma) plačala in ako se je radi tega napravil reden protest; plačati mora le, če se mu ob enem izročita menica z na nji zapisano priznanico in protest. 50 Po konkurznem redu je pogoj za otvoritev konkurza, da dolžnik ni več zmožen plačevati, zlasti velja za nezmožnega, če je ustavil pla¬ čevanje. J 02 Kakor se trasant ne more odtegniti jamstvu za sprejem in zanesljivost, tako tudi ne jamstvu za plačilo. Pristavek v menici, ki bi izključeval to jamstvo, bi napravil, kakor že re¬ čeno, menico celo neveljavno. Če je menica prejudicirana, je mogoča zoper trasanta samo še tožba radi obogatitve, ako so dani pogoji zanjo (gl. XIII. poglavje). Nadalje je trasant dolžan dati remitentu in njegovim na¬ slednikom duplikate menice (čl. 66. m. r.). Hrvaški (§ 7) in bosanski (čl. 8.) zakon se ne raz¬ likujeta od našega meničnega reda. Po srbskem zakonu ima imetnik menice v primeru, da je prejemnik postal preza¬ dolžen pred plačilnim rokom, pravico, po protestu zahtevati odškodnino (naknadu); ali pomeni naknada samo varnost, ka¬ kor v primeru, da se menica ni sprejela, ali takojšno plačilo menične vsote pred dospetkom, je sporno. Iz nasprotja med besedilom §§ 90 (obezbedjenje) in 139 (naknada) treba skle¬ pati, da naknada ni varnost, varnosti dati toraj trasant ni za¬ vezan, tudi če postane sprejemnik prezadolžen (sporno). Nak¬ nada more potemtakem pomeniti le ali plačilo menične vsote s pripadki, zlasti protestnimi stroški, ali pa pravo odškodnino, ki je lahko tudi večja; pravilnejše je prvo mnenje. Pogoj, da nastopi jamstvo za pbačilo, pa po srbskem zakonu ni samo, da se je o pravem času napravil protest, nego, da se je pravočasno vložila tudi tožba (§ 57.). Le v primeru, da je trasant dano pokritje dobil po preteku roka za vložitev tožbe kakorkoli na¬ zaj, jamči za plačilo, kakor bi ne bil dal pokritja, dasi formalni pogoji za regres niso izpolnjeni. (Gl. §§ 23., 57.). Po enotnem meničnem zakonu trasant načelno jamči za sprejem in plačilo, sme pa izključiti jamstvo za sprejem in dovoljene so mu omejitve glede sprejema. Za¬ znamek, ki bi izključeval jamstvo za plačilo, se smatra ne¬ zapisanim, menica pa ostane veljavna (čl. 9., 21. enotn. m. z.). Povsem drugače pa je po enotnem meničnem zakonu urejeno jamstvo za primer, da se sprejem menice zavrne, da se o tra- satovi imovini otvori stečaj, da trasat ustavi plačevanje, da je ostala izvršba na njegovo imovino brezvspešna, ali da je prišel v konkurz izdatelj sam, ki je prepovedal predložiti menico v sprejem. V teh primerih je po redni izpolnitvi zakonitih pre¬ pisov mogoč takojšni regres za plačilo, varnosti toraj ni treba. 103 2. Iz lastne menice. Izdatelj lastne menice je s svojim podpisom zavezan a) pla¬ čati menično vsoto za menico, na kateri je zapisana priznanica, b) dati varščino, ako postane nezanesljiv za plačilo in c) pla¬ čati menico v regresu, v primerih b) in c) z zakonitimi pri- padki. Duplikatov ni dolžan dati. Po ostalih zakonih v naši državi ni razlike, po enotnem meničnem zakonu ni mogoče zahtevati varnosti, ker je mogoč takoj regres za plačilo. § 38. II. Akceptantova zaveza. Z lastno menico obljubi izdatelj, da bo sam plačal menično vsoto po vsebini menice, trata pa nima direktne izdateljeve plačilne obljube, nego le njegov poziv drugi osebi, trasatu, naj plača ona. S pozivom samim trasat po meničnem pravu ni še nikakor zavezan; drugačna je stvar morda po splošnem civ. pravu, kjer odloča pravno razmerje med trasantom in trasa- tom, ali na podlagi tega pravnega razmerja samega ne more menični upravičenec od trasata ničesar zahtevati, niti tedaj ne, če je trasat imel pokritje za menično vsoto že v rokah. Šele z akceptom prevzame trasat menično zavezo, z njim da menično obljubo, da bo plačal menično vsoto po vsebini me¬ nice meničnemu upravičencu (čl. 23. m. r.). Kakor druge me¬ nične obljube, je tudi ta strogo enostranska, in ločena od ci- vilno-pravnega razmerja med trasantom in trasatom. Akcept se mora zapisati na menico. Zapisati se mora podpis trasata (ime ali firma), ostalo, kar izjavi, ni da bi moralo biti pisano, celo ne lastnoročno. Zapisati se mora na menico, kje, tega zakon ne določa. Cdede oblike pa določa sploh le, da velja vsaka na pravilni temeljni menici zapisana in od trasata podpisana izjava za neomejen sprejem, če ni v nji izrecno izraženo, da trasat ali sploh noče sprejeti, ali le z določenimi omejitvami; nejasna izjava velja za neomejen akcept, postavim, „prevzel“ (namesto „sprejel“) ali celo „žal mi bo“, „nerad“. Navadne oblike so „sprejel“, „plačal bom“, ..honoriral bom“, „rad“, „z veseljem", „čast mi bo“, „velja“ in druge. Datum in kraj se ne zahtevata, na sprednji strani me¬ nice zadostuje celo sam podpis z imenom ali firmo, brez pri- 104 stavka. Sam podpis na zadnji strani pa ne zadostuje (čl. 21. meničnega reda). Sprejem na kopiji ali v posebni listini, pa naj si bo tudi notarska, ne zadostuje, to se pravi s takim akceptom se upra¬ vičencu ni treba zadovoljiti, napraviti sme protest, iz takega akcepta nima meničnih pravic. Ali je akcept na kopiji sicer ob¬ vezen za akceptanta, je sporno. Iz čl. 11., ki za indosament izrecno dovoljuje, da sme stati tudi na kopiji ali alonži, bi se dalo a contrario sklepati, da ne; z druge strani pa določa čl. 81., da menična zaveza zadene trasanta, akceptanta, indo- santa in vsakega, ki je sopodpisal menico, kopijo, akcept ali indosament. Čl. 62. pa celo naravnost govori o častnem ak- ceptu na kopiji. Vendar je pravilnejše mnenje, da čl. 81. in 62. ne moreta omajati sklepa a contrario iz čl. 11. Čl. 81. sploh ne govori o tem, kje naj stoji akcept, ampak pravzaprav na¬ ravnost loči akcept od menice in kopije, čl. 62. pa se ozira pač na to, da tudi indosant lahko pripiše naslov za silo, toraj, ako indosira na kopiji ali alonži, seveda na teh in na te lahko pride potem naravno tudi častni sprejem adresatov in ravnotako tudi častni sprejem nepozvanega intervenijenta. Vsekako je stvar sporna, previden prezentant bo zahteval sprejem na menici (duplikatu). Sprejeti more le trasat, poleg njega lahko sprej¬ mejo menico tudi drugi, sosprejemniki, ki so potem enako menično zavezani, kakor akceptant. Sporno vprašanje, ali more menico veljavno sprejeti kot — edini — akceptant kdo, ki ni pozvan (ni trasat), treba zanikati, dasi menični red ne izklju¬ čuje častnega sprejema osebe, ki ni naslov za silo. Tudi tu treba sklepati a contrario: za častni sprejem velja izrecna v zakonu določena izjema, pri kteri zakon celo naravnost pravi, da upravičenec ni dolžan, sprejeti častnega akcepta nepozvane osebe. Navadni akcept pa se da po zakonu samo na temelju trasantovega poziva, kdor menico podpiše brez poziva, je lahko soakceptant ali avalist; da more to postati, treba primar¬ nega pozvančevega podpisa, ki pa lahko pride na menico po¬ zneje. 30 Zahtevati toraj treba, da sta trasat in akceptant ista 30 Zanimivo je mnenje Tholovo, da je akcept nepozvanca lastna me¬ nica; pravo to mnenje ni, ker je vsebina lastne menice natančno predpi¬ sana v zakonu, akcept pa te vsebine redno nima. 105 oseba; pri tem pa ne velja formalizem; če je trasatov naslov „Janez Smuk“, podpis akceptanta pa „Jan. Smuk", ali „prvi mlekarski zadrugi, r. z. z o. z. v Žalcu", podpis pa I. mlekarska zadruga..bo akcept veljaven. Zadostuje, da se da istovet¬ nost dognati iz menice same; ako se ne da, ni mogoč menični plačilni nalog zoper akceptanta, dejanski identični akceptant pa je zavezan. 31 Akcept 2 s kterim trasat prevzame menično zavezo po¬ vsem po vsebini menice, je č i s t akcept, vsak drugačen akcept je modifikovan ali k v a 1 i f i k o v a n. Prezentantu se treba zadovoljiti samo s čistim akceptom, modifikovanega mu ni treba pripustiti, z eno samo izjemo, namreč ako trasat me¬ nico sprejme le za delno vsoto. Ako postavim trasatu ne ugaja čas ali kraj plačila, ali ne, da treba menico plačati efektivno z določeno vrsto denarja, potem je stvar prezentanta, ali se zadovolji s takim akceptom. ki menico izpreminja v teh točkah; morda se bo, recimo, ker je dotična tuja denarna vrsta med tem prišla iz prometa, ali mu je morda celo ljubše, da se do¬ loči plačilni dan drugače, vsekako pa smatra zakon modifiko¬ van akcept napram meničnim upravičencem za odbit sprejem in prezentant ima kljub temu, da ga je pripustil, pravico do regresa zaradi odbitega sprejema. Za plačilo se mora menica kljub modifikovanemu akceptu predložiti in, če treba, protesti¬ rati ob času dospetka in na plačilnem kraju, ki sta določena v temeljni menici. Poleg tega pa odgovarja akceptant tako, kakor se je zavezal (čl. 22 m. r.). 3 '' Kljub protestu o rednem plačilnem času sme toraj upravičenec od akceptanta zahtevati plačilo tisti čas, ki ga je ta določil (sporno), in ako se je akceptant za¬ vezal plačati prej, nego ob času, ki je določen v temeljni me¬ nici, pa ne plača, treba mu menico prezentovati ob času, ki ga je sam navedel, morata se pa, da se varuje regres, pre- zentacija in protest ponoviti tudi v rednem plačilnem času. Če akceptant zapiše drug plačilni kraj, menica s tem ne postane domicilovana v smislu zakona in ne izpremeni se od trasanta napisani domicil (plačilni kraj). Menični upravičenec mora, da 31 Praktična je stvar zlasti lahko, če se poziv glasi na firmo, pozva- nec pa podpiše s svojim od firme različnim imenom ali obratno. 32 Nekteri menični zakoni smatrajo modifikovan akcept za čist, drugi mu odrekajo vso menično moč. 106 si varuje regresne pravice, menico vsekako prezentovati in protestirati v plačilnem kraju, zoper akceptanta mu pa na pla¬ čilnem kraju, ki si ga je določil sam, sploh ni treba protestirati; prezentirati mu mora menico seveda v tem kraju, če hoče od njega plačilo. Prvotni v temeljni menici zapisani čas dospetka in plačilni kraj veljata ne samo za one indosante, ki so menico pridobili, predno je prišel te določbe modifikujoči akcept na menico, nego tudi za one, ki so menico pridobili pozneje. Ko bi to ne veljalo, bi mogla nastati zlasti, ako akcept in indosamenti niso datirani, nerešljiva zmeda; samo akceptant je vezan na svoj modifikovan akcept, nikakor pa ne drugi menični zavezanci in menični upravičenci. Za izpremembo plačilnega kraja ne velja, ako akceptant določi plačilno mesto v plačilnem kraju, n. pr. pri banki; ak¬ cept, ki mu je akceptant pristavil plačilno mesto, ni modifiko¬ van akcept, prezentant ga ne more zavrniti in ne mogel bi vzeti regresa za varnost, ko bi ga zavrnil. Bivše avstrijsko vrhovno sodišče je z judikatom štev. 170 spoznalo, da treba v tem primeru napraviti protest radi plačila na plačilnem me¬ stu zoper akceptanta, z drugimi razsodbami je spoznalo celo, da zadostuje protest zoper takega — nepravega — domicili- jata. Zadnje nikakor ni pravilno, imetnik plačilnega mesta ni ne trasat ne akceptant, ne domicilijat ne izdatelj lastne me¬ nice, niti častni akceptant, niti naslov za silo, zoper druge osebe pa ni protesta radi plačila. Tudi ta judikat treba pravilno razumeti le tako, da se s m e na plačilnem mestu’ prezentirati zoper akceptanta, ne pa da se mora, zakon izrecno dovoljuje prezentacijo in protest na plačilnem kraju v obratovališču (po¬ slovnih prostorih) ali stanovanju akceptanta. Posebna vrsta modifikovanega akcepta je akcept, s ka¬ terim sprejemnik omeji svojo plačilno obljubo samo na del menične vsote: omejeni, delni, limitovani akcept. Tak akcept se mora sprejeti, kavcijski regres je mogoč tudi tedaj le za nesprejeti del menične vsote, ako bi prezentant zavrnil delni akcept (čl. 22 . m. r.). Neveljaven je — kakor menica sama v enakem primem — akcept, ki obljublja obresti, ali akcept na obroke, nevelja¬ ven v tistem obsegu kakor menica sama tudi pogojen akcept. 107 Menična zaveza akceptanta je glavna me¬ nična zaveza t r at e. Če on plača, so prosti vsi predniki upravičenčevi, meničnega dolga je konec; drugače, če plača indosant ali trasant ali za čast kdo drugi. Po svoji zavezi od¬ govarja akceptant ne samo za plačilo menične vsote, nego, ako pride do regresa, tudi za zakonite pripadke. Poleg tega je za¬ vezan dati varnost, ako so dani zakoniti razlogi, da se dvomi o njegovi zanesljivosti kot plačnik, za menično vsoto in stro¬ ške, ki so nastali vsled nezanesljivosti; te stroške mora tudi povrniti (čl. 23., 29., 81. m. r.). Zakon določa izrecno (čl. 21. m. r.), da se dan akcept ne more preklicati, tudi prečrtan, zamazan akcept veže akceptanta. Ta določba je tem strožja, ker je akcept tako kakor druge menične obljube strogo enostranska zaveza. Da se ta strogost prav razume, treba si predočiti v smislu naše menične teorije, da je tudi menična zaveza obligacijska za¬ veza, da se ne more popolnoma uveljaviti in razviti, dokler ni upnika, ki je dobil menico v dobri veri v roke in je formalno legitimovan. Dokler takega upnika ni, je mogoče enostransko zavezo umakniti, plačilno obljubo preklicati, skripturni akt črtati. Trasant, ki je napisal menico, indosant, ki jo je indosiral. sta po menici subsidijarno zavezana, ali izvrševati se more ta zaveza zoper nje le, če pride menica — tudi brez njihove volje — v roke dobroverne formalno legitimovane druge osebe; dokler pa je v njihovih rokah, smeta svojo plačilno obljubo, svoj skripturni akt razveljaviti (ali jamčita civilno, ker nista izpolnila meničnega sklepa, je druga stvar). Ona sta upravičena z menico razpolagati. Ako prečrtata svoje podpise samovlastno, potem, ko je menica prišla drugi osebi v roko, ne jamčita sicer — in tu je razlika od akcepta — več po meni¬ čnem pravu, odgovarjata pa za škodo. Akcept pa ima redno za pogoj, da je že pred njim napisana trata, trasat jo dobi od druge osebe v akcept in jo mora vrniti nepokvarjeno, če je za¬ pisal akcept, toraj z akceptom. Drugače razpolagati akceptam ni upravičen, on nima v tem svojstvu zoper nikogar meničnih pravic, čim je akcept zapisan, akceptant sam pravnega polo¬ žaja, ki je nastal z zapisom, ne more več izpremeniti s tem. da bi akcept prečrtal. Akceptant mora prej premisliti: „chi accetta, paghi“, „wer quer schreibt, dem geht es quer“. Menica, na kteri je akcept prečrtan, izraža tako jasen sum o zaneslji- 10S vosti trasanta, da je bolje, če akcepta sploh ni; če je bil dan, velja. 3 ' Zavezan je akceptant toraj tudi onim upravičencem, ki so menico prejeli z že črtanim akceptom. Iz tega vsega sledi tudi, da akceptant danega čistega akcepta ne sme več izpre- minjati. Ker pa je menica s črtanim ali popolnoma nečitljivim akceptom vsekako sumljiva, je ne bo mogoče uveljaviti v me¬ ničnem postopku, stvar upravičenca bo, dokazati, da je bil akcept dan in pozneje izpremenjen. Ako je menični upnik dovolil, da se akcept prekliče, črta, inodifikuje, mu akceptant to seveda lahko prigovarja, ali samo njemu, ne njegovim prednikom in ne njegovim naslednikom, ki dogovoru niso pristopili. Upnikovi predniki se ne morejo ubra¬ niti regresu radi plačila, češ, da je akceptantu plačilo odpu¬ ščeno, ker se proti njim akceptant ne more braniti, da mu je dolg odpuščen. Da je akcept veljaven tudi tedaj, če je trasantov podpis ali cela menica ponarejena ali popačena, se je že omenilo. To sledi iz enostranosti in samostojnosti meničnega skripturnega akta in iz zakona samega. Upravičen pa je zlasti v tem primeru samo oni, ki je menico pridobil v dobri veri, kar se tiče prist¬ nosti menice in njene nepopačenosti, in je formalno legitimo- van. Omenilo se je tudi že, da je akceptant trasatu zavezan menično, ne pa obratno. Bosanski zakon (čl. 21.—23.) soglaša povsem z našim. Hrvaški (§§ 21.—23.) zakon določa, da trasat (akceptant) nima menične tožbe zoper trasanta, pri nas sploh nima menične pravice, kar bi lahko pomenilo razliko, pa je v praksi ne po¬ meni. Tudi srbski zakon §§ 80.—94. ni bistveno različen od našega. Za akcept zahteva sicer besedo „primljena“, ali praksa 33 Zastopniki pogodbene teorije so deloma drugega mnenja, Tudi bivše avstrijsko vrhovno sodišče je enkrat razsodilo, da sme akceptant črtati akcept, predno izroči menico drugi osebi. Samo v enem primeru bi bilo mogoče, da se akcept sme prečrtati, namreč, ako akceptant napiše menico in na njo svoj akcept ali da akcept in bianco, ne da bi mu bila menica ali menična golica — deloma izpolnjena ali neizpolnjena — poslana v akcept. V tem primeru pač ne bo mogoče reči, da je kdo drugi že upra¬ vičen razpolagati z menico, da ima kdo iz akcepta, bodisi tudi le v bo¬ dočnosti mogoče menične pravice. Če pa je bil že storjen menični sklep, da podpisnik daj akcept, je celo v tem primeru dvomljivo, ali bi smel akceptant svoj akcept uničiti, ker materijal listine ni glavna stvar, nego akcept. 109 stoji na našem stališču, da zadostuje izraz volje, sprejeti me¬ nico. Akcept s samim podpisom na prednji strani pa ni ve¬ ljaven. Enotni menični zakon ureja nepreklicnost ak- cepta na jako zanimiv način, ki obenem kaže, kako težko je zakonu dosledno slediti določeni menični teoriji. Zakon namreč določa (čl. 28.), da velja akcept za odbit, če je pozvanec na menico zapisano sprejemno izjavo prečrtal, predno je dal menico iz rok; vendar pa jamči po vsebini sprejemne izjave, če je imetnika menice ali osebo, čije podpis je na menici, pis¬ meno obvestil o sprejemu, predno je sprejemno izjavo izbri¬ sal. Iz besed „predno je menico d a 1 iz rok“, zlasti pa še iz dejstva, da naj po izbrisu sprejema ostane zavezan le, če je imetnika menice ali kakega meničnega zavezanca obvestil, bi se dalo sklepati, da enotni menični zakon zastopa pogodbeno teorijo, dasi določbe čl. 25., 7., 16., 68., kakor že omenjeno, bolj kažejo na teorijo enostranskega akta. Omenjena določba pa ne vzbuja samo pomislekov s stališča menične teorije, nego tudi za praktično življenje. Enotni menični zakon ne zahteva, da bi bilo iz menice razvidno, da je bil imetnik menice ali oseba, čije podpis je na menici, pred prečrtanjem akcepta pismeno ob¬ veščena o sprejemu; kdor menico s črtanim akceptom vzame, ne vidi iz nje, ali je akcept veljaven ali ne. S tem je negocija- bilnost, cirkulacijska zmožnost take menice uničena. Pri tem je še dvomljivo, ali je sprejemnik zavezan samo osebi, ki jo je obvestil ali vsem meničnim upravičencem. Nadaljna nejasnost sledi iz določbe čl. 20., da sme menico predložiti v akcept imetnik, to je materijelno in formalno legitimovani imetnik, in vsakdo, kdor jo ima v rokah, po čl. 28. pa je akceptant, ki je akcept izbrisal, predno je dal menico iz rok, zavezan le, če je obvestil imetnika, toraj imetnika v tehničnem smislu, ali osebo, ki je menico podpisala; če je prezentant, ki ni imetnik in ne podpisnik, tudi poleg stal in videl, da je trasat akcept zapisal, vendar trasat ni zavezan, če akcept izbriše, samo da menice še ni izročil (v poročilu k enotnemu meničnemu zakonu je si¬ cer rečeno, da zadostuje obvestilo pooblaščencu, zakon pa tega ni izrazil). Če je slednjič trasatu po akceptu menica prišla iz rok, ne da bi jo bil dal, ali sme akcept črtati, ako mu menica pride slučajno zopet v roke, dasi so jo med tem morda imeli v rokah dobroverni imetniki, ki so zvedeli o akceptu sicer po pis- 110 menem aktu, pa se ne more reči, da jih je trasat o sprejemu obvestil, saj menice ni dal iz rok? Vidi se, da dovede čl. 28. enotn. men. zak. do neprijetnih posledic za varnost me¬ ničnega prometa. Ostale določbe enotnega meničnega zakona (čl. 20. — 28.) o akceptantovi zavezi ne kažejo bistvenih razlik od našega meničnega prava, z eno važno izjemo: spre¬ jem, ki se ne izvrši s samim podpisom na licu menice, se mora izrazi s ,.sprejmem“ ali enakovrednim izrazom, dvomljiv iz¬ raz ne pomeni sprejema, nego zavrnitev sprejema. § 39. III. lndosantova zaveza. (Garancijska funkcija indosamenta). Popolni indosament ima poleg prenosne in legitimacijske funkcije tudi garancijsko funkcijo. Z indosamentom prestane do¬ sedanji menični upnik biti upnik; menica pa zato kljub temu, da se mu je za prenos morda že izplačala popolna valuta, zanj ne iz¬ gubi pomena, nasproti, čim prestane biti upnik, menični upravi ¬ čenec, postane menični zavezanec. Zadene ga garancijska za¬ veza, vsled ktere dobi enako stališče kakor trasant, kar prav¬ zaprav z ozirom na temeljno menico in na indosament je. 34 Iz¬ jema velja le, če prenese menico na temelju prej zapisanega slepega indosamenta, teraj brez svojega podpisa. (Čl. 14. m. r.). Kakor trasant remitentu in indosatarjem jamči za sprejem in plačilo, tako indosant svojemu i n - dosatarju in njegovim naslednikom, ki so me¬ nico pridobili v dobri veri, seveda pa — kakor trasant — le s suspenzivnim pogojem, da trasat menice ne sprejme, da ak- ceptant postane nezanesljiv za plačilo, da se menica ne plača, in da se izpolnijo dejanja menične skrbnosti. Zaveza ni odvisna :A Ali indosant, ki hoče svojemu upniku dati menico za dolg, na¬ pravi novo lastno menico ali trato z drugim trasatom, ki bi se glasila na isti plačilni kraj, plačilni čas in na isto menično vsoto kakor temeljna me¬ nica, ali pa porabi že napisano temeljno menico, je upniku v obče lahko vseeno, njemu gre za solventnost dolžnika in zanesljivost plačnika. V enem primeru postane remitet, v drugem indosatar. Navadno mu je pa celo prijetneje postati indosatar, ker dobi menico, ki ima — redno —• že dva če ne celo tri podpise in jo je zato lažje spečati naprej. 111 od causae, valute, ampak temelj ji je enostranski skripturni akt, civilnopravni temelj treba od skripturnega akta ravnotako lo¬ čiti, kakor pri trasantu. Pri lastni menici gre jamstvo za pla¬ čilo po izdatelju in za zanesljivost izdatelja kot plačnika, ne seveda za sprejem. Kakor je trasant zavezan dati duplikate menice, tako je indosant trate zavezan, da ponovi poznejšemu imetniku menice, če to pravilno zahteva, svoj žiro na duplikatu. Važen razloček pa je ta: dočim izdatelj s pristavkom, ki bi izključil njegovo jamstvo, napravi menico neveljavno, sme indosatar s pristavkom „brez zaveze 11 , „brez garancije 11 , „brez menične zaveze 11 , ,.brez regresa 11 , „brez jamstva 11 in sličnimi izključiti svoje menično jamstvo. Zgoditi pa se mora to na me¬ nici sami v indosamentu, sicer bi tak dogovor veljal le napram neposrednemu indosatarju. V menici izražena izključitev za¬ veze osvobodi samo onega indosanta. ki je tako klavzulo pri¬ stavil, ne pa njegovih prednikov in ne njegovih naslednikov, ki ne pristavijo take klavzule. To sledi iz medsobne samostoj¬ nosti meničnih skripturnih aktov 36 . Kako je indosant, ki je me¬ nico indosiral brez zaveze, odgovoren svojemu indosatarju, se odloča po občem civilnem pravu, v posameznem primeru lahko tudi po trgovinskem pravu; vsekako s klavzulo „brez zaveze ' 1 ni izključena odgovornost za pristnost menice. Tudi trasat, akceptant, domicilijat, častni akceptant, ava- list in izdatelj, ki dobe menico po indosamentu (p o v r a t n i i n d o s a m e n t) in jo žirirajo naprej, pridejo v menično za¬ veze kot indosanti. Za akceptanta, izdatelja, prejšnega indo¬ santa in njihove avaliste je ta nova zaveza brez pomena, ker so vsi že zavezani po prejšnem skripturnem aktu ne samo svojemu (novemu) indosatarju, nego tudi indosantu, od kate¬ rega so sami prejeli menico; pomen pa ima indosament. ki ga da trasat ali domicilijat kot indosatar, ta dva kot trasat ali do¬ micilijat sploh še nista bila v menični zavezi. 35 Priljubljena taka klavzula v prometu ni, ker izraža sum, da se me¬ nica ne bo sprejela in ne -plačala, akceptant, trasant in več ali manj tudi indosantovi predniki so označeni z njo kot nezanesljivi plačniki. Ali do¬ voljena je, dasi ovira nadaljni promet in dasi se da enak uspeh doseči s slepim indosamentom brez škode za cirkulacijo menice. Indosatar, ki dobi menico s slepim indosamentom, tudi ne pride v menično zavezo, če da me¬ nico naprej na temelju istega slepega indosamenta. Razlika pa jc za in¬ dosanta, ki je dal slep indosament brez klavzule, on ostane v menični zavezi. 112 Od redne garancijske funkcije popolnega indosamenta raz¬ lični so učinki, ki jih imajo nekatere posebne vrste indosamenta glede indosantove zaveze. Iz prejudicirane menice indosantje, ki so menico podpisali pred potekom roka za protest radi plačila, sploh ne jamčijo več, tako tudi ne trasant; jamčijo pa po meničnem pravu indosantje, ki so menico podpisali pozneje, toda le za plačilo, ne tudi za sprejem trate, ker je reden sprejem moči zahtevati in dati le do dneva dospetka temeljne menice, jam¬ čijo pa po pravilnem mnenju za zanesljivost glavnega me¬ ničnega dolžnika (čl. 16. m. r.). Nasproti ostanejo indosantje, ki so podpisali menico, predno je bila protestirana zaradi plačila, v takem obsegu in z isto vsebino, kakor so bili zavezani onemu indosatarju pred protestom, ki menico prvi indosira po protestu, zavezani tudi naslednikom tega indosatarja, ki menico pridobe z indosamen- tom po protestu. Toda samo v takem obsegu in s to vsebino; indosatar, ki dobi menico z indosamentom po protestu, nima samostojnih meničnih pravic, garancija indosantov pred pro¬ testom je toraj s protestom ustanovljena dokončno. Kakor je bil prednik, pa tudi akceptant ali izdatelj lastne menice, zave¬ zan osebi, ki prva indosira po protestu, tako je zavezan nje¬ nemu indosatarja (prvemu po protestu). Če bi bil mogel indo- santu prigovarjati n. pr. pobotanje, je more tudi indosatarju. Nadaljnim indosatarjem pa more prigovarjati celo vse, kar bi bil mogel prigovarjati kteremukoli iz menice razvidnemu in- dosantu po protestu, indosantje po protestu niso zavezani po meničnem pravu (čl. 16., odst. 2., m. r.). Ne more pa indosa ¬ tarju po protestu prigovarjati prigovorov, ki bi jih bil zoper prvega ali kterega drugega indosatarja po protestu imel kak drugi indosant pred protestom in ravnotako ne prigovorov, ki bi jih on sam lahko prigovarjal kakemu drugemu indosantu pred protestom, ko bi bil ta postal menični upnik na pr. v regresu. Treba toraj reči, da indosament po protestu sicer ni¬ ma garancijske funkcije, da pa protest ne uniči garancijske funkcije prejšnjih indosamentov niti napram indosatarjem po protestu, nego jo le končno ustanovi napram tem. Iz p r o k n r n e g a indosamenta ne nastane za indosanta nikakoršna menična zaveza napram prokurnemu indosatarju in njegovim naslednikom. Iz navideznega žira ne na- 113 stane zaveza napram neposrednemu indosatarju, more pa na¬ stati, če neposredni indosatar menico indosira naprej, napram nadaljnemu indosatarju, če temu ni znano, da njegov nepo¬ sredni prednik ni bil materijelno upravičen, prenesti menico naprej s popolnim indosamentom. Za indosanta, ki je menico žiriral za zastavo, velja pri nas isto, drugače pa je stvar ure¬ jena po enotnem meničnem zakonu (čl. 18.). Ker sme, kakor že omenjeno, zastavni indosatar uveljavljati vse pravice iz indo- samenta, ima, če se menica ne sprejme, ne plača, ali če glavni menični dolžnik postane nezanesljiv plačnik, zoper svojega in¬ dosanta regres, garancijska funkcija je toraj vzdržana kljub nepopolni prenosni funkciji. Vzdržana pa je le po vsebini, nc po obsegu; zastavni indosatar od zastavnega indosanta v regresu ne more terjati več, nego znaša terjatev, za ktero se mu je menica z indosamentom zastavila. Če se menica prenese po izvršbi, menični dolžniki zahte¬ vajočemu upniku in njegovim naslednikom v primerih §§ 308 in 316 izvrš. r. ne jamčijo po meničnem pravu, nego le tako, kakor so bili zavezani zavezancu; „sodni indosament“ v pri¬ merih §§ 308 in 316 izvrš. r. nima popolne transportne funk¬ cije, zahtevajoči upnik in njegovi nasledniki zoper menične dolžnike ne pridobijo samostojnih meničnih pravic, kolikor pa je imel zavezanec meničnih pravic, toliko jih dobe tudi zahte¬ vajoči upnik in njegovi nasledniki, ti pač z omejitvijo, da jim zavezančevi menični predniki lahko prigovarjajo, kar in kolikor bi mogli prigovarjati po civilnem pravu kteremukoli od zave- zančevih naslednikov; izjemna določba § 308., odst. 2, izvrš. r. velja samo za razmerje meničnih zavezancev napram zahte¬ vajočemu upniku samemu (dvomljivo). Drugače je v primeru, da se namesto plačila preodkazana menica izroči brez „sodr nega indosamenta" zahtevajočemu upniku na temelju na me¬ nici nahajajočega se slepega indosamenta in jo ta žirira naprej: drugače tudi, če se menica ukoristi po §§ 317, 318, 268 izvrš. r., tu ima sodni prenos popolen transportni učinek in menični za¬ vezanci ostanejo v popolni menični zavezi; v zadnjem primeru toraj ima ,,sodni indosament“ popolno garancijsko funkcijo — samo ne za zavezanca (v izvršbi) samega; da je nima za za¬ vezanca, kjer se na mestu plačila preodkazana menica pre¬ nese na temelju slepega indosamenta, je jasno, ker zavezanec iz menice kot menični dolžnik sploh ni razviden. 3 114 Po bosanskem in hrvaškem meničnem pravu je indosantova menična zaveza enako urejena kakor pri nas (čl. 14., 16., 17. bos.; §§ 12, 14, 15 hrv.), z eno izjemo, da nam¬ reč po hrvaškem zakonu ni razlike med indosamentom pro- testirane in prejudicirane menice; tudi indosament prejudici¬ rane menice daje indosatarju samo pravice, ki jih je imel in- dosant, in indosant prejucirane menice ni menično zavezan. Iz tega pa ne sledi morda, da ostanejo po hrvaškem zakonu v menični zavezi trasant in indosantje pred protestom in nji¬ hovi avalisti kljub temu, da se je zamudil protest; tudi po hr¬ vaškem zakonu postanejo trasant in indosantje prosti, če se protest ne napravi redno in pravočasno; z indosamentom pre¬ judicirane menice se tudi po hrvaškem pravu preneso samo pravice zoper glavnega meničnega dolžnika. Bistvena razlika med našim in hrvaškim pravom je toraj ta, da tudi indosant prejudicirane menice ne pride v menično zavezo, dočim velja po našem meničnem redu to samo za indosante po protestu; nadalje po hrvaškem zakonu tudi indosatar prejudicirane me¬ nice ne dobi samostojnih meničnih pravic niti zoper glavnega meničnega dolžnika. Po čl. 19. enotn. men. z a k. imata indosament po pro¬ testu in indosament prejudicirane menice, kakor že rečeno, samo učinek navadne cesije, položaj je toraj približno isti kakor po hrvaškem zakonu, sicer ni bistvenih razlik (čl. 14. enotn. m. z.). Po srbskem meničnem pravu (§§ 88., 111., 113., 114. srb.) ni bistvenih razlik napram našemu, važno je le, da indosament, ki ne vstreza povsem predpisom o vsebini izpolnjenega indo- samenta — n. pr. da mu manjka datuma ali valutne klavzule ali ukazne klavzule — ni morda ničen, nego velja za poobla¬ stilni indosament; iz takega indosamenta, ki bi bil pri nas, tudi če mu manjka vseh imenovanih sestavin, veljaven popolen indosament, toraj indosant ne jamči po meničnem pravu. Srbski zakon ne pozna določbe, da bi smel prokurni indosatar menico indosirati samo s prokurnim indosamentom; vprašalo bi se toraj, ali ne more prokurni indosatar. bodisi da gre za jasni ali samo po zakonu domnevani prokurni indosament, menice pre¬ nesti s popolnim indosamentom. V teoriji se to vprašanje vča¬ sih potrjuje, ali pač po krivici. Iz jasnega prokurnega indosa¬ menta vidi vsakdo, da si je hotel oni, ki ga je dal, pridržati položaj materijelnega upravičenca, toraj naslednik prokurnega indosatarja ne bo mogel kratkomalo trditi, da je smatral pro¬ kurnega indosatarja upravičenim za popoln prenos. Isto pa mora veljati tudi za po zakonu — vsled pomanjkljivosti vse¬ bine — domnevani pooblastilni indosament; kdor menico vzame, se ne more braniti, ako so bile v nji vidne napake. § 40. IV. Avalistova zaveza. Vsako menično izjavo da lahko enotno tudi več oseb. Me¬ nica ima lahko več akceptantov, izdateljev, pa tudi remiten- tov in indosatarjev — ako se vsem skupaj indosira cela me¬ nična vsota, jo ti tudi lahko nedeljeno indosirajo naprej. Taki skupni podpisniki jamčijo s podpisom enega in istega skrip- turnega akta tako, kakor bi bil vsak sam in edini podpisal do- tično menično izjavo. Med njimi samimi ni meničnega prav¬ nega razmerja, njihovo medsobno pravno razmerje se ravna po splošnem civilnem pravu; njihova menična zaveza je zgolj solidarna, ne korealna, novacija z enim toraj n. pr. ne vpliva na druge. Ako postane eden izmed njih menični upnik, sme terjati celo menično vsoto od drugega, ki bi moral dokazati, da po civilnopravnem odnošaju ni dolžan plačati (cele) me¬ nične vsote. Mogoče pa je tudi, da več oseb eno menično izjavo pod¬ piše tako, da se iz menice vidi, da je en podpis glavni in te¬ meljni, drugi pa da se samo naslanja nanj. Tak akcesoričen skripturni akt se imenuje menično poroštvo, aval, označuje se s pristavkom „per aval", „kot porok“ ali slično. Ime aval izvira od tega, ker se je menično poroštvo redno pisalo na spodnjem kraju menice — a valle. Iz tega, da avalist da samo akcesorično menično izjavo, sledi, da je aval odvisen od formalno pravilnega glavnega podpisa, če tega ni ali če je formalno neveljaven (podkrižan brez overovljenja, prečrtan, razun pri akceptu) ne veže niti aval. Če pa je glavni podpis ponarejen, je aval veljaven, ravno tako če glavni zavezanec ni sposoben za menico. Vprašalo bi se, ali je veljaven aval, dasi se iz menice vidi, da formalno pravilni podpis glavnega podpisnika ne ustvarja menične zaveze, n. pr. 116 pri nas, če se je glavni podpisnik podpisal kot častnik. Dejal bi, da je veljaven, avalist se ne bo mogel izgovarjati z nečem, kar je moral videti tudi sam, in če je dal aval prej, nego je na menico prišel glavni podpis, je ravnal na svojo nevarnost. Aval se lahko napiše na menico samo ali na kopijo ali alonžo. Redno se napiše pod glavni podpis, potrebno to ni, razvideti se mora le zveza, za koga je avalist hotel dati aval. Če se ne vidi iz menice — aval brez temeljnega dolžnika — je sporno, ali je aval sploh veljaven; pravilno je mnenje, da je. Stvar avalista je, da pove, komu na ljubo se je podpisal na menici, sicer ga lahko vsakdo prime za besedo; po nekterih zakonih velja celo izrecno domneva, da je tak aval namenjen akceptantu (izdatelju lastne menice) oziroma trasantu neakcep- tirane menice. Da se aval lahko, dokler traja menična zaveza onega, za kogar je dan. Avalist sam mora biti sposoben za menično zavezo. Prak¬ tičen pomen ima samo aval osebe, ki še ni v menični zavezi, ali ki vsaj še ni v menični zavezi napram vsem meničnim upra- čencem. Aval, ki ga da akceptant, je toraj brez pomena, aval, ki ga da trasant za akceptanta, pa ima lahko pomen za remi- tenta in naslednike, aval indosanta ima pomen za njegove prednike, če ga da prejšnjemu predniku, z ozirom na različno dobo zastaranja pa lahko tudi za njegove naslednike, če da aval akceptantu. Priljubljen pri tratah aval sploh ni, ker vzbuja sumnjo zoper plačilno zanesljivost osebe, ki ji je dan. Zato se menično poroštvo rado skriva v akceptu, v podpisu trasanta ali indosanta (skrito menično poroštvo). Napram dobrovernim pravilno legitimovanim meničnim upravičencem prigovor skritega poroštva ne velja, odločilen je skripturni akt. Avalist je zavezan tako in v istem obsegu, kakor glavni zavezanec, razun če je sam omejil svojo zavezo na menici, n. pr. za del menične vsote, za določen čas. Ako je menica prejudicirana za glavnega zavezanca, je tudi za avalista, z druge strani ni treba zoper avalista posebnega protesta (niti ne če je akceptantov avalist, ali če je indosant, ki se mu je dal aval, odpustil protest) niti ne more zahtevati posebne notifi- kacije, če je avalist trasanta ali indosanta. Drugače je to pri sotrasantu, soakceptantu in soindosantu. Za obogatitev tra- 117 santa ali akceptanta avalist ne jamči, zastaranje pa se mora napram njemu posebej prekiniti. Dočim naš in bosanski zakon nimata skoraj nobe¬ nih podrobnejših določb o meničnem poroštvu in so se doslej dana pravila razvila po praksi in literaturi, nareja hrvaški zakon (§§ 66. — 69.) izrecno, da mora aval stati na menici, kopiji ali alonži in biti podpisan, kakor se mora podpisati trasant. Avalist je solidarno zavezan za plačilo, zavezan pa tudi, ako oni, za kogar je dal aval, nima pasivne menične sposobnosti. V dvomu gre aval na korist akceptantu (izdatelju lastne me¬ nice) oziroma trasantu še ne sprejete trate. Pravice meničnega upravičenca zoper avalista so odvisne od tega, da upraviče¬ nec stori zoper glavnega dolžnika, kar je potrebno, da se zo¬ per tega varujejo menične pravice. Vidi se, da stvarne razlike med našim in hrvaškim pravom ni. Tudi srbski trgovinski zakon (§§ 117., 118.) ima po¬ sebne določbe o avalu, ki pa niso povsem jasne. Menično jamstvo je mogoče tudi s posebno listino. Avalist je zavezan solidarno in na isti način, kakor so zavezani izdatelj in indo- santje, če se stranke niso drugače dogovorile. Če se ta do¬ ločba razume doslovno, bi se moralo smatrati, da tudi akcep- tantov avalist jamči tako kakor trasantov, ali pa celo, da aval za akceptanta ni mogoč; ali zakon se pač ni točno izrazil, kakor tudi na drugih mestih redakcija zakona ni povsem točna. 38 Sicer pa v praksi ni mnogo razlike med srbskim in našim naukom o avalu. Enotni menični zakon (čl. 29. — 31.) podrobno ureja menično poroštvo. Izrecno določa, da je menični porok lahko oseba, ki še ni v menični zavezi, pa tudi oseba, ki je že podpisana na menici. Aval se lahko da na menici ali alonži in po čl. 66. tudi na kopiji. Vsaka država pogodnica pa lahko do¬ loči, da se sme na njenem ozemlju dati menično poroštvo tudi s posebno listino, v kteri je označen kraj, kjer se je listina na¬ pravila (čl. 5. konvencije). Ker se po členu 75. enotnega me¬ ničnega zakona oblika menične izjave ravna po zakonih države, na čije ozemlju se je izjava podpisala, morajo tako 30 Kaj drugega nego to „naročito menično jemstvo“ je jamstvo, ki je kdo prevzame za varnost v primeru, da se odbije sprejem; to jamstvo ni aval, kakor tudi pri nas ne (§§ 117., 118. in 90. srb. trg. zakonika). 118 poroštvo priznati tudi druge države sopogodnice, ki v svojem ozemlju ne priznavajo takega meničnega poroštva. Aval se izrazi na enak način kakor pri nas in biti mora podpisan po poroku. Če v avalu ni povedano, komu je dan, velja, da je dan izdatelju menice — toraj tudi pri akceptirani trati, kar pomeni razliko od našega nauka in od hrvaškega zakona. Važno je, da treba izraziti, da gre za po¬ roštvo, v avalu samem. Sam podpis na sprednji strani menice pa velja za aval, če ne gre za podpis trasata ali kterega iz- datelja. S tem je po enotnem meničnem zakonu več ali manj rešeno vprašanje, ki pri nas ni nesporno; podpisa nepozvane osebe po pravilnem mnenju pri nas ni smatrati za akcept, more sc pa smatrati za aval v prid izdatelju ali za soakcept ali za aval v prid akceptantu, če pozneje pride na menico trasatov pod¬ pis; po enotnem meničnem zakonu pa treba na vsak način smatrati sam podpis nepozvane osebe na prednji strani me¬ nice, ki že nosi podpis izdatelja, za aval v korist izdatelja. Dvomljivo pa ostane vprašanje, ali se mora na trati, ki nima izdateljevega podpisa, tak podpis osebe, ki ni trasat, smatrati za — manjkajoči — izdateljev podpis. Dejal bi, da. Zakon pravi „če ne gre za podpis trasata ali kterega izdatelja 1 ': trasat je po menici določen, izdatelj pač le, če naravnost pri¬ stavi, da je podpisal kot izdatelj; kdor toraj trato, na kteri ni izdateljevega podpisa, na sprednji strani podpiše s samim imenom, brez pristavka, da hoče biti samo avalist, indosant, akceptant za čast, mora trpeti, da se smatra za izdatelja, ra- zun če je trasat; v tem primeru pomeni njegov podpis akcept, tudi ko bi se bil hotel zavezati le kot avalist. — Slednjič določa enotni menični zakon naravnost, da obveznost avala ni za- visna od veljavnosti zaveze onega, za kogar se je prevzelo poroštvo, razun če je ta zaveza nična zaradi formalne napake. § 41 . V. Zaveza častnega akceptanta. O zavezi častnega akceptanta glej X. poglavje. IX. Poglavje. Menični upravičenci in njihove pravice. § 42 . A. Formalni akti pri izvrševanju meničnih pravic. Skripturnim aktom, s kterimi se prevzema menična za¬ veza, je določena z zakonom vsaj neobhodno potrebna vse¬ bina in deloma tudi oblika, menična zaveza je formalna. Me¬ nica kroži in pride v roke oseb, ki so izdatelju in drugim me¬ ničnim zavezancem povsem neznane; tudi tem osebam so menični zavezanci zavezani s celo menično strogostjo. Na¬ ravno je toraj, potrebno in pravično, da je zakon tudi za uve¬ ljavljenje meničnih pravic določil posebna formalna dejanja in posebno svečano posvedočitev, da so se res pravilno iz¬ vršila. Na ta način ščiti tako menične upravičence pred ne¬ upravičenimi prigovori meničnih zavezancev, kakor tem po¬ slednjim olajšuje obrambo pred neupravičenimi zahtevki; me¬ nični upnik ve natančno, kaj mora storiti, da ohrani in izvrši svoje pravice, zavezanec more na prvi pogled presoditi, ali se je zgodilo, kar zakon zahteva, da se zgodi, in ali je (še) v menični zavezi. Taka dejanja so zlasti prezentacija, protest in notifikacija (dejanja menične skrbnosti in opreznosti). § 43 . I. Prezentacija. Menične izjave in menično plačilo mora upravičenec redno iskati pri osebi, ki naj da izjavo ali plačilo. Izvrševati more (to spada k pojmu cirkulacijske vrednotnice) svoje pravice redno — izjema zlasti pri regresu za varnost in če je menica prešla in se je amortizirala — tudi le, ako ima menico v roki. 120 Zavezanec ni dolžan izpolniti svoje dolžnosti, če se mu ne predloži menica, iz katere še le povzame, ali ga sploh (še) za¬ dene menična zaveza, brez menice tudi pozvanec ali interve- nijent ne more dati akcepta, izdatelj lastne menice povpogled- nice ne potrditi vpogleda, plačati pa mora vsak menični zave¬ zanec le, ako se mu izroči pobotana menica. Prezentacija sestoji v tem, da se osebi, ki naj da določeno izjavo ali stori določeno dejanje, predloži menica z zahtevo, da naj odda dotično izjavo ali stori dotično dejanje. Zakon aoloča (čl. 91. m. r.), da se morajo prezentacije radi sprejema ali plačila, dalje če se zahteva duplikat, in sploh vsa druga dejanja, ki naj se za izvrševanje in ohranitev meničnih pravic zgode pri določeni osebi, zgoditi v poslovnem prostoru (obra- tovališču, poslovnici), če tega ni, v stanovanju prezentatovem, drugje — zlasti tudi na borzi — le, ako sta prezentat in pre- zentant s tem zadovoljna. Ne more torej niti oseba, ki naj da izjavo, stori dejanje, od prezentanta zahtevati, da jo išče drugje, nego v poslovnici, če je nima, v stanovanju, niti ne more prezentant zahtevati izjave (dejanja) drugje z učinkom, da bi odklonitev imela za prezentata pravne posledice. Iz¬ jema velja samo v nekaterih primerih, če je na menici zapisano plačilno mesto. Da ni mogoče najti poslovnega prostora ali stanovanja, velja — pri protestu — za dognano še le, ako to potrdi policijsko oblastvo dotičnega kraja, toraj v krajih, kjer ni posebne policije, občinsko oblastvo, in sicer na vprašanje notarja ali sodnega uradnika, ki ima nalog, da naj napravi protest. Prezentacija se mora izvršiti na delavnik, ne v nedeljo ali splošni praznik, tudi če splošni praznik ni (verski) praznik strank. Ako je zadnji dan za prezentacijo ali sicer za opravo dejanja menične skrbnosti ali opreznosti nedelja ali splošni praz¬ nik, treba prezentirati najkasneje prvi delavnik za nedeljo ali praznikom, to velja tudi pri večdnevnih praznikih. Kar se tiče dnevnega časa, velja, da treba prezentovati tekom poslovnih ur. kakor so navadne v kraju, kjer se prezentuje, toraj n. pr. ne po¬ noči, v poslovnici ne med opoldanskim premorom, če v po¬ slovnici velja tak premor. 37 37 Za nekatere kraje v bivši Avstriji so bile določene posebne pro¬ testne ure, v Sloveniji nimamo takega kraja. II. Protest. Ako se oni, ki se mu menica prezentuje, brani dati zahte¬ vano izjavo ali storiti zahtevano dejanje, ali noče dati (sto¬ lih) tako, kakor sme prezentant po vsebini menice zahtevati, ali če se prezentat niti ne najde, ima prezentant pravico in, če hoče ohraniti menične pravice, celo dolžnost, to dejstvo dati ugotoviti na slovesen način, kakor je določen v zakonu, s protestom, ki je edino dokazno sredstvo, da se je zgodilo vse, kar zakon ali v menici izražena (dopustna) volja stranke zahteva za izvrševanje in ohranitev meničnih pravic, tako, kakor zakon zahteva, z eno besedo, da je prezentant (upravi¬ čenec) ravnal z menično opreznostjo in skrbnostjo. Ce ne ravna tako ali če ne more s protestom dokazati, da je tako ravnal, izgubi redno menične pravice, kterih se tiče protest v vsakem primeru, zoper prednike, v določenih primerih celo zoper glavnega meničnega dolžnika. Kakor je dokaz menične zaveze v meničnem postopanju z menico v roki enostaven in dokazno breme, da ni upravičen oni, ki se sklicuje na menično zavezo, napram po menici legitimovanemu upravičencu pre¬ valjeno na zavezanca, tako ima upravičenec s protestom v roki olajšano stališče zoper prigovore, da ni ravnal z menično skrbnostjo. Formalizacija dokaza o menični skrbnosti pa olaj¬ šuje tudi zavezancu stališče: iz protesta vidi na prvi pogled, ali se je zgodilo vse, kar treba, da se izvršujejo menične pra¬ vice zoper njega, ali ne. Dokaz, da se ni, bi mu bil dejanski pri menici, ki gre lahko skozi toliko rok, celo iz države v dr¬ žavo in preko morja, jako otežen, ako ne povsem nemogoč. Daši je protest formalizovana listina, vendar nima dispo¬ zitivne veljave v tem smislu, da bi to, kar je v njem posve¬ čeno zoper resnico, radi tega dobilo veljavnost, ker je posve- dočeno s protestom. S protestom se pravice ne ustanavljajo, z njim se potrjujejo le'dejstva v dokazne svrhe, z njim se do¬ kazuje, da so izpolnjeni pogoji, ki jih stavlja zakon ali volja strank za izvrševanje in ohranitev meničnih pravic. Dokaz, da protest potrjuje neresnico, je toraj dovoljen. Ako imetnik menice opusti napraviti protest v primeru, v kterem bi ga bil moral, je menica zamujena, prejudi- c i r a n a. Zlasti se govori o zamujeni menici, če se ne napravi protest radi plačila, dasi bi se bil moral. Imetnik menice, ki je zamudil ali opustil protest, ne sme več dokazovati, da opu¬ stitev ni imela nikakoršnih zlili posledic za zavezance. Osta¬ nejo mu le še pravice po občem civilnem pravu, kako in v kakem obsegu, glej poglavje XIII. Poleg ustanovitve, da se na menici temelječi zahtevi ni ugodilo, ali da se je zahteva zaman poskusila, se ugotavlja s protestom tudi, da je druga oseba nego ona, do katere se je bilo treba obrniti (v prvi vrsti), ponudila ali izvršila od zave¬ zanca zahtevano menično dejanje (čl. 29., 56., 58., 62., 64., 98., št. 4, 7 m. r., intervencija). Protest ima zlasti pomen za r e g r e s , to je za posto¬ panje, s kterim uveljavlja upravičenec menične pravice zoper subsidijarne menične zavezance, garante; regres se pa ime¬ nuje tudi pravica sama, zahtevati od garantov to, česar me¬ nični upravičenec ni dosegel pri glavnem zavezancu. Govo¬ rimo zlasti o regresu radi plačila, če se plačilo ni dobilo pri glavnem meničnem dolžniku in o regresu za¬ radi varnosti, če se trata ni sprejela ali če je postal glavni menični dolžnik nezanesljiv za plačilo. Posamezne običajnejše vrste protesta so: 1. Protest, ker ni bilo dobiti plačila, pri trasatu (akcep- tantu), izdatelju lastne menice, domicilijatu, meničnem naslov¬ ljencu, sprejemniku za čast. Protest v zadnjih dveh primerih se imenuje tudi kontraprotest 38 (čl. 41., 43., 69., št. 2, 98, št. 6, 62, 98, št. 7, 99 m. r.). 2. Protest, ker ni bilo dobiti sprejema pri trasatu ali me¬ ničnem naslovljencu, potreben le v nekaterih primerih, nam- leč, ako predpiše trasant na domicilirani trati z neimenovanim domicilijatom, da se menica trasatu predloži v akcept, dalje pri vpogledni trati in če je napisan menični naslov na trati (čl. 18., 19., 24., 29., 56., 69., št. 2 m. r.). 3. Radi datiranja akcepta oziroma datiranja zaznamka o vpogledu, pri povpoglednicah. Ta protest je pogoj za regres 88 Izraz „kontraprotest“ pa se ne rabi samo v tem smislu, v širšem smislu se imenuje tako vsak protest pri meničnem naslovljencu ali akcep- tantu za čast. zoper garante (trasanta in indosante), ako glavni dolžnik ne plača (čl. 20., 98., št. 3 m. r.). 4. Radi intervencije, da se posvedoči, da se je dal akcept za čast ali da je menični naslovljenec ali častni akceptant ali drug intervenijent plačal za čast ali da je kdo ponudil plačilo za čast, pa ni prišel do plačila (čl. 56., 58., 62., 64., 98., št. 7 m. r.). 5. Radi varnosti zoper akceptanta, izdatelja lastne me¬ nice in akceptanta za čast, če ne dajo varnosti, dasi so postali nezanesljivi plačniki (čl. 29., 98., št. 4 m. r.). 6. Radi izročitve, ker hranitelj izvirne menice, ali ker hranitelj v akcept poslanega duplikata tega ne izroči onemu, ki ima drug duplikat ali indosirano kopijo (perkvizicijski pro¬ test, čl. 69., 72. m. r.). Protesti ob intervenciji se lahko združijo z glavnim pro¬ testom ali se tudi napravijo v obliki dodatka k glavnemu pro¬ testu (čl. 58., 62., 89., 98., št. 7,10 m. r.). Protest sam zadostuje za regres radi varnosti (čl. 26., 29., 98., št. 4 m. r.), za regres radi plačila treba tudi še menice (čl. 54., 98., št. 6 m. r.). Da je protest veljaven, treba 1. da je napravljen od poklicanega organa, to se pravi pri nas po notarju ali sodnem uradniku; prič ali za¬ pisnikarja ni treba (čl. 87., m. r., § 89. not. r., § 56. zak. o. org. sod.); 2. da je napravljen v imenu osebe, ki je po vse¬ bini. menice upravičena, staviti dotični za¬ hteve k. Upravičen je dati napraviti protest a) imetnik, tudi če n i legitimiran po členu 36. m. r., radi datiranja, sprejema, častnega sprejema meničnega naslovljenca, dalje zaradi var¬ nosti (čl. 18., 29., 98., št. 4 m. r.). b) Po menici legitimovani menični upnik v vseh drugih primerih, zadostuje pa tudi pooblastilo osebe, ki je v primerih a) in b) sama upravičena dati napraviti protest. c) Če je menica zarubljena in shranjena pri sodišču, iz¬ vršilni organ (§ 279. izvrš. r.); če je preodkazana v poteg, 124 zahtevajoči upnik (§ 308. izvrš. r.), seveda tudi zahtevajoči upnik, ki mu je menica preodkazana namesto plačila. o. Da je napravljen zoper pravo osebo, to je zoper ono, od ktere se sme zahtevati izjava, plačilo i. t. d. C e je več oseb istega imena v dotičnem kraju in se iz menice ne vidi, ktera je prava, se praksa zadovoljuje, da se protest napravi pri kterikoli, vendar je pravilneje zahtevati, da pro¬ testant stori, kar more brez osobitih stroškov in truda, da najde pravega prezentata. Če je prezentat umrl in so dediči znani, treba protestirati zoper nje; če niso sposobni za pravno dejanje, zoper zakonitega zastopnika, ali vedno le v kraju, kjer bi se bil mogel protest napraviti zoper zapustnika (št. 4); če niso znani, zadostuje protest v odsotnosti. V konkurzu se ne protestira zoper upravitelja konkurzne mase, nego zoper kridatarja (knjiga judikatov št. 170). Če je prezentat izgubil sposobnost za pravno dejanje, se protestuje zoper skrbnika, pa zopet le v kraju, kjer bi se moralo protestirati zoper skrb- ljenca. Če se je po fuziji združilo več družb, se protestira zo¬ per družbo, ki je prevzela imovino, pa le na sedežu družbe, ki je bila pred fuzijo protestatinja. Nikakor se protest radi prezentatove smrti, kride, nesamosvojosti ne sme opustiti, dasi istinita prezentacija ni v vsakem oziru mogoča. Prote¬ stant je lahko protestat, n. pr. če je trasat ali domicilijat v tre¬ nutku, ko treba protest napraviti, indosatar. Tudi v tem pri¬ meru se protest redno ne sme opustiti (deklaracijski protest). 4. V pravem kraju in v pravem prostoru, a) Radi sprejema in datiranja na kraju, kjer ima po menici stanovališče protestat; b) sicer na plačilnem kraju; c) samo protest radi izročitve menice v kraju, kjer po vsebini menice stanuje hranitelj, če ta kraj ni povedan, na stanovališču tra- sata, kakor je razvidno iz menice. Glede prostora, kjer treba protestirati, velja isto, kar glede prostora prezentacije. Če ni najti obratovališča (stanovanja), treba, kakor že rečeno, povprašati pri policiji in sicer je to stvar notarja ali sodnega uradnika. Ako se tudi na ta način obratovališče (sta¬ novanje) ne najde, se napravi protest v odsotnosti, v zrak (tudi perkvizicijski protest, ta izraz ima torej dva po¬ mena). Ako je protestat prešel ali umrl, zadostuje, kar se tiče prostora, protest v poslovnici, če se podjetje (trgovina, 125 obrt, pisarna) nadaljuje, če umrli poslovnice ni imel, v zadnjem stanovanju. Slično, če se je družba ali pravna oseba povsem razdrla, ne pa, če je samo v likvidaciji. Če je v menici pove¬ dano posebno plačilno mesto v plačilnem kraju, se napravi protest izvzemši v primerih a) in c) na plačilnem mestu. Če se je protest napravil s protestatovim privoljenjem izven po¬ slovnice in, kjer te ni, izven stanovanja, treba v protestu omeniti, da je bil protestat s tem zadovoljen. 5. O pravem času. Tudi za ta del velja, kar je re¬ čeno o prezentaciji, protestat pa je lahko zadovoljen z vsakim dnevnim časom, samo da je dan pravi, toda v protestu treba v tem primeru izraziti, da je bil protestat zadovoljen s pro¬ testom izven pravega dnevnega časa. 6. Da se protest napravi v pravilni obliki. (Čl. 88. m. r.) V protestu mora biti: a)„dosloven prepis menice ali kopije in vseh na nji nahajajočih se i n dosamentov in opazk 1 ' (čl. 88., št. 1 m. r.). Seveda velja to le za opazke, ki se tičejo meničnih zavez in pravic samih in menične cirku¬ lacije. Sploh se beseda ,,doslovno“, dasi je v zakonu, ne sme razumeti predoslovno, videti se mora iz protesta povsem jasno, da gre za tisto menico, ki se je dejanski pokazala, videti sc mora, da je mogel protestat spoznati in da more regresat spoznati, da se menica tiče ravno njega. Če se izpusti be¬ seda „gospod“, če se ne prepiše, nego le omeni vsak črtan indosament, če se napačno prepiše težko čitljiv podpis, to ne vzame protestu veljavnosti; če je del menice — zlasti podpis — nečitljiv, se omeni to v protestu. Ako se pri isti osebi protestira več menic, ki so deloma ali popolnoma enake vsebine, treba v protestu prepisati vse (sporno), zadostuje pa en protest. Prepis menice ni da bi moral biti ravno v besedilu pro¬ testa. biti pa mora na protestni listini ali na njeni alonži in biti mora, ako ni v besedilu protesta samem, posebej posvedočen s pečatom in podpisom. Ako se vsebina menice po protestu izpremeni (nov indo¬ sament, izbris starega), in je izprememba datirana, to seveda ne bo vzbudilo dvoma, da spada protest k dotični menici; če se pa tak dvom vsled naknadnih izprememb v menici pojavi, 126 mora imetnik menice, ki jo uveljavlja, dokazati, da je bila me¬ nica ob času protesta v tistem stanju, ki je posvedočeno s protestom in da se je izpremenila pozneje. b) „i m e in“ (prav: ali) „firma oseb, za ktere in zope:' ktere se napravlja protest 11 (čl. 88., št. 2 m. r.). c) „z a h t e v a , ki se je stavila osebi, zoper ktero se pro¬ testira, njen odgovor ali opazka, da ni odgovorila, ali da je ni bilo najti“ (čl. 88., št. 3 m. r.). Navesti treba pravega protestanta, onega, ki je kot imet¬ nik ali upnik menice upravičen dati napraviti protest, toraj rekvirenta, ne recimo njegovega uslužbenca, ki ga je z me¬ nico poslal k notarju. Zadostuje pa, kjer je ime razvidno iz menice, da se reče n. pr. „zadnji indosatar", „domicilijat“. „trasat“; vsekako bo treba izrecno navesti ime protestanta, ki je na temelju slepega indosamenta upravičen, dati napraviti protest. Iz protesta se mora zlasti tudi videti, od koga se je zahtevala izjava ali dejanje. Če ta oseba ni protestat ali nje¬ gov za to ovlaščeni zastopnik, bi bil protest neveljaven. Ven¬ dar istovetnosti ni treba izrecno ugotavljati v protestu, ki se dela v pravnem prostoru o pravem času; zadostuje, da se oseba, ki ji javni organ stavi zahtevo, izda za protestata ali njego¬ vega zastopnika in da javni organ po prilikah nima vzroka dvomiti o tem, da je oseba res protestat ali njegov zastopnik. Če je to dvomljivo, treba dognati istovetnost, in ako se ne da dognati, se napravi protest ob steno, to je, ugotovi se v protestu, da ni bilo najti protestata ali njegovega zastopnika: tako tudi v primeru, da v poslovnici ali stanovanju ni najti nikogar ali če se javi tam oseba, ki ni protestat ali njegov zastopnik. Imena osebe, s ktero se razpravlja, ni treba na¬ vesti, tudi ni stvar javnega organa, ki dela'protest, povpraše vati za pooblaščenca ali zastopnika, nego stvar protestatova je, skrbeti za to, da je pooblaščenec na mestu. Ako se protest ne dela o pravem času in v pravem pro¬ storu, treba vsekako v protestu ugotoviti protestatovo istovet¬ nost z osebo, s katero se razpravlja, ker le s protestatovim (zastopnikovim) dovoljenjem se more izven pravega prostora in časa veljavno prezentirati in napraviti veljaven protest. Če istovetnost pri takem protestu ni ugotovljena, bi zadelo bre¬ me dokaza, da je protest pravilen, to je, da se je sicer nepra- 127 vilna prezentacija izvršila in protest napravil s protestatovim dovoljenjem, onega, ki s takim protestom uveljavlja menične pravice. Nasproti zadene protestata dokazno breme, da se protest, napravljen o pravem času in v pravem prostoru, ni napravil zoper pravo osebo. Protest v poslovnih prostorih zadostuje, tudi če protestata tam ni bilo, pa bi ga bilo mogoče najti na stanovanju. Na¬ sproti bi bil neveljaven ne le protest, ki bi se brez protesta- tovega privoljenja napravil zoper njega osebno izven poslov- nice oziroma stanovanja, nego tudi protest, ki bi se napravil brez privoljenja na stanovanju, če ima protestat poslovnico in če je to znano protestantu ali javnemu organu, ki dela protest. Ni sicer domneve, da ima vsak menični protestat poslovnico, ako pa se ne najde niti poslovnica niti ne stanovanje, treba vendar pri policiji vprašati najprej za poslovnico, če se mora po vsebini menice (protestat je rt. pr. v menici označen kot trgovec, banka, advokat, z eno besedo kot oseba, ki redno ima poslovne prostore) domnevati, da jo protestat ima; po pravilnem mnenju tudi ne zadostuje prezentata iskati v po- slovnici (stanovanju), ki je v menici zapisano, nego treba skusiti, da se določi dejanska poslovnica (stanovanje) v času prezentacije; če se to ne da dognati, treba vsekako poskusiti prezentacijo v poslovnici (stanovanju), ki je povedana v me¬ nici, in to posvedočiti v protestu, posvedočiti pa treba tudi nevspeh vprašanja pri policiji. Vprašanja in odgovora ni treba navesti doslovno, vendar se odgovor redno napiše kolikor mogoče natanko, to tudi čc ga je dala oseba, ki ni ne protestat ne njegov zastopnik. Za¬ dostuje pa, da se ugotovi, kaj se je vprašalo in kaj bil dejan¬ ski bistveni odgovor (n. pr. ne plačam, plačam le polovico, ne sprejmem, sprejmem le z omejitvijo, da bom plačal 14 dni po dospetku i. t. d.); utemeljevanje, ki je je dal protestat, ni bistveno, redno pa se napiše. Pri vprašanju se mora predložiti menica, ugotoviti pa 'v protestu tega ni treba posebej, ker se razume samo po sebi po značaju menice kot prezentacijske listine. č) . .Povedan" mo ra biti „kra[, koledarski da n f mesec in leto, kjer in kadar se je zgodil ali brez vspeha poskusil poziv (čl. 88., št. 4). Ali je treba povedati tudi prostor 128 (ulico in hišno številko), je sporno, zakon tega ne zahteva, previdno pa je. Da je protest napravljen v pravem prostoru, se domneva, če v protestu ni posvedočeno, da je protestat prostor označil kot nezakonit. d) ,,Če se menica sprejme ali plača za čast, se mora v protestu omeniti, kdo, za koga in kako je sprejem (plačilo) ponudil in dal“ (čl. 88., št. 5 m. r.). Pri ti točki se ne sme prezreti, da se veljavnost sprejema za čast in njega vsebina ne presojata po ugotovitvi v pro¬ testu, nego po vsebini in obliki izjave (sprejema), kakor je napisana na menici, če je n. pr. honorant na menici zapisal ,.sprejmem v čast A-ju“, v protestu pa je posvedočeno, da je sprejel v čast B-ju, ni honorat B, nego A. in če je sprejem na menici podpisal C, po vsebini protesta pa D, je častni akcep- tant C; če je sprejem na menici čist, po protestu limitovan, je C zavezan za celo menično vsoto. Nadalje posledica, če v pro ¬ testu ni posvedočeno, od koga se je zahtevala ali sprejela in¬ tervencija, ni, da bi veljala menica za prejudicirano, nego na¬ stopijo le posledice, ki jih zakon postavlja za primer, da pre- zentant ni upošteval naslovov za silo (častnih akceptov) ali da ni sprejel plačila za čast (čl. 29., 56., 62., 98., št. 4, 7 m. r.), pa tudi intervenijent ne more izvrševati pravic in izpolniti dolžno¬ sti, ki mu jih nalaga zakon (čl. 56., 62., 63., 58., 98., št. 7 m. r.). Izpolnitev določbe čl. 88., št. 5 m. r. toraj dejanski ni bistvena za veljavnost protesta, dasi zakon pravi, da protest mora ob¬ segati te ugotovitve. e) Protest mora biti podpisan po notarju ali sodnem uradniku, ki ga je napravil; treba je tudi pritisniti uradni pečat (čl. 88., št. 6 m. r.). Ako naj se ena in ista menična izjava ali storitev zahteva od več oseb, treba o večkratni zahtevi napraviti eno samo protestno listino, dovoljeno je pa tudi napraviti več protestov (čl. 89. m. r.). Notarji in sodni uradniki morajo proteste, ki jih napravijo, s celo vsebino dan za dnem po vrsti datuma (po časovnem redu) pisati v poseben (protestni) register, ki mora imeti liste štete s tekočimi številkami (čl. 90. m. r.). V ta register se lahko vpisujejo izvirni protesti, potem so protestne listine, ki jih dobivajo stranke, odpravki; lahko se pa izvirnik izroči stranki in v register zapiše prepis. 39 Tudi na temelju takega prepisa se strankam na zahtevo lahko izdajo duplikati pro¬ testa. Pravilen protest ni neveljaven, če javni organ opusti upisati ga v register, javni organ pa odgovarja stranki za škodo, ki ji morda nastane vsled te opustitve, n. pr. ker ni mogoče dati duplikata izgubljenega protesta. Dokaz, da se protestna listina ne vjema z dejstvi, ki jih naj posvedoča, je, kakor že omenjeno, dovoljen. Če se posreči, je „protestu“ odrečena moč in to se lahko prigovarja tudi do¬ brovernemu regredijentu. Da je javni organ svojemu naročniku odgovoren za pra¬ vilnost protesta, se razume, ni pa odgovoren, če je protest zato brezvspešen, ker je menica sama neveljavna, ali ker na¬ ročnik ni formalno legitimovan; javni organ bo, če mogoče, stranko opozoril na to, če pa ta vstraja, da se protest napravi t mora napi aviti protest. Ako se javnemu organu, zlasti notarju, ponudi plačilo, brez posebnega pooblastila ni upravičen spre¬ jeti ga, ali v dvomu bo moral, ako je še čas, svojega naročnika obvestiti in začasno opustiti protest; če se je pa notarju izročila menica s pobotnico na nji, kar se pač redno zgodi, če gre za protest radi plačila, ker menični zavezanec ni dolžan plačati, ako se mu ne izroči pobotana menica, velja to v dvomu za pooblastilo, da sprejme plačilo. Ako se menica pri protestu ne plača, se pobotnica na nji črta. Izjav, ki se dado notarju pri protestiranju in ki se morejo vpisati v protest, notar brez posebnega pooblastila ne more sprejeti tako, da bi protestata vezale, ker nastopa le kot uradna oseba, ki mora posvedočiti dejstva, ne pa sklepati pravne posle. Take izjave toraj tudi samo s tem, da se zapišejo v protestu, ne vežejo protestata. ■m. vi ■' III. Notifikacija. Notifikacija je predpisana: 1. v primeru sprejema za čast. Akceptant za čast mora, da se izogne odgovornosti za škodo, honorata obvestiti M Tako pri sodnih protestih, naredba just. min. z dne 28. marca 1908, št. 7700. 9 130 o intervenciji in mu z obvestilom poslati protest o intervenciji, to je protest zaradi sprejema z dodatkom ali posebnim pro¬ testom, v katerem je potrjeno dejstvo intervencije, tako sicer, da je svoji dolžnosti zadostil, ako da obvestilo s protestom na pošto tekom 2 dni po dnevu, ko se je protest napravil. Ta dva dneva se ne računita vedno od dneva protesta zaradi spre¬ jema, nego, ako se je intervencijski protest — dodatek k pro¬ testu zaradi sprejema — napravil pozneje, od tega dneva, ker ni treba, da bi prezentant, ki je dal napraviti protest zaradi sprejema, takoj zahteval sprejem od naslovljencev za silo. To mora storiti šele, predno zahteva varnost (čl. 29., 56., 58 m. r.). 2. Imetnik menice, ki se je protestirala radi plačila, ra svojega neposrednega prednika tekom j(jfni po dnevu protesta pismeno ob¬ vestiti, da se menica ni plačala, za kar zado¬ stuje, da da v tem roku obvestilo na pošto (čl. 4$., odst. 1., m. r.). Obvestiti mora samo neposrednega prednika, če jih obvesti več, stori to na svoje stroške; obveščeni prednik mora ob¬ vestiti zopet svojega neposrednega iz menice razvidnega pred¬ nika i. t. d. nazaj do trasanta (čl. 45., odst. 2., m. r.). Ni pa treba obvestiti izdatelja lastne menice, akceptanta, tudi ne akcep- tanta domicilovane trate z imenovanim domicilijatom in sploh ne avalistov. Ako iz menice ni razvidno stanovališče nepo¬ srednega prednika, toraj zlasti ako v indosamentu ni nazna¬ čen kraj, kjer se je indosament izdal, se mora obvestiti prejš- ni indosant z imenovanim stanovališčem, to tudi v primeru, da je nasledniku znano izven menice stanovališče takega in- dosanta (čl. 47. m. r.). Ni pa izključeno, da se obvesti tudi in¬ dosant, ki v menici ni povedal stanovališča; če se obvesti, mora on skrbeti za nadaljno obvestilo, poleg tega pa je njegov naslednik, ki ga je obvestil, vseeno zavezan obvestiti prvega prednika z imenovanim stanovališčem. Indosanta, ki je indo- siral brez zaveze, ni treba obveščati, to niti ne bi zadostovalo. Prokurni indosatar je upravičen obvestiti prednika svojega in¬ dosanta. S tem, da je menični imetnik, ki je dal menico pro¬ testirati zaradi plačila, in njegov obveščeni prednik obvestil svojega prednika, si varuje vsak svoj popolni regres tudi zo¬ per one prednike, ki jih njihov neposredni naslednik ni ob¬ vestil. Pa tudi prednik, ki ni bil obveščen, ima popolni regres zoper svoje prednike, najsi so bili obveščeni ali ne. 131 Za notifikacijo zadostuje navadno pismo, ali na vsak način mora biti notifikacija pismena, ustna, bodisi tudi po notarju, ne zadostuje, niti ne, ako jo prednik prizna; priložiti ni treba protesta samega ali prepisa, seveda tudi ne menice. Dvo¬ dnevni rok teče tudi na praznik in nedeljo (sporno), za zadnjega imetnika prične teči dan po protestu radi plačila, za obvešče¬ nega prednika po dnevu, ko mu dojde obvestilo. Za dokaz, da se je obvestilo izvršilo in pravočasno izvršilo, zadostuje poštno potrdilo (recepis), iz katerega se vidi, da je stranka dotični dan poslala na naslov pravega prednika pismo, nasprotnik pa sme dokazati, da je pismo imelo drugačno vsebino. Ravno tako dokaže obveščeni prednik s poštnim potrdilom, kdaj je prejel obvestilo (čl. 46. m. r.). Poštni uradi imajo za ta del po¬ sebna navodila, da v recepisu natanko napišejo naslove pred¬ nika in naslednika, ki preda pismo na pošto. Učinek zamujene ali opuščene notifikacije je dvojen. l. Kdor je zamudil (opustil) pravilno notifikacijo, je po zakonu odgovoren za škodo vsem ali vsem preskočenim prednikom, ki jim je bilo treba notificirati, ker jim je bilo stanovališče raz¬ vidno iz menice. Tožba za to škodo ni menična tožba, za njo ne veljajo določbe o menični pravdi (čl. 45., odst. 3. m. r.). Da ima škoda izvor v dejstvu, da je naslednik opustil notifikacijo, mora dokazati tožitelj. Nastala bo škoda zlasti po regresnih stroških onih naslednikov, ki niso mogli notificirati, ker sami niso bili obveščeni; ko bi bil prednik pravilno obveščen, bi bil mogel regres prekiniti s tem, da bi bil po čl. 48. m. r. po¬ nudil regresno vsoto in bi se bil tako rešil večjih stroškov. Škoda pa je lahko tudi večja, n. pr. trasant je bil dal veliko večje pokritje nego je bilo treba; ko bi bil pravočasno ob¬ veščen, bi bil izvršil ravno omenjeni jus offerendi po čl. 48. m. r. in zahteval pokritje nazaj, ker ni bil obveščen, se za stvar ni brigal, akceptant pa je med tem prišel v konkurz. 2. Kdor je opustil ali zamudil pravilno notifikacijo, ne iz¬ gubi sicer celega regresa, izgubi pa zoper iste osebe, ki jim je odgovoren za škodo," „zahtevek do obresti in stroškov, tako da sme zahtevati le menično vsoto" (čl. 45., odst. 3. m. r.). Izgubi toraj, dasi zakon tega izrecno ne določa, tudi pravico do provizije, to vse celo tedaj, če je te stranske dajatve moral v regresu plačati svojemu nasledniku. Terjati sme te stranske pristojbine le od akceptanta (izdatelja lastne menice). Za- 9 * 132 mudne obresti in pravdne stroške pa srne zahtevati, če na¬ peri zoper neobveščenega prednika (regresno) tožbo. Ce menice ni bilo treba protestirati, ker je bil protest od¬ puščen (klavzula „brez protesta", „brez stroškov"), zato ni odpuščena dolžnost notifikacije za primer, da se pri prezen- taciji ni dobilo plačilo. § 46. IV. Upliv višje sile na izvrševanje meničnih dejanj. Naš menični red ni dal norm za primer, da višja sila ali slučaj preprečita pravočasno prezentacijo ali pravočasni pro¬ test. Večina avtorjev je zastopala mnenje, da se smatrata pre- zentacija in protest tako za zamujena, kakor sicer, da toraj posledice zadenejo upravičenca. Drugi zakoni tudi ne dajejo norm za ta primer ali pa ga sicer urejajo, vendar ne enotno, balkanski dogodki so potem dovedli do zakona z dne 30. no¬ vembra 1912, drž. zak. št. 215, na Hrvaškem in Ogrskem do zakonskega člena LXIV : 1912, ki sta pravzaprav veren posne¬ tek enotnega meničnega zakona, čl. 53. Novi zakon daje norme za sledeče primere: 1. Če pravočasno prezentacijo ali pravočasni protest ovira nepremagljiva zapreka (primer višje sile), se podaljšajo roki, določeni za ta dejanja. Zakon ne določa naravnost, za ktero prezentacijo ali za kteri protest gre, iz drugega odstavka § 1 pa se vidi, da gre za prezentacijo za sprejem ali plačilo in sklepati treba, da velja isto, če treba menico povpoglednico predložiti zaradi datiranja. Vseeno je, ali je rok določen po zakonu, ali — kolikor dopušča zakon — po stranki. Vendar ne bi zadostovalo za podaljšanje roka, da je višja sila na pr. trajala med 6 tedenskim rokom pri menici oddnevnici 4 tedne, toda tako, da je bila 42. dan že prestala in je bila ta dan pre- zentacija v plačilo mogoča; tudi se ne bi v istem primeru po¬ daljšal rok za protest, če je trajala višja sila n. pr. 42. in 43. dan, mogoč pa je bil protest 44. dan a dato; v tem primeru se tudi ne podaljša rok za prezentacijo v plačilo, ta je sicer do¬ voljena po menici že 42. dan, veljavna je pa tudi še 44. dan. Pojma višje sile zakon ne daje, nego prepušča določitev nauku in presoji sodišč, vendar pa ga znatno omejuje z do¬ ločbo, da dogodki, ki bi sami po sebi bili primeri višje sile, pa 133 zadenejo zgolj imetnika menice osebno ali osebo, ki jo je po¬ oblastil, da predloži menico ali napravi protest, niso višja sila. Ce taki slučaji — n. pr. strela ubije notarja, ki gre zadnji tre¬ nutek delat protest — preprečijo pravočasnost prezentacije ali protesta, gredo v škodo upravičenca; če je pa nezgoda zadela več oseb, je stvar sodišča, da presodi, ali gre za višjo silo; ni¬ kakor ne zahteva zakon, da bi bila nezgoda splošna, to je, da bi zadela vnaprej neomejen krog oseb. 2. Če hoče imetnik menice uveljavljati podaljšanje pre- zentacijskega ali protestnega roka zaradi višje sile, mora brez odloga obvestiti svojega indosanta, da je nastopila višja sila, in mora to zaznamovati na menici ali alonži, zaznamek mora datirati in podpisati. Poleg tega veljajo za obvestitev nepo¬ srednega prednika in prejšnjih prednikov določbe čl. 45. m. r. o notifikaciji, ne velja pa dvodnevni rok čl. 45. meničnega reda, ker zakon zahteva, da imetnik da obvestilo brez odloga. Kakor hitro mine po višji sili povzročena zapreka, mora imetnik me¬ nico brez odloga predložiti v sprejem ali plačilo in, če treba, dati napraviti protest. Tu nastane vprašanje, ali tudi v tem primeru opustitev zaznamka na menici in redne notifikacije nima druge posledice nego opustitev notifikacije po čl. 45. m. r. (povračilo škode in izguba popolnega regresa), ali pa sta zaznamek in notifikacija tako potrebna, da opustitev pomeni prejudiciranje menice. Ker zakon pravi brez pridržka, da višja sila podaljšuje roke za prezcritacijo in protest in navaja čl. 45. m. r. tudi brez pridržka, bo treba reči, da opustitev tudi tu nima drugih posledic, nego jih ustanavlja čl. 45. m. r. 3. Ako traja višja sila dalje nego 30 dni po dnevu do- spetka, sme imetnik vzeti regres, ne da bi bilo treba prezen¬ tacije in protesta. Regres se ravna popolnoma po določbah meničnega reda; višja sila sama po sebi toraj tudi ne prekinja rokov meničnega zastaranja. 4. Posebne določbe je treba za menice vpoglednice in p o v p o g 1 e d n i c«. Pri teh dospetek ni po menici do¬ ločen z gotovim dnem, dospetek nastopi šele z dejanjem, ki je, odštevši že omenjene časovne omejitve, v prosti volji imet¬ nika menice. Tu toraj ni po menici določeno kdaj začne teči zgoraj omenjeni 30 dnevni rok. Zakon zato določa, da teče ! Od dne, ktori ie imetnik menice. n nastonu višie sile nhvpdi l I svojega indcsanta. Ta dan je odločilen in ne dan nastopa višje 134 sile ali dan zaznamka na menici o obvestitvi prednika pa tudi ne dan, kteri prednik dobi obvestilo. (Analogija iz čl. 46. m. r.); odločilen je ta dan tudi v primeru, da predniku obvestilo sploh ne pride v roke, odločilen slednjič tudi v primeru, da je povpo- gledni rok daljši od 30 dni; od dneva obvestitve se ne računi povpogledni rok za regres, na povpogledni rok se zakon ne ozira. Da je višja sila preprečila pravočasno prezentacijo in pro¬ test, mora dokazati imetnik menice. Ker zakon navaja samo čl. 45. m. r. in ne tudi čl. 46. m. r., je dvomljivo, ali samo poštno potrdilo, da se je oddalo pismo z naslovom osebe, ki jo je treba obvestiti o nastopu višje sile, že ustanavlja domnevo, da je vsebina pisma res bilo obvestilo o nastopu višje sile, dalje, ali treba na vsak način obvestiti neposrednega prednika, tako da bi bila imetnikova stvar poizvedeti za njegovo biva¬ lišče, če ni razvidno iz menice. Obe vprašanji treba zanikati. Zakon z dne 30. novembra 1912, drž. zak. št. 215, je, kakor re¬ čeno, veren posnetek čl. 53. enotnega meničnega zakona. Ta se sklicuje samo na čl. 44. enotnega meničnega zakona, ki pa obsega materijo členov 45. — 47. m. r. Treba toraj misliti, da tudi naš zakon ni hotel povsem izključiti analogne uporabe čl. 46. in 47. s tem, da jih ni citiral, vendar pa jih bo mogoče uporabljati samo toliko, kolikor se po vsebini strinjata s čle¬ nom 44. enotnega meničnega zakona. Reklo bi se toraj, da tudi v primeru višje sile ni treba obvestiti neposrednega indo- santa, če njegovo bivališče ni razvidno iz menice in da se s poštnim potrdilom dokaže, da se je obvestilo pravočasno odpo¬ slalo, Za vsebino pisma pa poštno potrdilo ne ustanavlja ni- kakcršne domneve. Hrvaški zakon je v bistvu enak našemu, vendar navaja glede notifikacije izrecno §§ 45.—47. men. zakona. Važna je nadalje določba hrvaškega zakona, da velja po smislu tudi za trgovske nakaznice in čeke; naš zakon te določbe • 40 nima. Razlika po enotnem meničnem zakonu (čl. 53.) je samo ta, da predpisuje, da se v zaznamku višje sile na me- 40 Vendar bi menil, da bi §§ 17. in 20. zakona o čeku ne izključevala povsem analogne uporabe. 135 niči napiše tudi kraj, naš zakon zahteva samo datum. Sicer pa je važno, da v primeru višje sile ni mogoč regres pred do- spetkom, ki ga pozna enotni menični zakon v drugih primerih, regres je mogoč le po preteku 30 dni po dospetku, ali pri vpo- giednicah 30 dni po dnevu obvestitive prednika. Po členu 253. Saint-Germainske mirovne pogodbe ne sme v razmerju med sovražniki nobena pred vojno izdana trgovin¬ ska vrednotnica (effet de commerce) samo zaradi tega veljati, da je prišla ob moč (invalide), ker se ni pravočasno predložila radi sprejema ali plačila, ali ker se je zamudila obvestitev iz- datelja ali žirantov o dejstvu, da se ni dobil sprejem ali pla¬ čilo, ali ker se je zamudil protest, ali zamudila sploh izpolnitev kteregakoli formalnega predpisa: vse to, če se je zamuda zgo¬ dila med vojno. Če je rok zaprezentacijo trgovinske vrednotnice radi sprejema ali plačila, rok za obvestitev izdatelja ali žiran¬ tov o dejstvu, da se ni dobil sprejem ali plačilo, ali rok za pro¬ test potekel med vojno, in je stranka, ki bi bila morala prezen- tovati, obvestiti, ali dati protestirati, to zamudila med vojno, ji teče za naknadno opravo teh dejanj najmanj 3 mesečen rok, odkar je mirovna pogodba stopila v moč (to je od 16. VII. 1920). ..Med vojno“ pomeni po čl. 255. mirovne pogodbe čas od na¬ stopa vojnega stanja med bivšo Avstro-ogrsko monarhijo in dotično alijirano ali asocijirano silo. § 7 dodatka k V. odseku X. dela mirovne pogodbe določa še posebej, da ne izgubi re¬ gresa, kdor se je na temelju obveze druge osebe pred vojno ali med vojno zavezal plačati trgovinsko vrednotnico, dasi je do- tična druga oseba pozneje zanj postala sovražnik in so se za¬ čele sovražnosti. Za sovražnike pa veljajo po § 1 dodatka osebe, ki je bila trgovina med njimi prepovedana, ali ki je postala protizakonita vsled zakonov, naredb ali predpisov, ki jim je bila podvržena ktera od strank. Določbe čl. 253. veljajo po čl. 269. mirovne pogodbe tudi v razmerju med pripadniki Avstrijske republike in pripadniki nasledstvenih držav, ki so bili prej pripadniki bivše Avstrije, vendar se rok ne določa po začetku vojne, nego ga določi vsaka alijirana ali asocijirana sila z onim dnem, s kterim so po¬ stali odnošaji med pogodniki dejanski ali pravno nemogoči. Čas, ki je potekel od tega dne, pa do dne, ko je stopila mi¬ rovna pogodba v moč. se smatra kot vojni čas — pri nas od 28. oktobra 1918 do 16. julija 1920, glej navodila za izvršitev 136 mirovne pogodbe z Avstrijo i. t. d. z dne 22. avgusta 1920, št. 1285, Službene Novine št. 187, Uradni list št. 328. Slične določbe o uplivu vojne na tek rokov in opravo me¬ ničnih dejanj vsebujejo tudi druge mirovne pogodbe. § 47. V. Določbe drugih zakonov o prezentaciji, protestu in notiii- kaciji. Bosanski menični zakon (čl. 45.—47., 87.—93.) pozna samo protest po sodnem uradniku, tudi določa glede prezen- tacije, protesta in drugih meničnih dejanj samo, da se ne smejo zgoditi v praznik; o nedelji ne govori, ni pa dvoma, da je tudi nedelja praznik. Sicer ni razlike. Hrvaški menični zakon (§§ 98.—103.) določa za me¬ nična dejanja, „ki se po tem (meničnem) zakonu morajo za¬ radi izvrševanja in očuvanja meničnih pravic obaviti pri dolo¬ čeni osebi" izrecno ure od 9. do 12. in od 2. do 5., izven teh ur toraj le s privoljenjem strank. Razlikuje se nadalje hrvaški zakon od našega tudi po tem, da ne govori o nedeljah in splošnih praznikih kot dneh, na ka¬ tere se ne more obvezno zahtevati menična izjava ali me¬ nično dejanje, nego o nedeljah in splošnih praznikih Grego¬ rijanskega koledarja. Dočim se pri nas število splošnih praznikov lahko izpremeni brez sodelovanja cerkve¬ nih organov, je dvomljivo, ali se more to zgoditi v območju hrvaškega in ogrskega prava (državni prazniki). Določbo hr¬ vaškega zakona (§ 103.), da ni mogoče v nedeljo ali v splošni praznik Gregorijanskega koledarja obvezno zahtevati .izpol¬ nitve kterekoli iz menice izvirajoče zaveze"., treba razumeti pač tako, kakor določbo našega zakona (čl. 92. m. r.), da v nedeljo ali splošni praznik ni mogoče zahtevati nikakoršne menične izjave. Protest (§ 98 hrv.) napravlja javni notar na svojem služ¬ benem mestu in k temu mestu pripadajočem okrožju okrajnega sodišča, v drugih okrajih okrajni sodnik, okrajni pristav ter bilježniki in podbilježniki okrajnega sodišča. 41 41 Dejanski na Hrvaškem javni notar, okrajni (kotarski) sodnik, pri¬ stav ali prislušnik, ki že ima kvalifikacijo za sodnika (zadnje sporno). 137 Izvirnik protesta se mora nemudoma izročiti imetniku menice ali njegovemu pooblaščencu; iz protestnega registra, ki se sicer vodi kakor pri nas, se morajo po izrecni določb; zakona strankam in njihovim pravnim naslednikom za povra¬ čilo stroškov izdajati prosti ali poverjeni prepisi protesta; naš zakon te določbe nima, vendar velja isto tudi pri nas. Glede pravnih posledic opuščene ali nepravilne notifika- cije določa zakon (§§ 45—47 hrv.) izrecho, da se pravica do obresti in stroškov izgubi za čas od dospetka do vročitve sodnega odloka o tožbi. Pravica do provizije se pač sploh izgubi. Kar se tiče obvestitve prednika takega indosanta, ki ni naznanil svojega stanovališča v menici, določa zakon, da se more (pri nas: mora) obvestiti oni neposredni prednik, ki je naznačil stanovališče; to se pravi, da zadostuje obvesti¬ tev prednika, čegar stanovališče ni razvidno iz menice, ni pa s tem rečeno, da bi se smela notifikacija sploh opustiti, če stanovališče neposrednega prednika ni razvidno iz menice. Srbski zakon ne določa splošno, v kterem prostoru in času se morajo izvrševati dejanja menične skrbnosti in oprez¬ nosti, ali priznava se, da jih treba izvršiti predvsem v poslov- nici, če te ni, v stanovanju; o domicilu gl. § 20. Upliv praz¬ nikov na čas plačila se je že omenil (§ 17., št. 4.), za protest radi plačila pa je določeno (§ 13S srb.), da se ne sme delati na praz¬ nik. nego še-le na naslednji delavnik; sklepati treba, da se kakor plačilo, tudi druga menična dejanja in menične izjave ne morejo zahtevati na praznik, ki je v srbskem koledarju označen z rudečimi črkami. 4 '* Protest se napravlja po srbskem zakonu (§§ 149.—152.) pri trgovinskem sodišču, kjer tega ni, pri okrožnem (prvostepe- nem), če tega ni, pri sreskem policijskem oblastvu ali pri sod¬ nem izvršitelju, za menice do 100 dinarjev pri občinskem so- 42 Kako je za ta del "uplivalo dejstvo, da se je uvel Gregorijanski koledar, ni kolikor znano nikjer določeno; dejal bi, da se določba trgo¬ vinskega zakonika s tem ni izpremenila. Gregorijanski koledar velja le za časoštetje, praznikov, veljavnih po srbskem cerkvenem koledarju, pa se izprememba ne tiče. Ti prazniki so deloma drugi, nego po Gregorijanskem koledarju, zlasti pa jih je več; primeri naredbo o izvrševanju zakona o zaščiti industrijske svojine § IS., ki navaja praznične dneve pri upravi za zaščito industrijske svojine po srbskem cerkvenem koledarju. 135 dišču. Vsebina protesta je v obče ista, kakor pri nas, zapisati pa treba zlasti tudi vzrok, zakaj se menica ne plača, in da se protestat ne more ali noče podpisati. Izvirniki ostajajo pri pro¬ testnem organu in se jemljejo tudi v protokol. Določbe, da bi se mogel en protest napraviti zoper več oseb, t. j. napisati same ena listina, srbski zakon nima, vendar se to priznava. Tudi po srbskem pravu (§ 151. srb.) tvori pravilen protest edini dokaz, da se je pravilno izvršilo, kar zakon zahteva, da se zgodi za izvrševanje ali ohrano meničnih pravic. Notifikacijo v našem smislu pozna srbski zakon samo pri sprejemu za čast; tu mora honorant obvestiti honorata s pis¬ mom, ki je treba tekom treh dni dati na pošto priporočeno s protestom vred; če tega ne stori, odgovarja za škodo, ki bi se z opustitvijo provzročila (§ 97. srb.). Če pa se menica prote- stuje radi plačila, notifikacije v našem smislu ni, kdor zahteva regres od prednika, treba, da mu vroči protest in da ga, ako ne plača, toži v določenem roku (§ 141. srb.). Posebno vrsto notifikacije določuje § 129. srb. za primer, da se ne plača me¬ nica, ki se je izgubila, gl. § 68. Tudi po enotnem meničnem zakonu (čl. 72.) se more, če menica zapade v zakonit praznik, plačilo zahtevati še le prihodnji delavnik in tudi vsa druga dejanja, ki jih treba ukreniti z menico, zlasti prezentacija v sprejem in naprava protesta, se morajo izvršiti na delavnik. Nedelje so prazniki. Države sopogodnice pa smejo poleg tega predpisati, da se izenačujejo določeni delavniki, kar se tiče obave dejanj z menico, z zakonitimi prazniki (čl. 17. konvencije). Kteri so zakoniti prazniki, določa vsaka država sama, zavezana je pa, holanski vladi poslati seznam svojih zakonitih praznikov in njim enakih delavnikov (čl. 24. konvencije). Pri računanju za¬ konitih ali v menici določenih rokov se ne šteje dan, od kte- rega počno teči; če pade zadnji dan roka za obavo dejanja na praznik, se rok podaljša do prvega delavnika, sicer pa se prazniki štejejo v rok. Enotni menični zakon je za ta del po¬ polnejši od našega, vendar ni dvoma, da pri nas velja isto. Tudi glede določbe, da ni ne zakonitih ne po sodniku do¬ ločenih ozirnih (respektnih) dnevov, to je dnevov, ki bi po preteku zakonitega ali z voljo strank določenega roka ali dneva bili v prid upravičencu, da izvrši menično dejanje, ali 139 zavezancu, da odloži izpolnitev stavljene mu zahteve, ni raz¬ like; čl. 33. m. r. in bos.; 51.73. enot. m. z.; § 106. srb. 43 Za roke, obliko in vsebino protesta in za obliko drugih dejanj, ki so potrebna za izvrševanje in ohranitev meničnih pravic, enotni menični zakon ne daje nikakoršnih določb, nego ustanavlja (čl. 76. enot. m. z.), da se vse to ravna po zakonih države, v čije ozemlju treba dati napraviti protest ali obaviti dejanje; vsaka država sopogodnica pa sme določiti (čl. 9. kon¬ vencije), da se sme protest, ki se mora napraviti na njenem ozemlju, s privolitvijo imetnika menice nadomestiti s pismeno izjavo na menici, ki jo treba datirati, ki jo mora trasat podpi¬ sati, in ki se mora tekom protestnega roka zapisati v javni register; druge države sopogodnice morajo tako izjavo pri¬ znati za veljavno. Jasno je, da ta olajšava ne zadene vseh protestov, nego le one, ki bi se morali napraviti zoper trasata in po čl. 21. konvencije zoper izdatelja lastne menice. Tudi po enotnem meničnem zakonu (čl. 54.) mora spre¬ jemnik — pa tudi plačnik — za čast honorata obvestiti o intervenciji in sicer brez odloga. Posebne sankcije zakon ne določa, odškodninski zahtevki bi se toraj presojali po občem državljanskem pravu. Še dokaj bolj je po enotnem meničnem zakonu (čl. 44.) izpremenjena notifikacija v smislu čl. 45. do 47. našega meničnega reda. Imetnik menice mora, tudi če se menica vsled pristavka „brez protesta" ni protesti¬ rala, neposrednega prednika in izdatelja trate tekom 4 delav¬ nikov za dnem, ko se je napravil protest ali, če je bil protest odpuščen, za dnem, ko se je menica prezentirala, obvestiti, da se menica ni sprejela ali plačala. Vsaka država sopogod¬ nica pa lahko določi, da sme namesto imetnika menice obve¬ stilo, da ni bilo plačila, izvršiti javni organ, ki mu je bila po¬ verjena naprava protesta (čl. 11. konvencije). Vsak indosant mora tekom 2 dni po dnevu, ko je prejel obvestilo, svojemu ,s Dejanski pa imajo 'menični zakoni določbe, ki jih po njihovem učinku ni mogoče smatrati za drugo, nego za ozirne dneve, n. pr. da se za na praznik dospevajočo menico more plačilo zahtevati še le prihodnji delavnik, da se sme protest napraviti še prvi in drugi delavnik po plačil¬ nem dnevu, da se roki, ki se končajo s praznikom, podaljšajo do prihod¬ njega delavnika: s tem vsem pridobi časa upnik ali dolžnik ali oba. Srbski zakon pozna dejanski respektni rok tudi pri sprejemu in slično tudi enotni menični zakon. i 140 neposrednemu predniku naznaniti, da je prejel obvestilo, in mu ob enem naznaniti imena in naslove oseb, ki so že prej dale obvestilo. Na ta način zve vsak prednik, pri kom je bila me¬ nica v trenutku protesta in kdo so njegovi nasledniki, ki uteg¬ nejo postati njegovi upniki, in olajšano mu je bolj nego z našim načinom notifikacije prekiniti tek regresa z izvršitvijo ponud¬ bene pravice (jus offerendi). Če neposredni prednik svojega naslova ni ali ga je nečitljivo napisal, zadostuje, da se obvesti oni najbližji prednik, čegar naslov se vidi iz menice. Kdor zamudi pravočasno notifikacijo ali jo opusti, ne izgubi regresa, niti se mu regres ne omeji na golo menično vsoto, odgovoren pa je za škodo, ki bi nastala vsled njegove malo¬ marnosti, toda samo do višine menične vsote. Oblika obve¬ stilu ni predpisana m po izrecni določbi zakona (čl. 44.) zado¬ stuje, da se predniku pošlje menica, zadostovalo bi tudi ustno obvestilo; da se je obvestilo dalo v določenem roku, mora do¬ kazati oni, ki je je moral dati; rok velja za izpolnjen, če se je v njem dalo na pošto pismo, ki je vsebovalo obvestilo. Dočiin se pri nas s poštnim potrdilom, da se je pravočasno dalo na pošto pismo z naslovom osebe, ki jo treba obvestiti, že usta¬ navlja domneva, da je bilo v pismu res obvestilo, enotni me¬ nični zakon te domneve ne ustanavlja; da je v pismu bilo obvestilo, mora dokazati oni, ki je bil dolžan obvestiti pred¬ nika, z dokazom, da se je dalo pismo na pošto v določenem roku, je dokazana le pravočasnost obvestila.' 11 B. Menične pravice remitenta in indosatarja. § 48. 1. Legitimacijska funkcija indosamenta. Prvi subjekt pravic, ki jih daje menica, upnik, je r e m i t e n t ; on jih po že predočenih načelih more — če iz- datelj ni zapisal privezne klavzule — prenesti kot take s p o - 41 Uporabljajoč določbo, da si vsaka država sama uredi protest, je bivša Avstrija v osnutku uvodnega zakona k enot.men.zakonu do¬ ločbe sedanjega meničnega reda bistveno izpremenila in popolnila: poleg notarskega ali sodnega protesta tudi poštni protest, zapis protesta na me¬ nici (kopiji) ali podaljšku k menici (kopiji), zakonita pooblastitev uradnika 141 polnim in d o s a m e n t o m in izročitvijo i n d o - si rane menice na drugo osebo. Remitent je po temeljni menici sami legitimovan kot upnik, z indosamentom in izro¬ čitvijo indosirane menice stopi na njegovo mesto nov upnik, indosatar. Ta je ,,z nepretrgano do njega segajočo vrsto indo- samentov legitimovan kot lastnik menice.“ Prvi indosament mora toraj biti podpisan z imenom remitenta, vsak naslednji z imenom one osebe, ki je v prejšnjem označena kot indosa¬ tar. S slepim indosamentom je legitimovan, kdor je menico po slepem indosamentu dobil (v dobri veri) v roke. Ako sledi slepemu indosamentu nadaljni indosament, velja zakonita do¬ mneva, da je ta indosant dobil menico s slepim indosamentom. (Čl. 36. rti. r.). Vrsta se ne določa po datumu indosamentov, nego po mestu na menici. Male izpremembe in zlasti nebistvene zmote v pisavi ne škoHijo, na primer: indosatar je zapisan Janez N.“, kot indosant se je podpisal z „Janes N.“. Dvom¬ ljivo pa je, ali bi veljala indosatar in indosant v svrho legitimacije še za identična, če bi bilo ime v enem primeru Janko, v drugem Ivan, ali Jože in Josip, dvom¬ ljive bodo redno tudi neskladnosti v pisavi lastnih imen, na primer Smerekar in Smrekar, Bajželj in Bajžel. Zakon z izrazom, da je po strnjenih indosamentih z re- rnitentom spojeni pridobitelj menice legitimovan kot lastnik menice, noče reči niti, da taka strnjena vrsta indosamentov na vsak način tudi prenese lastninsko pravico do listine, niti ne, da je za izvrševanje meničnih pravic sploh neobhodno po¬ trebno, da postane indosatar lastnik listine, zakon ustanavlja le, da je po strnjeni vrsti indosamentov (formalno) z re- mitentom zvezani indosatar legitimovan kot lastnik, to Je, smatra se za lastnika, izključeno pa ni, da z indosamentom in izročitvijo menice ni postal lastnik listine. Zakon gre samo po veliki večini primerov praktičnega življenja, ker formalno legitimovan indosatar na temelju indosamenta in izročitve res redno tudi postane lastnik listine v smislu občega državljan¬ skega zakonika. Ravno z izrazom, da je pridobitelj 1 e g i t i - (tudi notarja), ki dela protest, da sprejme plačilo, določene protestne ure, določba o odgovornosti uradnika (notarja), ki opusti vprašanje pri policiji za poslovnico ali stanovanje — protest pa za to ni neveljaven — itd. Pri¬ znati treba, da bi bile te določbe jako dobre in da bi bile naš še dokaj formalistiški in premalo moderno urejeni protest znatno zboljšale. m o v a n kot lastnik — in ne, da po strnjeni vrsti indosamen- tov legitimovani pridobitelj postane ali je lastnik — iz¬ raža zakon samo, da sme oni posestnik menice, ki je kot indo- satar pravilno zvezan z remitentom, izvrševati menične pra¬ vice kakor bi bil lastnik. Vendar zakon tega ne dovoljuje vsa¬ kemu samo formalno legitimovanemu indosatarju, nego, kakor sledi iz čl. 74. m. r., samo onemu, ki ni menice pridobil nepo¬ šteno ali z veliko nemarnostjo glede presoje vprašanja, ali je imel njegov prednik pravico razpolagati z menico. Za veliko nemarnost se šteje, če pridobitelj ne ravna z ono opreznostjo, ki je navadna v prometu z menicami. Poleg formalne legiti¬ macije treba torej, da je indosatar menico pridobil v dobri veri, potem zadostuje sama posest menice, da sme izvrševati me¬ nične pravice (m a t e r i j e 1 n a legitimacija). Da je in¬ dosatar pridobil menico v dobri veri in pošteno, se domneva (prim. §§ 326., 328. o. d. z.) in iz dejstva, da je na menici za¬ pisan od legitimovane osebe indosament, se domneva nadalje, da je indosant hotel prenesti terjatev in listino na indosatarja. Važnost formalne legitimacije leži v tem, da sme tako legitimovanemu imetniku menice menični dolžnik veljavno pla¬ čati, ne da bi mu bilo treba preizkusiti, ali so indosamenti pristni (čl. 36., odst. 3. m. r.). Zato zakon tudi ne zahteva, da bi bil prvi indosament podpisal remitent, naslednje pa indosatar prejšnjega indosamenta, nego zahteva le, da je prvi indosa¬ ment podpisan z imenom remitenta, naslednji pa z ime¬ nom, ki je v prejšnjem navedeno kot ime indosatarja. Dolž- , , niku se toraj treba le uveriti, ali so indosamenti formalno pra¬ vilni in ali tvorijo po zakonu zahtevano formalno zvezo, d a (je pa se 'mora uveriti, jrli je pristen njegov lastni podpis na me¬ nici, ki ga je spravil v menično zavezo, in slednjič, ako zadnji indosament ni slep indosament, ali je prežentarff istoveten z zadnjim indosatarjem. Pri preizkusu istovetnosti treba rav¬ nati z opreznostjo, kakor je navadna v prometu, ta opreznost pa tudi zadostuje, da je plačilo, dano formalno legitimovanemu prezentantu, veljavno in da oprašča dolžnika menične zaveze. To velja tudi glede opreznosti, da dolžnik ne plača niti legiti¬ movanemu upniku, ki ni sposoben za pravno dejanje, n. pr. mladoletniku (prim. § 248. o. d. z.), kridatarju, preklicani osebi. Slednjič treba ista načela glede opreznosti analogno uporab¬ ljati, če z menico v roki zahteva plačilo dedič, cesijonar zad- v y^ cn*., fL A 143 njega indos atar ju, pooblaščenec, skrbnik konkurzne mase, za¬ htevajoči upnik, sodni izvršilni organ. Tudi v teh primerih za¬ dostuje, da se menični dolžnik z ono opreznostjo, ki je v pro¬ metu navadna, uveri, da je oseba, ki zahteva plačilo, res tista, ki je upravičena plačilo zahtevati. Ali vendar je med temi pri¬ meri in med prvim primerom, da z menico v roki zahteva plačilo formalno legitimovani zadnji indosatar, velika razlika. Tudi v tem zadnjem primeru dolžnik sicer sme preizkusiti, ali je formalno legitimovani indosatar res materijelno upra¬ vičeni upnik, ne sme pa zahtevati dokaza, da je formalno legi¬ timovani indosatar legitimovan tudi materijelno. Niti pridobi-; telj menice ni dolžan preizkusiti, ali je vsakdo njegovih prednikov s pridobitvijo menice postal materijelno pravi upnik, pridobitelj je samo dolžan, da pri pridobitvi menice od svojega neposrednega prednika ne ravna v zli veri (nepošteno) in ne z veliko nemarnostjo, pa postane kot indosatar pravi menični upnik; več od njega ne more zahtevati niti dolžnik. Ker se pa poštenost domneva, bo smel menični dolžnik, dasi mu preiz¬ kušnja materijelne legitimacije ni zabranjena, formalno legitimovanemu zadnjemu indosatarju plačilo brez zlih posle¬ dic (protest, regresni stroški) odreči le, če bo mogel o n sam dokazati, da je formalno legitimovani zadnji indosatar menico pridobil nepošteno ali z veliko nemarnostjo, da ni materijelno legitimovan. Vsekako toraj dolžnik formalno legitimovanemu indosatarju odreče plačilo na svojo nevarnost, ker zakon od njega ne zahteva več nego to, da pri ugotovitvi istovetnosti prezentanta s formalno legitimovanim zadnjim indosatarjem ravna s potrebno opreznostjo. Če se prezentant more sklice¬ vati na slep indosament, pa niti ugotovitev istovetnosti ni mogoča niti potrebna, da plačilo oprosti dolžnika. Drugače v primerih, kjer se oseba, ki zahteva plačilo, ne javi kot zadnji indosatar, ali se izkaže, da z zadnjim indosatarjem ni isto¬ vetna, ali se ne more opirati na slep indosament. V teh pri¬ merih (dedič, cesijonar itd.) ne zadostuje, da bi se dolžnik za¬ dovoljil s tem, da bi bil pooblastitelj, zapustnik, cedent, za¬ vezanec (v izvršbi) formalno legitimovan, niti ne, da je oseba, ki je zapisana v pooblastilu kot pooblaščenec ali ki se javi kot cesijonar, res istovetna s pooblaščencem, cesijonarjem, zahte¬ vajočim upnikom, nego zahtevati sme in mora, da se mu iz¬ kaže, da je bilo pooblastilo dano, da se je menična terjatev 144 odstopila, v izvršbi preodkazala itd. Pri preizkusu teh pravnih cdnošajev pa zadostuje, da ravna menični dolžnik z oprez¬ nostjo, ki je v prometu navadna. Celo od osebe, ki se javi kot notar ali sodni uradnik, da napravi protest, sme menični dolž¬ nik zahtevati dokaz, da je notar ali sodni uradnik, ne bo pa mogel zahtevati, da uradna oseba še posebej dokaže, da je dobila od meničnega upnika nalog, da naj menico prezentuje in, če treba, napravi protest: dobljeni nalog dokaže uradna oseba z menico v roki. Isto velja glede izvršilnega organa, ki prezentuje menico v plačilo. Razume se, da mora dolžnik, ako se javi za plačilo oseba, ki niti ne nastopa kot zadnji indosatar, poleg tega, da preizkusi njeno istovetnost in se prepriča, je-li res upravičena zahtevati plačilo, preizkusiti tudi to, ali bi oseba, od ktere prezontant izvaja svojo pozicijo kot prezen- tant, bila po menici formalno legitimovana; dolžnik n. pr. ne bi smel plačati zahtevajočemu upniku, ki zahteva plačilo z menico in „sodnim indosamentom" na nji, ako bi opazil, da zavezanec sam ne bi bil formalno legitimovan. Za veliko ne¬ marnost bo treba šteti n. pr., če dolžnik plača zadnjemu indo- satarju, dasi je njegov indosament na sumljiv način popravljen, če se dolžnik ne zmeni za pristnost menice, zlasti svojega lastnega podpisa, če plača osebi, ki mu je neznana, dasi mu je zadnji indosatar osebno znan. Po drugi strani pa dolžnik dolžnosti in pravice preizkusiti pristnost menice, svojega pod¬ pisa, istovetnost ne sme zlorabljati, da bi se na ta način zate¬ zalo ali oteževalo plačilo. Za veljavnost plačila zadostuje v prometu navadna opreznost, ako dolžnik to mejo prekorači, ravna na lastno nevarnost, šikane zakon ne ščiti. Pridobitelj menice ravna v zli veri (nepošteno), če si da menico indosirati, dasi mu je znano, da indosant ni upravičen razpolagati z menico, velika nemarnost se mu bo smela očitati n. pr. če je menico pridobil od očividno za pravna dejanja nesposobnega prednika, ali ne da bi se bil prepričal, je-li oseba, ki nastopa kot indosant, res istovetna z zadnjim indosatarjem itd. Vprašanje, ali je smatrati za poštenega pridobilca onega, ki je menico pridobil od dobrovernega prednika, pa je vedel, da je bila od kterega izmed prednikov tega prednika pridob¬ ljena na nepošten način, brez materijelne legitimacije, se v obče potrjuje. Z dobro vero neposrednega prednika se je po¬ pravila napaka tudi za njegovega naslednika, ne da torej ma- 145 terijelne legitimacije samo pridobitev od prednika, ki sam ma- terijelno ni legitimovan, če se je menica od njega pridobila v zli veri ali z veliko nemarnostjo. Če pa je bil zadnji indosatar pri pridobitvi menice po pravici uverjen, da je neposredni nje¬ gov prednik menico pridobil pošteno in brez velike nemarno¬ sti, da je toraj ne samo formalno nego tudi materijelno upra¬ vičen razpolagati z njo, potem ravna pri pridobitvi v dobri veri in postane menični upnik. Stališče meničnih dolžnikov se s tem ne poslabša, ker bi bili morali menico plačati tudi po¬ štenemu predniku, ki bi mu je tudi ne bili mogli odvzeti, zadnji indosatar pa, ki je sicer vedel, da menica prej ni hodila po pravi poti, ni pri tem ničesar zakrivil. Ko bi bil, bi pri prido¬ bitvi sami ne bil ravnal pošteno in zakon bi ga ne ščitil, nego moral bi po čl. 74. m. r., kakor vsakdo, ki je menico pridobil v zli veri ali z veliko nemarnostjo, vrniti jo po čl. 36. m. r. formalno in materijelno legitimovanemu predniku, ker for¬ malna legitimacija sama, ki ni združena s pošteno in oprezno pridobitvijo, ne ščiti zoper formalno in materijelno upraviče¬ nega prednika. Pomniti pa treba, da mala fides superveniens non nocet. Črtani indosamenti se smatrajo pri preizkusu legitimacije za nezapisane (čl. 36., odst. 2. m. r.). Da sme indosant črtati svoj indosament, dokler menice ni dal iz rok, se je že omenilo; nadalje določa zakon izrecno, da sme svoj indosament in in- dosamente svojih naslednikov črtati vsak indosant, ki je v re¬ gresu poplačal kterega svojih naslednikov (čl. 55. m. r.). Iz čl. 36., odst. 2. m. r., pa sledi, da sme vsak imetnik menice črtati prejšne indosamente, ne da bi radi dejstva samega, da je pre¬ črtal prejšni indosament, izgubil formalno legitimacijo; me¬ nica s črtanjem indosamenta samim ne izgubi legitimacijske moči. Učinek črtanja se presoja, kar se tiče formalne legiti¬ macije, samo po tem, ali se je s črtanjem prekinila prej str¬ njena ali vzpostavila prej prekinjena vrsta indosamentov, ki je potrebna za formalno legitimacijo. Če se je s črtanjem preki¬ nila strnjena vrsta indosamentov, indosatarji po presledku niso legitimovani niti napram prednikom pred vrzeljo, niti napram prednikom po vrzeli. Indosament je sicer nova trata, ali ne samostojna, nego naslanjajoča se glede vsebine na temeljno menico; s to pa je zveza — formalna in z njo regresna — za¬ radi presledka pretrgana, indosament po vrzeli toraj v stro- 10 146 gem pomenu besede niti ni indosament. Indosatar, čegar for¬ malna zveza se je po pomoti pretrgala s črtanjem prejšnega indosamenta, sicer s tem ne izgubi stvarnega položaja kot upnik, ali dokazati bo moral zmoto, ker ni formalno legitimo- van. Če se je pa prekinjena vrsta indosamentov s črtanjem prejšnega indosamenta vzpostavila, je sicer pošteni nasled¬ nik onega indosatarja, ki je zvezo vzpostavil, brez dvoma for¬ malno in, ako pri pridobitvi menice ni ravnal v zli veri ali z veliko nemarnostjo, tudi materijelno legitimovan, indosatar pa, ki je zvezo vzpostavil, je materijelno legitimovan le, ako je prejšni indosament črtal v dobri veri, sicer bi bil zagrešil popačitev menice. Stališče dolžnika bo v primeru, da se je s črtanjem indosamenta — tu ne gre samo za črtanje, pri kterem ostane besedilo črtanega indosamenta čitljivo — pač to, da bo smel formalno legitimovanemu indosatarju vsekako plačati kakor sicer, ker mu črtanih indosamentov za preizkus formalne legitimacije ravno ni treba vpoštevati; ko bi pa vedel, da se je legitimacija s črtanjem vzpostavila na nepravilen način, ali ko bi to z obično pažnjo moral spoznati, bi plačal na svojo ne¬ varnost. Prednik, ki postane pred protestom radi plačila zopet imetnik menice brez žira, ni menični upravičenec, dasi je bil v enem prejšnih indosamentov indosatar; sedaj ni več in postati more pred protestom le zopet formalno legitimovan, če si da menico žirirati ali če črta svoj in naslednje indosa- rnente. Indosant pa, ki dobi po protestu radi plačila menico s protestom vred v roko, ker je menično terjatev plačal nasled¬ niku, postane zopet menični upravičenec brez žira ali črtanja indosamentov, ker so njegovi nasledniki z njegovim plačilom na vsak način prosti regresa, sme pa — ne mora — črtati svoj in svojih naslednikov indosamente. Brez indosamenta postane menični upravičenec tudi intervenijent, ki je menico plačal za čast (čl. 63.. odst. 2. m. r.). Kako je prišel do me¬ nice, je dokazano s protestom, tudi v primeru, da je kot prejšni indosant plačal za čast, zato mu tudi v tem primeru ni treba črtati svojega in sledečih indosamentov. Ako pa indo¬ sant, ki nima protesta, ker je na primer protest bil odpuščen in se ni napravil, plača v regresu, postane menični upraviče¬ nec tudi brez protesta in ne da bi črtal svoj in sledeče indo¬ samente, vendar je upravičen terjati plačilo le od glavnega 147 meničnega dolžnika in od onih prednikov, ki so protest od¬ pustili, zadene ga pa dokaz, da je menico moral plačati, n. pr. ker je sam odpustil protest. Kar velja glede legitimacijske funkcije indosamenta pri plačilu, velja tudi sicer v primerih, kjer zakon izvrševanje meničnih pravic veže na formalno legitimacijo. Indosament prejudicirane in protestirane me-Jf^ ^ niče ima enako legitimacijsko moč, kakor indosament menice pted protestom, seveda pa le zoper osebe, ki ostanejo pri pre¬ judicirani menici v menični zavezi ali pridejo pri prejudici¬ rani menici po preteku protestne dobe v menično zavezo. Prokurni indosament ima legitimacijski učinek v gori (§ 31.) navedenem okviru; materijelno legitimovan pro- kurni indosatar ni, vendar pa mu dolžnik kot (meničnemu) pooblaščencu lahko veljavno plača in mu, če je legitimacija v redu, tudi mora plačati, če se hoče rešiti zaveze zoper indo- santa, ki je dal prokurni indosament. F i d u c i j a r n i in na¬ videzni žiro dajeta popolno formalno legitimacijo, materijelnc pa ravno tako ne kakor prokurni indosament; pač pa daje i n - dosament za zastavo, tudi če je v njem ta svrha iz¬ ražena, poleg formalne legitimacije tudi materijelno. Iz dvor¬ nega dekreta z dne 13. julija 1789, zb. just. zak. št. 1033, sledi, da ima zastavni indosatar pravico zahtevati plačilo od akcep- tanta, ni pa dvoma, da ima isto pravico zoper izdatelja lastne menice in zoper prednike svojega indosanta, n e zoper tega. Prigovori, ki gredo samo zoper zastavnega indosatarja, se mu ne morejo prigovarjati; gl. § 33. Meničnemu dolžniku ni treba skrbeti za to, ali je terjatev, za katero je menična ter¬ jatev zastavljena, po znesku najmanj enaka menični terjatvi ali manjša od nje, tudi v zadnjem primeru mora plačati celo menično vsoto; stvar indosanta za zastavo in njegovega in¬ dosatarja je, da med seboj poračunita. Zahtevajoči upnik, ki se mu menična terjatev preodkaže v poteg, je s ..s o d n i m i n d o s a m e n t o m“ zadostno legitimovan za iz¬ vrševanje v § 308 izvrš. reda orisanih meničnih dejanj. Tudi v primeru, da se menična terjatev preodkaže namesto plačila, daje sodni indosament legitimacijo za izvrševanje meničnih dejanj, niti tu meničnemu dolžniku ni treba skrbeti za raz¬ merje med zavezancem in zahtevajočim upnikom, ki se mu kakor pri preodkazu v poteg, po § 304 izvrš. reda itak mora jelo t 10 * 148 preodkazati cela menična terjatev in ne samo za pokritje iz¬ vršljive terjatve zadostujoči del. Takrat kadar se menična terjatev ne da ukoristiti s preodkazom, nego se ukoristi po §§ 318, 268 izvrš. reda, zastopa sodni indosament navadni po¬ polni indosament povsem, toraj tudi glede legitimacijske funk¬ cije. / Po bosanskem meničnem zakonu (čl. 10., 36.) ni raz¬ like napram našemu, istotako ne po hrvaškem (§§ 9, 36). Po srbskem trgovinskem zakoniku (§ 108) preide z indo- samentom lastnina menice od indosanta na indosatarja, učinek je toraj drugačen nego po našem meničnem redu, kjer je to sicer reden primer, ni pa da bi moral biti; vendar glede legitimacijskega učinka indosamenta tudi /po srbskem pravu ni razlike. Enotni menični zakon (čl. 15.) se je z natančnej¬ šim besedilom izognil težavam, ki sc/jih meničnim teorijam vsled besedila člena 36. m. r. delale , besede „legitimovan kot lastnik menice". Po njem velja kot zakoniti (primeri (§ 316 o. d. z.) imetnik menice, kdor jo ima v rokah in dokaže svojo pravico z neprekinjeno vrsto indosamentov. Tudi če je zadnji indosament slep indosament, mora biti vrsta do njega str¬ njena. Popolnejši je enotni menični zakon, dasi se v bistvu povsem strinja z našim naukom, v toliko, da izrecno povdarja (čl. 39.), da je svoje menične zaveze prost, kdor o dospetku plača, ne da bi se zakrivil zle namere ali velike nemarnosti, dalje, da novemu imetniku menice ni treba vrniti prejšnemu imetniku, ki mu je menica kakor koli prešla, če je for¬ malno legitimovan in/je ni pridobil v zli veri ali ni pri prido¬ bitvi ravnal z veliko nemarnostjo. § 49. II. Samostojnost meničnih pravic. Prigovori. Formalno legitimovan indosatar, ki je menico pridobil v dobri veri, je samostojno upravičen po menici, ne glede na to, ali je bil njegov prednik materijelno upravičen; kdor se je z menico zavezal, se ni zavezal samo svojemu neposrednemu nasledniku — upravičencu, nego vsem, ki pridobe menico v dobri veri in so formalno pravilno legitimovani po menici — ne izven menice, cesija ne da samostojnih meničnih pravic. Menični upravičenec ima toraj zoper vsakega meničnega za¬ vezanca samostojne od pravic svojih prednikov neodvisne pravice. Že iz tega dejstva siedi, da menični dolžnik zoper zahteve meničnega upnika ne more upotrebljati prigovorov povsem tako, kakor jih more sicer po občem drž. pravu upotrebljati dolžnik zoper upnika (§§ 1394, 1396 o. d.z.), me* nični red pa je smatral ža potrebno, da to še izrecno poudari, ali zgodilo se je to v dokaj ponesrečeni obliki. Po čl. 82. m. r. namreč more menični dolžnik uporabljati le prigovore, „ki iz¬ hajajo iz meničnega prava samega ali ki mu pristajajo nepo¬ sredno zoper vsakokratnega tožitelja 11 . Kaj je „menično pravo 1 ', zlasti ali je z nemškim izrazom „Wechselrecht“ sploh mišljeno objektivno pravo in ne morda menična pravica, ali je, če velja, da je mišljeno objektivno pravo, razumeti prigovore, ki jih omenja menični red sam, ali tudi prigovore, ki izvirajo iz ob¬ jektivnega meničnega prava v smislu, da menično pravo ni urejeno samo z meničnim redom, ali je z meničnim pravom morda mišljeno, da so „prigovori iz meničnega prava 11 oni, ki izvirajo iz pravne narave menice, to je jako sporno. Ravno ——— tako nejasno je, kaj so „zoper vsakokratnega tožitelja nepo¬ sredno 11 idoči prigovori. Gotovo gredo tudi prigovori „iz me¬ ničnega prava samega 11 zoper vsakokratnega tožitelja, v to¬ liko bi bila delitev sploh nepotrebna. Zakon pa je, to je jasno, hotel napraviti nekako delitev, in misliti moramo, da je hotel, ker govori na eni strani o meničnem pravu, na drugi strani pa povdarja osebo tožitelja, napraviti nekako delitev v objek¬ tivne in subjektivne ali v absolutne in relativne prigovore, exceptiones in rem in exceptiones in personam. Cela pravna snov je radi nejasnoti zakona jako sporna, tudi ravno ome¬ njeni pojmi .,objektiven 11 , „absoluten“, „in rem“, na eni, sub¬ jektiven 11 , „relativen“, „in personam 11 na drugi strani se pri posameznih avtorjih ne krijejo povsem, zato je tudi delitev prigovorov po teh kategorijah dokaj neenaka, dasi je judika- tura glede posameznih prigovorov precej ustaljena. Pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za absoluten (objektiven) ali relativen (subjektiven) prigovor, treba imeti pred očmi, da so menične zaveze v obče neodvisne druga od druge, po drugi strani, da velja isto /a menične pravice sle¬ dečih si meničnih upravičencev. Z ozirom na to neodvisnost na pasivni in aktivni strani bi se dali prigovori deliti na take, ki jih more upotrebiti 1. vsak menični dolžnik zoper vsakega meničnega upravičenca ali 2. posamezni menični dolžnik zo¬ per vsakega meničnega upnika ali 3. vsak menični dolžnik zoper posameznega meničnega upnika ali 4. posamezni me¬ nični dolžnik zoper posameznega meničnega upnika. K štev. 1. Med prigovore, ki jih more porabiti vsak me¬ nični zavezanec zoper vsakega meničnega upnika, spadajo zlasti prigovori, da je temeljna menica po obliki ali vsebini ne¬ veljavna ali vsled korektur ali poznejših pristavkov sumljiva, da je menica amortizovana, da je menična terjatev sploh ugasnila, ker se je menica po protestu indosirala glavnemu meničnemu zavezancu ali ker je nastopilo (menično) zasta¬ ranje napram glavnemu meničnemu zavezancu in je to raz¬ vidno iz menice same, ali ker je glavni menični dolžnik me¬ nično vsoto založil po čl. 40. m. r. K š t e v. 2. Med prigovore, ki jih more rabiti določen me¬ nični zavezanec ali tudi več določenih meničnih zavezancev, ne pa vsak, zoper vsakega meničnega upnika, se štejejo zlasti sledeči: če zavezanec v času, ko je dal podpis, ni imel pasivne menične sposobnosti, če je njegova menična izjava ponarejena, izbrisana (ne velja za akcept), če ni dana v pravilni obliki ali s pravilno vsebino (slep indosament na sprednji, akcept s sa¬ mim podpisom na zadnji strani menice, ako v teh primerih ne gre morda za aval, za soakcept, po srbskem zakonu, če indo¬ sament nima ordrske ali valutne klavzule i. t. d.), dalje prigo¬ vor, da je menica prejudicirana (mogoč trasantu in indosan- tom, ki protesta niso odpustili, ne pa onim, ki so ga odpustili, redno tudi ne glavnemu dolžniku), vis absoluta. Vsi ti prigovori so večinoma taki, ki slede iz posebne kakovosti menične terjatve kot skripturne obligacije ali iz do¬ ločb meničnega reda samega, nje toraj ima pač v mislih čl. 82. meničnega reda, ko govori o prigovorih, ki izvirajo iz menič¬ nega prava samega. Imenovati bi se mogli prvi prigovori ab¬ solutni v ožjem, drugi absolutni v širšem smislu. S prigovori te vrste dolžnik zanika obstoj svoje menične zaveze same. Drugače je to pri prigovorih, gori očrtanih v št. 3. in 4. Tu dolžnik redno ne taji menične zaveze, nego le, da baš temu upniku, ki terjatev uveljavlja, ni dolžan plačati, njegov pri¬ govor je samo relativen. More pa biti tak (k štev. 3.), da ga sme vsak dolžnik prigovarjati istemu meničnemu upniku; sem 151 spada zlasti prigovor, da upnik nima formalne ali materijelne legitimacije, n. pr. da je menico pridobil z zvijačo ali silo, sem spada tudi prigovor navideznega žira in skritega prokurnega indosamenta, dalje, da se za menico skriva netožna terjatev (iz igre, stave, diferenčnega posla). (Relativni prigovor v šir¬ šem smislu.) — K štev. 4. Povsem drugačno je razmerje pri relativnih prigovorih v strogem smislu, to je pri prigovorih, ki jih ima določen menični zavezanec zoper določenega meničnega up¬ nika. Tudi tu dolžnik ne trdi, da ni nobenemu mogočemu up¬ niku nič dolžan, nego le, da ne dolguje konkretnemu po me¬ nici legitimovanemu upniku nič. Razlika od ravnokar omenje¬ nih prigovorov (št. 3) je ta, da teh prigovorov ne more uveljav¬ ljati vsak menični dolžnik, nego le ravno poedini na temelju posebnega pravnega razmerja z dotičnim meničnim upnikom. Tu gre toraj za oseben prigovor. Sem spadajo zlasti prigovori iz valutnega in pokritvenega razmerja. Izdatelj ali indosant lahko prigovarja zahtevku remitenta ali svojega indosatarja. da ni prejel valute, akceptant trasantu, da ni prejel pokritja ah da mu je dal akcept samo za uslugo. Ne bi pa mogel indosant. ki je sam prejel valuto, prigovarjati upniku, da ta ni dal valute svojemu indosantu, ravno tako ne akceptant komu drugemu nego trasantu, da ni dobil pokritja. Dalje spadajo med zgolj osebne prigovore prigovor kompezacije (ne vedno), prigovor, da je toženec menico tožitelju že plačal, da mu je tožitelj po¬ daljšal plačilni rok, da je njegova tožba zoper istega toženca že pravnomočno zavrnjena i. t. d. Sem spada tudi prigovor, da je menična terjatev zastarela ravno za tega upnika zoper ravno tega meničnega dolžnika, toraj prigovor „iz meničnega prava samega 11 . Prigovor zoper menični zahtevek se ne da izvajati iz pravnega razmerja med meničnim zavezancem in kterim izmed prednikov meničnega upnika. 45 Dočim obdrži po občem dr¬ žavljanskem pravu cessus prigovore zoper cedenta več ali manj tudi zoper cesijonarja, gre pri meničnih prigovorih vedno za to, ali ima dotični prigovor prednik sam in neodvisno od drugih meničnih zavezancev; če ga nima on sam tudi zoper ravno tistega meničnega upravičenca, ki uveljavlja menično 41 Navidezna izjema exceptio doli, gl. nižje. 152 terjatev zoper njega, ga ne more uporabiti. Vsak menični za¬ vezanec n. pr. lahko oporeka konkretnemu tožitelju, da ni ma- terijelno legitimovan, ne more pa poštenemu meničnemu na¬ sledniku tega tožitelja oporekati, da njegov prednik ni bil ma- terijelno legitimovan; če bi indosant B lahko prigovarjal kom¬ penzacijo, je ne more prigovarjati indosant A, ali indosant C, ako je nima tudi sam. Od posameznih prigovorov naj se omenijo sledeči: 1. Prigovor plačila. Ako je menico plačal akcep- tant, trasat, domicilijat, izdatelj lastne menice, je vsaka me¬ nična zaveza prestala, prosti so vsi garantje, vsak lahko pri¬ govarja plačilo; regresa ni, ker nima podlage: da se menica ni plačala, še manj seveda je mogoč regres za varnost. Ge plača trasant ali indosant, prigovarjajo plačilo lahko on sam in njegovi nasledniki, saj ravno zato je plačal, da so prosti tudi ti, da izgube regres zoper njega. Ko bi nasledniki ne imeli prigovora, da se je menica plačala, bi bil prednik iz¬ postavljen njihovemu regresu in bi toraj niti sam s plačilom ne bil oproščen. Plačilo prednika oprosti naslednike, v dvomu pa ne plačnikovih prednikov; redno treba domnevati, da si hoče plačnik obdržati regres zoper svoje prednike in zoper glavnega meničnega zavezanca. Mogoče pa je, da plača tra¬ sant tudi za akceptanta, ki mu ni dal pokritja, tako da bi se ta lahko uspešno uprl trasantovi menični tožbi, mogoče je tudi, da hoče plačnik oprostiti sploh vse svoje prednike; če plača s tem namenom, ima vsak zavezanec prigovor plačila. 2. E x c e p t i o doli. O zvijačnosti govorimo ne samo tam, kjer kdo nasprotno stranko naravnost namerno zapelje v zmoto ali zlorabi njeno zmoto, nego tudi tam, kjer upnik svojo pravico zlorablja zeper zvestobo in poštenje v škodo drugemu. Zoper tako zlorabo se dolžnik brani s prigovorom zvijačnosti (exceptio doli generalis, primeri § 1295. odst. 2., o. d. z.).“ Z besedo „zlorablja“ je rečeno, da mora upravičenec vedeti, da z uveljavljenjem svoje pravice greši zoper načelo poštenja v prometu, o zlorabi se toraj redno ne more govoriti tam, kjer bi bil upravičenec s primerno pažnjo sicer mogel spoznati, da z uveljavljanjem svoje pravice krši načelo poštenja, Več o splošnem pojmu tega prigovora tu ni mogoče govoriti. 153 pa tega bodisi tudi iz nemarnosti ni vedel. Tu ne sme mo¬ titi čl. 74. m. r., kjer je rečeno, da mora menico pravemu upra¬ vičencu izročiti tudi imetnik, ki je sicer formalno legitimovan po čl. 36. m. r., pa je menico pridobil v zli veri ali je zakrivil pri pridobitvi veliko nemarnost. Zakon tu sicer stavlja v na¬ sprotje zlo vero z veliko nemarnostjo, vendar pa pripisuje veliki nemarnosti iste posledice kakor zli veri sami. Ali ta primer se tiče samo pridobitve menice od osebe, ki ni upra¬ vičena razpolagati z njo, ne spada pa sem primer, da je kdo, ne meneč se zato, ali bi prednik sam mogel uspešno tožiti me¬ ničnega dolžnika, menico pridobil od prednika, ki sicer sam vsled prigovora, kterega ima zoper njega menični dolžnik, nc more uveljaviti menične terjatve, ki pa je upravičen razpo¬ lagati z menico. Na polju meničnega prava ni mogoče splošno trditi, da sama velika nemarnost pridobiteljeva glede prigo¬ vorov daje dolžniku pravico uveljavljati prigovore, ki jih je imel zoper prednika, tudi zoper naslednika, bodisi tudi kot prigovor zvijačnosti. 47 Samo tam more menični dolžnik vse¬ kakor prigovarjati zvijačnost nasledniku, kjer je ta menico pri¬ dobil od prednika ne zato, da bi jo uveljavljal za svoj račun, nego le v svojem imenu, toraj kjer je menico pridobil na teme¬ lju fiducijarnega ali navideznega žira v ožjem smislu. Tu za¬ dostuje, da je fiducijarni ali navidezni žiratar poznal prigovore, ki so bili mogoči zoper njegovega prednika ali bi jih bil samo " S to trditvijo ni v nasprotju nauk. da mora menični dolžnik z opreznostjo, ki je v prometu z menicami navadna, ugotoviti istovetnost osebe, ki pride z menico v roki po plačilo, z osebo, ki je po menici upra¬ vičena zahtevati plačilo. Menica je namenjena cirkulaciji, ne more se pre¬ hod menice iz roke v roko oteževati s tem, da se pri pridobitvi menice zahteva vsa previdnost, ki jo predpisuje sicer obče državljansko pravo; možnost cirkulacije bi bila uničena, ko bi moral oni, ki hoče menico pri¬ dobiti, v vsakem primeru najprej preiskovati, ali bi mogel njegov prednik menico uveljaviti ali ne, ali bi jo mogel uveljaviti zoper vsakega meničnega dolžnika ali le zoper nektere izmed njih. Drugače je pri plačilu, ki menici vzame lastnost cirkulacijske listine, kjer toraj ni treba onih olajšav, ki jih zahteva menična cirkulacija. Tega ne izpreminja niti dejstvo, da je me¬ ničnemu dolžniku v primeri z dolžnikom po občem civilnem pravu vsled legitimacijske funkcije indosamenta jako olajšano plačilo, kar se tiče osebe, ki ji sme veljavno plačati; tako daleč ravno legitimacijska funkcija indo¬ samenta pri listinah na ukaz ne gre, kakor sega dejstvo imetja pri listinah na imetnika. 154 moral poznati . 48 Kjer pa ne gre za tak prehod meničnih pravic nego za prehod po popolnem indosamentu ali za popolni prenos menice na temelju slepega indosamenta, tam nemarnost tudi glede učinka relativnih prigovorov zoper prednika ne nado- mestuje zle vere. Ako je toraj upnik meničnemu dolžniku (n. pr. remitent akceptantu, indosatar indosantu) obljubil, da zoper njega ne bo uveljavljal njegove zaveze, ker je recimo samo rabil njegov podpis zato, da je menico lažje diskontoval, (redno) ne bo mogel remitentovemu ali indosatarjevemu nasledniku prigovarjati, da mu je prednik obljubil pustiti ga pri miru, niti ne, ko bi mogel dokazati, da je temu nasledniku bilo znano, da njegov prednik ne bi mogel tožiti akceptanta (indosanta). Kdor je dal na menici podpis za uslugo, je dobro vedel, da ima prigovor samo zoper ono osebo, ki ji-je uslugo izkazal, saj je bil namen s podpisom omogočiti cirkulacijo, preskrbeti remitentu (indosatarju) diskontacijo in valuto za menico. Kdor je tako menico tudi vedoma vzel, jo je vzel s prepričanjem, da bo oni, ki se je za uslugo zavezal, za uslugo tudi plačal. Slično pri kompenzaciji. Menični dolžnik jo more prigovarjati onemu meničnemu upniku, zoper kogar ima po- računljivo terjatev. Tudi v tem primeru pa menični dolžnik kompenzacije redno ne more prigovarjati meničnemu nasled¬ niku tega upnika, niti ne, ko bi bil ta naslednik vedel že v tre¬ nutku, ko je menico pridobil, da je bil njegov prednik dolžnik meničnega zavezanca in da bi mu bil ta mogel prigovarjati pobotanje. Kdor menico podpiše, mora računiti s tem, da bo prišla tudi v roke osebe, ki ji ne bo mogel prigovarjati pobo¬ tanja: z dejstvom samim, da je menični upnik uporabil svojo pravico indosiranja in da je naslednik vedoč za prigovor po¬ botanja menico pridobil, ni še nobeden od njih ravnal zvijačno. Isto velja za primer, da je izdatelj remitentu, ta indosatarju 48 Prigovore same in ne samo prigovore zvijačnosti ima menični dolžnik zoper prokurnega indosatarja, zoper indosatarja, ki je pridobil me¬ nico z indosamentom po protestu in zoper onega, ki je menico pridobil brez indosamenta ali ne na temelju slepega indosamenta, toraj zlasti zoper cesi- jonarja, dediča, volilojemnika, zahtevajočega upnika, ki se mu je menica preodkazala v poteg. Sicer pa nekteri tudi zoper fiducijarnega in navi¬ deznega indosatarja dajejo naravnost prigovore, ki jih ima menični dolžnik zoper indosanta; pravilno to mnenje pač ni, ker tudi fiducijarni in navidezni žiratar menico uveljalja kot formalno po nji legitimirani imetnik v svojem imenu. 155 menico dal na upanje, to je, da mu je kreditiral valuto. Zlasri se v vseli teh primerih ne bo dalo govoriti o tem, da je na¬ slednik ravnal dolozno, če je sam za menico dal valuto svo¬ jemu predniku, ki bi mu bil menični zavezanec lahko prigo¬ varjal kompenzacijo ali da ni dobil pokritja ali valute ali da mu je neposredni naslednik obljubil, da ga ne bo tožil itd. Za tu navedene primere podpisa — zlasti akcepta — za uslugo in za kompenzacijo se priznava splošno, da pridobitelj, ki je vedel za prigovor, s tem še ni izpostavljen prigovoru zvijač¬ nosti. So pa drugi primeri, v katerih se trdi, da zadostuje za ex- ceptio doli, če je pridobilec v trenutku pridobitve res vedel, — ne samo moral vedeti, če bi bil ravnal s potrebno oprez¬ nostjo —, da je menična terjatev obremenjena s prigovori zoper prednika, n. pr. prigovor, da je prednik menični podpis izsilil z grožnjo ali dal za dolg iz igre. Po tem mnenju bi v takih primerih imel menični dolžnik prigovor zvijačnosti zo¬ per naslednika. Drugi trde, da ne zadostuje sama vednost, nego da je dan prigovor zvijačnosti samo takrat, kadar je na¬ slednik menico pridobil zato, da bi meničnemu dolžniku na ta način obrezuspešii osebni prigovor, ki bi ga ta imel zoper prejšnjega imetnika. To mnenje zahteva torej naravnost ko- luzijo. Jasno je, da je to mnenje posebno v prilog prosti cirku¬ laciji menice, dočirn je prvo bolj v skladu s pojmom zvijačnosti po načelih poštenja v prometu, zato pa žrtvuje dober del pro¬ metne funkcije menice in samostojnosti in medsobne neodvis¬ nosti meničnih terjatev. Da se ogne ti nepriliki, si mora prvo mnenje zlasti pomagati z izrekom „mala fides superveniens non nocet“, nadalje z omejitvijo, da gre prigovor zvijačnosti zoper naslednika le, če je naslednik vedel, da je menični dolž¬ nik imel osebni prigovor zoper njegovega neposrednega pred¬ nika; če je pridobitelj uverjen o poštenju neposrednega pred¬ nika, ne gre zoper njega prigovor zvijačnosti, dasi je vedel, da kdo izmed prednikovih prednikov ne bi bil mogel stvarno uveljavljati menice. Posredujoče mnenje razlikuje: a) prigovore, ki zanikajo nasledniku pravico, ker je bila prednikova pravica že v času pridobitve menice vsled prigovora ob veljavo, bodisi da vsled prigovora ni niti nastala, bodisi da je sicer bila nastala, pa jo je prigovor spravil ob moč; b) prigovore, ki so samo ogra- žali prednikovo pravico zato, ker se je proti menični pravici 156 mogla uveljaviti nasprotna pravica, sposobna za samostojno zadostitev. Kjer je mogoč prigovor, ki zanika postanek ali ob¬ stanek menične pravice same, n. pr. plačilo, že izražena kom¬ penzacija, sila, prevara, zvijačnost, dejstvo, da je prednik pri¬ dobil menico z navideznim žirom, tam naj gre prigovor zvi¬ jačnosti tudi zoper naslednika, ako mu je bil dotični prigovor zoper prednika znan ali ako bi ga bil s primerno opreznostjo moral domnevati. Vendar tudi to mnenje priznava izjemo pri akceptu za uslugo. Za prigovore druge vrste n. pr. prigovore iz valutnega ali pokritvenega razmerja pa naj ne bo zadosti, da jih je naslednik poznal, nego treba je, da jih je hotel s tem. da menico pridobi, obrezuspešiti (koluzija), recimo, da je ve¬ del, da je prednik — trasant—, ki bi mu mogel akceptant prigo¬ varjati, da še ni dal pokritja, tik pred konkurzom, tako da ak¬ ceptant, ki bi plačal menico, ne bi mogel več dobiti pokritja. Od tega posredujočega mnenja treba drugi del (b) pri¬ znati kot pravilen. Glede prvega je gotovo, da ni pravilen, kolikor stavlja nemarnost v isto vrsto z vednostjo, razun tam, kjer gre za prenos s fiducijarnim ali navideznim žirom. Treba pa iti še dalje in trditi, da tudi v onih primerih, kjer bi menični dolžnik z uspehom uveljavljal prigovor, da menična pravica za prednika vsled dejstva, na kterem temelji prigovor, sploh ni nastala ali je prestala, vednost sama ne pomeni vedno na¬ mena, obogatiti sebe ali prednika z dolžnikovo škodo. Mogoči so tudi primeri, da takega namena kljub vednosti ni; kjer ni dokazano, da gre za tak namen — dokazno breme zadene z ozirom na legitimacijsko moč indosamenta dolžnika — tam prigovor zvijačnosti ne velja: vednost še ne pomeni vedno koluzije, koluzija se pa tudi ne domneva. Stvar toraj treba presoditi od primera do primera, pri tem bo, kakor že ome¬ njeno, važno, dasi ne vedno odločilno, ali je naslednik dal predniku valuto; če jo je dal, bo redno treba domnevati, da si ni bil v svesti, da je meničnemu zahtevku mogoče prigovar¬ jati kaj takega, kar bi ga obrezuspešilo. Tu zastopano načelo o dopustnosti prigovora zvijačnosti odseva tudi iz naredbe justičnega ministrstva z dne 6. oktobra 1853, drž. zak. št. 200; prigovor, da je menici v času, ko je prišla menična izjava na menico, manjkalo izdateljevega pod¬ pisa ali druge bistvene sestavine, in da se je menica šele po¬ zneje izpolnila, ne velja nikoli zoper tretjega poštenega imet- 157 nika, zoper one pa, ki so bili pri naknadni izpolnitvi udeleženi, le tedaj, če se dokaže, da se je neizpolnjena listina protipravno uporabila, bodisi, da jo je izpolnila neupra¬ vičena oseba, bodisi da se je izpolnila zoper dogovor. Judikatura bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča ni bila dosledna, poleg razsodb, ki jim zadostuje vednost prigovorov zoper prednika, so izšle tudi razsodbe, kjer se zahteva koluzija, vendar tvorijo te vrste razsodbe manjšino. Po o g r s k o - h r v a š k e m (§ 92.) in po bosanskem meničnem zakonu (čl. 82.) ni bistvenih razlik. Vendar določa § 94. hrv. izrecno, da je pobotanje mogoče prigovarjati le, če ima dolžnik zoper vsakokratnega tožitelja istinito in dospelo menično ali s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo ugo¬ tovljeno denarno terjatev. Srbski zakon o prigovorih zoper menične zahtevke izrecno ne govori; ker se pa tudi po srb¬ skem meničnem nauku priznava meničnim upnikom samostai- nost njihovih pravic zoper menične dolžnike, veljajo gori na¬ vedena načela tudi po srbskem meničnem pravu, zlasti se tudi zastopa mnenje, da je prigovor zvijačnosti mogoč le, kjer gre naravnost za koluzijo med prednikom in naslednikom. Enotni menični zakon določa v čl. 16., da menični dolžnik „ne more rabiti prigovorov, ki temelje na njegovih ne¬ posrednih odnošajih z izdateljem ali prejšnjim imetnikom, ra- zun ako se je menica prenesla na podstavi zvijačnega spora¬ zuma.*' V čl. 18. pa je še posebej izraženo, da menični zave¬ zanci zoper upnika, ki je menico pridobil z indosamentom za zastavo, ne morejo uporabljati prigovorov, ki bi temeljili na njihovih neposrednih odnošajih z indosantom, razun če je in- dosamentu podstava zvijačen sporazum. S tem negativnim besedilom, ki ne določa, kteri prigovori so mogoči, ampak kteri niso dovoljeni, je enotni menični zakon vendar pojasnil marsikaj, kar je po ponesrečenem besedilu čl. 82. m. r. postalo sporno. Predvsem se je čl. 16. enot. men. zakona ognil nesklad¬ nosti, kakor da bi se prigovori „iz meničnega prava samega" mogli izvajati ex iure tertii. S tem. da je opustil pozitivno delitev čl. 82. m. r., je izrazil, da more dolžnik vsak prigovor, p,a naj bo absoluten ali relativen, uveljavljati le, če pristoja (tudi) njemu samemu. Nadalje se je enotni menični zakon od¬ ločno postavil na stališče, da prigovorov iz neposrednih odno- šajev med dolžnikom in izdateljem ali prednikom dolžnik ne 158 more uveljavljati že v primeru, da je upnik vedel za nje ali da bi bil moral vedeti za nje; treba je koluzije. Kdaj je moči go¬ voriti o koluziji, pa presoja sodišče po posameznem primeru. Ni pa s tem, da či. 16. zahteva koluzijo, rečeno, da bi to načelo veljalo tudi v primerih takozvanega izrednega nasled¬ stva (anomalna sukcesija — Staub-Stranz —: prenos s fidu¬ ciarnim ali navideznim indosamentom, z indosamentom po protestu, prenos in prehod po občem državljanskem pravu, prenos s preodkazom v izvršbi). Glede teh vrst prenosa in prehoda veljajo gori razvita načela, čl. 16. enot. m. z. ima v mislih samo normalni prenos meničnih pravic. Ne sme se nadalje iz besedila čl. 16. sklepati, da bi mo¬ gel menični dolžnik uporabljati exceptio doli zoper takega upnika, ki je menico sam pridobil pošteno, ako jo je kteri nje¬ govih prednikov pridobil na temelju zvijačnega sporazuma. Samo ako je menico oni, ki jo uveljavlja, sam pridobil na temelju zvijačnega sporazuma, gre zoper njega prigovor. Ta prigovor pa gre zoper njega — in to velja tudi po našem pravu — celo tedaj, če je menico dobil z indosa- rnentom ali celo v regresu nazaj, tudi tedaj, če je kot regre- sat sam moral plačati menico: posledica, ki je naravna, če se zastopa stališče, da je za prigovor zvijačnosti treba koluzije, ki bi pa bila absurdna s stališča, da gre prigovor zvijačnosti vedno že zoper onega, ki je menico pridobil vedoč, da je imel dolžnik zoper kterega prejšnih njegovih prednikov prigovor in še bolj seveda s stališča, da zadostuje že sama velika nemar¬ nost pri pridobitvi. Nejasno je po besedilu čl. 16. in 18. enot. m. z., ali obdrži dolžnik v primeru, da gre za zvijačen sporazum, zoper na¬ slednika prejšne prigovore ali mu gre prigovor zvijačnosti. Reči bi se moglo, da jih obdrži, praktične razlike pa ne bo, ako bi se zaradi načela, da so menične pravice posamez¬ nih meničnih upravičencev med seboj neodvisne, reklo, da gre za prigovor zvijačnosti. Cl. 17. e. m. z. slednjič izraža, da gredo zoper prokurnega indosatarja samo prigovori, ki bi šli zoper indosanta. O tem tudi pri nas ni dvoma. To načelo pa kljub pomenu, ki gre fiduciar¬ nemu in navideznemu žiru, ni izključno uporabljivo pri prenosu te vrste; menični dolžnik gre lahko po zunanjem videzu popol¬ nega indosamenta in uporablja zoper takega upravičenca pri- 159 govore, ki jih ima iz pravnih odnošajev napram njemu samemu, lahko pa tudi prigovore, ki jih ima iz pravnih odnošajev na¬ pram indosantu (exceptio doli). Kdor si izbere zastopnika, k : naj nastopa za njegov račun v svojem imenu, se ne more pri¬ toževati, če nasprotnik to iz menice nerazvidno vlogo prizna, ne more pa zahtevati, da jo mora priznati. lil. Posamezne pravice. § 50. 1. Pravica menico indosirati. Menico sme prvi indosirati remitent, za njim oseba, ki je v neposredno predidočem indosamentu označena kot indo- satar. Po slepem indosamentu sme menico indosirati vsak (do¬ broverni) imetnik, ki jo je pridobil na temelju slepega indosa- menta, in sicer jo sme indosirati z izpolnjenim ali zopet s sle¬ pim indosamentom (čl. 9., 10., 13., 36., 98., št. 2, 5 m. r.). Indo- satar ima pa tudi pravico izpolniti prejšen slep indosament (čl. 13. m. r., § 29.). O pomenu privezne klavzule glej §§ 23., 29., o prokur- nem indosamentu § 31., o „sodnem indosamentu 11 § 33. Kdor menice ni pridobil z indosamentom, je ne more indosi¬ rati, izjema velja le za dediča 19 ali sicer za naslednika, kjer gre za successio per universitaten. Indosament je mogoč, čim ima remitent menico v roki; časovno bi moral biti po smislu omejen z dospetkom menice. Pravzaprav se namreč zave¬ žejo akceptant, izdatelj in indosantje samo, da se bo menica plačala, ko dospe. Dosledno bi toraj bilo smatrati, da so nji¬ hovi dolžnosti z dnem dospetka ustanovljene zlasti tudi glede osebe upnika, to je one osebe, ki je ta dan po menici legitimo- vana in upravičena terjati; tako bi moralo ostati tudi po do- spetku; kdor pozneje pridobi pravice iz menice, bi jih smel pridobiti le tako, kakor-jih je imel (zadnji) upnik v času do¬ spetka, indosament bi potemtakem po dospetku ne dal več samostojnih pravic in ne nalagal dolžnosti, ki jih o dospetku ni bilo. Ali menični red ne polaga odločilnega povdarka na trenutek dospetka, nego, kakor se je že omenilo, na dejstvo, 49 Volilojemniku, ki mu je zapustnik volil menico, bi moral dedič me¬ nico indosirati (§ 664. o. d. z., primeri § 685. o. d. z.). 160 ali se je napravil ali opustil — pravočasen — protest. Kar se imenuje indosament po dospetku, je prav rečeno indosament po preteku zadnjega dne za protest radi plačila, ako se ni že prej napravil protest, indosament po dospetku toda pred pro¬ testom oziroma pred potekom protestnega roka je navaden indosament. Po bosanskem, hrvaškem in srbskem pravu ni razlike, posebno jasno izraža isto misel čl. 19. enotn. m. z. Za¬ kon pa ni le pomaknil roka za indosament do navedenega tre¬ nutka, nego dovoljuje tudi po tem trenutku prenos menice z in- dosamentom, samo učinek takega indosamenta je drugačen, nego je učinek indosamenta pred omenjenim trenutkom, glej §§ 30., 39., 40. Plačnik za čast menice ne dobi z indosamentom, mogel bi jo torej indosirati le, če je bil indosatar, seveda bi pa bil njegov indosament indosament po protestu. Enotni menični zakon (čl. 62.) pa plačniku za čast sploh jemlje pravico indo¬ sirati menico. § 51. 2. Pravica zahtevati akcept. Pravico zahtevati akcept daje zakon izrecno (čl. IS. meničnega reda). Dogovor, da se akcept ne bo zahteval, ali ne zahteval pred potekom ali po poteku določenega roka in druge dogovorne omejitve nimajo menične moči, niti če so zapisane na menici; imetnik menice sme kljub temu zahtevati sprejem in dati napraviti protest, če ga ne dobi. Ali med strankama, ki sta sklenili ta dogovor, je dogovor veljaven, dolžnik, ki ga je sklenil, ima v regresu radi varnosti vsled odrečenega ak- cepta osebni prigovor. Akcept se po meničnem redu mora zahtevati v dveh primerih: a) po čl. 19. treba menico povpoglednico tekom roka, ki je predpisan od trasanta ali indosanta, če takih rokov ni, tekom 2 let od izdaje predložiti v sprejem, sicer se izgubi menični zahtevek zoper trasanta in indosante, oziroma zoper onega indosanta, ki je postavil svoj rok. Ce se ne dobi akcept ali če trasat noče datirati akcepta, treba pred pretekom pre- zentacijske dobe s protestom dati ugotoviti, da se je menica pravočasno predložila v sprejem, protestni dan velja za pre- zentacijski dan zoper trasanta in indosante. Če se ne napravi 161 ali zamudi protest, se zoper akceptanta. ki ni datiral, dospetek menice računi od zadnjega dne prezentacijske dobe, zoper trasanta in indosante pa je izgubljen menični zahtevek (čl. 20. meničnega reda). b) ako je menica domicilovana, sme v menici predpisati prezentacijo v sprejem trasant, ne pa tudi indosant, ki nima posla s pokritjem za menico; ratio legis je: trasant ima interes, da trasat obvesti domicilijata ali postavi domicilijata ali vsaj zve, da naj plača ne na svojem stanovališču nego v drugem kraju, ravno na domicilu. Če se domicilovana menica, ki je v nji predpisano, da se mora predložiti v sprejem, ne predloži ali ne v roku, ki ga je morda postavil trasant, je izgubljen re¬ gres zoper trasanta in indosante. Protesta pa treba tudi, ako trasat zapiše domicilijata, pa ne sprejme menice, in ravno tako, če je trasant sam zapisal domicilijata pa ob enem predpisal prezentacijo v sprejem, trasat pa menice ne sprejme; ni pa treba protesta, če trasat domicilovano menico brez domicili¬ jata, na kteri je trasant predpisal, da se predloži v sprejem, sicer sprejme, pa ne imenuje domicilijata; tu se domneva, da bo sam plačal na domicilu (čl. 24. m. r.). Dogovor, da se menica mora predložiti v sprejem, je med strankama veljaven; če se ga upravičenec ne drži, ima zavezanec osebni prigovor, menične veljave — za naslednike — tak dogovor nima, vendar menici ne vzame veljavnosti, niti če je zapisan na menici sami. Sprejem se sme zahtevati takoj, le za tržne menice veljajo že omenjene izjeme; trasatu ni treba dati niti časa za premišljanje (p r o m p t n i a k c e p t). Zahteva se sprejem lahko do dne dospetka; ali tudi še ta dan ali celo do protesta, je sporno; po zmislu ne, ker je z dnem dospetka pra¬ vica zahtevati sprejem prešla v dalekosežnejo pravico za¬ htevati plačilo. Trasat pa sme dati akcept tudi po dospetku, samo ne, če je menica prejudicirana ali če je že pretekla tri¬ letna doba meničnega zastaranja: akcept po dospetku ima smisel kot menični akcept samo, dokler je trasant še zavezan kot jamec. (Dvomljivo.) Časovno omejen je sprejem pri menicah povpoglednicah; če je rok za prezentacijo v sprejem zamujen, je menica pre¬ judicirana, trasant prost, sprejem nima več smisla. Trasat, ki bi menico sprejel po preteku roka za prezentacijo, ravnotako n 162 ni menično zavezan, kakor ni trasat, ki bi sprejel zastarano menico ali menico, ki je prejudicirana, ker se je opustil ali zamudil protest zaradi plačila. Vprašanje, ali je s svojim spre¬ jemom sploh zavezan, se presoja po splošnem civilnem pravu, pravice zahtevati pokritje, kakor jo ima sicer akceptant, ki je plačal menico, samoposebi nima. Pomniti pa treba, da je upravičen zahtevati sprejem ne samo remitent in legitimovani indosatar, nego po zakonu vsak imetnik, akceptant pa se ne zaveže takemu detentorju, nego remitentu, oziroma po čl. 36. m. r. legitimovanemu indosa- tarju. Hrvaški men. zak. (§ 17.) določa naravnost, da se more menica predložiti v sprejem samo do dospetka. Tudi po srbskem trgovinskem zakonu sme imetelj me¬ nice takoj prezentirati jo za sprejem, ali trasat ima po zakonu (§ 95.) rok, da se izjavi, ali sprejme ali ne; izjaviti pa se mora tekom 24 ur, odkar se mu je menica predložila. Če menice te¬ kom 24 ur „ne vrne“, sprejete ali nesprejete, je legitimova¬ nemu imetniku odgovoren za škodo, ki bi vsled tega nastala; tožba za odškodnino ni menična tožba. Daši zakon o tem ne govori, priznava veda, da sme trasant s posebnim dogovorom izključiti predložitev menice za sprejem ali pa tudi predpisati predložitev v sprejem bodisi z določenim rokom bodisi brez njega. Izključitev in predpis predložitve veljata po doktrini tudi za naslednike, če sta poočitena v menici sami. Stvar je, ker zakon o nji ne govori, vsekakor dvomljiva, kar se tiče učinkovitosti takih klavzul za naslednike, zlasti ker srbski za¬ kon nima določbe, ki bi ustrezala našemu čl. 24. m. r. Vendar je ta nauk dobil popolno sankcijo v enotnem meničnem zakonu. Enotni menični zakon (čl|. 20.). določa izrecno, da sme vsakdo, ki ima menico v rokah, predložiti jo trasatu na njega stanovališču v sprejem do dneva dospetka. S tem sta rešeni dve vprašanji, ki sta bili pri nas sporni, namreč, ali treba domicilovano menico trasatu v sprejem predložiti na domicilu ali na stanovališču — tudi pri nas po pravilnem mne¬ nju na stanovališču -— in ali se sme sprejem zahtevati še na dan dospetka in tekom protestnega roka pred protestom za plačilo samim. Promptnega akcepta enotni menični zakon ne pozna. Trasat sme zahtevati, da se mu menica dan po prvi predložitvi predloži še enkrat za sprejem, vendar ne more za- 163 htevati, da mu imetnik v akcept predloženo menico pri prvi predložitvi pusti v rokah. Ob enem pa določa enotni menični zakon, da se morejo prizadete osebe samo takrat sklicevati na dejstvo, da prezentant menice ni hotel drugi dan še enkrat predložiti v sprejem, če se potrdi v protestu, da je trasat za¬ hteval ponovno predložitev. Praktično bo stvar taka, da bo prezentant imel dve alternativi. Kjer prezentacija za sprejem ni obvezna, da se ohranijo menične pravice, bo lahko odrekel ponovno prezentacijo brez posledic, ker tega zakon gotovo nima v mislih, da bi mogel trasat dati napraviti protest zato, da se ugotovi njegova zahteva po ponovni predložitvi; saj trasat ne more imeti škode od tega, da je sprejem odbil, ker prezentant brez protesta zaradi odbitega sprejema nima re¬ gresa. Kjer je prezentacija za sprejem potrebna, bo moral prezentant dati napraviti protest zaradi odbitega sprejema, ravnotako tam, kjer hoče prezentant zaradi odbitega sprejema nastopiti pot regresa. Tu bo pa trasat imel priliko, da da v protestu posvedočiti, da je zahteval rok za premislek in da ga ni dobil. Pomen bo to imelo pač samo v tem primeru, da se tak protest napravi isti dan, ko se je menica prvič predložila v sprejem; če se protest dela šele drugi dan ali še kasneje, je imel trasat itak čas premisliti si stvar in dati ali odreči sprejem, ko se mu menica predloži pri protestu. Samo stroški protesta bodo zadeli prezentanta, če je on odrekel rok za pre¬ mislek, če se je dejstvo, da je tak rok odrekel, posvedočilo v protestu in če je pozvanec pri protestu menico sprejel. Še važnejše nego ta izprememba pri nas veljavnega me¬ ničnega prava so izpremembe, da sme izdatelj v vsaki menici z določenim rokom ali brez roka predpisati, da se menica mora predložiti v sprejem. Rok je lahko določen s končnim dnem ali tudi z začetnim, tako da se menica pred njim ne sme predložiti v sprejem; zapreke tudi ni, da se določi začetni in končni dan, torej rok v ožjem smislu (čl. 21. enotn. m. z.). Tra- sant pa sme v menici tudi prepovedati predložitev v sprejem, razun če je menica domicilovana ali povpoglednica.’ 11 Če tra- ao Gospodarska svrha take menice je, da trgovec izkoristi svoje od¬ prte knjižne terjatve napram odjemalcem, ki se sicer ne branijo plačati menico, pač pa sprejeti jo in s tem prevzeti strogo menično zavezo. V časih, kadar bolj kupec išče blago, nego blago kupca in kadar se malo trži na upanje, nesprejemljiva trata ni baš potrebna. li* 164 sant ni sploh prepovedal predložitve v sprejem, sme tudi vsak indosant določiti — z rokom ali brez njega, ne pa z začetnim dnevom — da se menica mora predložiti v sprejem (čl. 21. enotn. men. zak.). Ako se menica, ki jo je trebalo predložiti v sprejem, ker je trasant to predpisal, ni (pravočasno) predložila v sprejem, izgubi upravičenec regres zaradi sprejema i n za¬ radi plačila, razun ko bi se iz menice videlo, da je hotel trasant odkloniti samo odgovornost za sprejem (čl. 52. enotn. m. z.). Tu toraj izgubi imetnik ves regres, seveda pa sme ob času dospetka iskati plačilo pri trasatu; ta bo redno plačal pač le. če že ima pokritje in če ga trasant ni obvestil, da naj ne plača več. Ako je indosant določil rok, v kterem naj se menica pred¬ loži, pa se v tem roku ni predložila v sprejem, more to dej¬ stvo uveljavljati samo dotični indosant, zoper druge prednike ostane regres nedotaknjen (čl. 52. enotn. m. z.). Če imetnik kljub izdateljevi prepovedi menico predloži v sprejem, ali če jo predloži pred rokom, ki je določen za pred¬ ložitev v sprejem, upravičenec nima regresa, ako se mu spre¬ jem odbije, v drugem primeru pa sme menico zopet predložiti, ko pride rok. Če naj se menica plača določen rok po vpogledu, ali če jo treba predložiti v sprejem tekom določenega roka, mora, ka¬ kor za prvi primer že rečeno, sprejem biti datiran, vendar pa sme imetnik zahtevati, da se na menici označi dan predlo¬ žitve, to zaradi tega, ker si sme, kakor omenjeno, pozvanec pridržati rok za premislek. Ako ni povedan noben dan, mora dati imetnik to pravočasno ugotoviti s protestom, sicer je iz¬ gubljen regres, čl. 24. enotn. m. z. § 52. 3. Pravica zahtevati varnost (regres za varnost), a) Ker se menica ni sprejela. Če trasat menice ne sprejme ali ne sprejme tako, kakor je zapisana, nego le za delno vsoto ali sicer z omejitvijo, na¬ stane dvom, ali se bo plačala, kakor je zapisana. Zato sme v takem primeru remitent in vsak indosatar zahtevati od izda- telja, indosantov — pred protestom radi sprejema — in nji- 165 hovih avalistov v a r n o s t, da se bode ob dospetku cela menična vsota (ali nesprejeti del) plačala po vsebini menice in takrat povrnili stroški, ki so nastali zato, ker sprejema ni bilo ali ni bil popoln (protestni stroški). Varnost se more zahtevati le, če je s protestom posve- dočeno, da se je sprejem pravilno zahteval in da ga ni bilo dobiti ali ne tako, kakor je menica zapisana. Da je dal protest napraviti kdo, ki sme sam zahtevati varnost, tega zakon ne zahteva; kakor sme sprejem z menico v roki zahtevati tudi ne- legitimovan imetnik, tako sme dati tudi napraviti protest radi sprejema, varnost pa more zahtevati samo s protestom legitimovan (bivši) imetnik me¬ nice. Remitentu in indosatarjem, ki so imenovani v prepisu menice, napisanem v protestu, kakor tudi indosatarju, v čegar imenu se je napravil protest, zadostuje za legitimacijo, da so v posesti protesta zaradi sprejema; poznejši indosatar pa, čegar imena ni v prepisu menice, napisanem v protestu, in v čegar imenu se ni napravil protest, mora imeti za regres za¬ radi varnosti ne samo protest, nego tudi menico samo. Dej¬ stvo, da se je odbil sprejem ali dal samo modifikovan sprejem, in dejstvo, da se je radi tega napravil protest, namreč pravno ne ovira nadaljne cirkulacije menice; mogoče je celo, da in¬ dosatar, ki je dal napraviti protest radi sprejema, menico, iz ktere redno niti ni videti, da se je sprejem odbil, indosira na¬ prej, sam pa obdrži protest in zahteva varnost. Pomniti pa treba pri tem, da protest radi sprejema redno ni potreben, da se ohrani zahtevek do pla¬ čila, in zlasti, da za ta protest redno ni predpisan noben rok, mogoča je toraj tudi opetovana prezentacija za sprejem, mo¬ goč je celo, če sprejem poskusi več indosatarjev, opetovan protest radi sprejema. Nemogoče je le po dospetku protesti¬ rati zaradi sprejema. Notifikovati protesta radi sprejema pa protestant ali menični upravičenec ni dolžan v nobenem pri¬ meru. Če je na menici naslov za silo, glaseč se na plačilni kraj, treba, predno se sme zahtevati varnost, radi sprejema protestirano menico predložiti naslovljencu v sprejem, in če ta ne sprejme, napraviti tudi pri njem (kontra-) protest. Če pre- zentant to opusti, nima regresa za varnost; sprejema za čast od osebe, ki ni na menici označena kot naslov za silo, mu pa ni treba pripustiti. 166 Varščino dati je dolžan, kdor je po prepisu menice v protestu zavezan kot prednik — in njegov avalist —, ne toraj indosant, ki je indosiral brez zaveze (čl. 25., odst. L. 26., odst. 2.). Zavezani so vsi solidarno, regresant prime lahko vse skupaj ali nektere ali posameznika, vezan tudi ni na vrsto indosamentov. Kakšne vrste varščino treba dati, tega zakon ne določa; način varščine in kraj, kjer naj se hrani, je prepuščen dogovoru strank, mogoči so tudi poroki. Če se stranki ne ze¬ dinita, treba varščino v gotovini položiti pri sodišču, to toraj regresant lahko vedno tudi zahteva. Tudi brez posebnega do¬ govora ima menični upnik na stvari, ki se da za varščino, za¬ stavno pravico (čl. 25., odst. 2., 3., m. r.). Dati treba varščino le, če se izroči protest zaradi sprejema (čl. 25., odst. 1. m. r.). Prednik, ki je dal varščino in dobil protest, sme od svojega prednika — do trasanta — zahtevati zopet varščino za me¬ nično vsoto in stroške, tako da nazadnje vse pade na trasanta. Varščina ne jamči samo onemu, ki jo je zahteval z regresom, nego tudi vsem onim naslednikom prednika, ki jo je dal, kteri bi od njega tudi zahtevali varščino (čl. 27. m. r.), noben re- gresat ni zavezan dati dveh varščin. Če je toraj poznejši in- dosatar še enkrat zaman poskusil dobiti akcept in je tudi dal napraviti protest radi sprejema, sme sicer tudi on zahtevati varnost, 51 ali ne od takega regresata, ki je že dal varnost radi odbitega (modifikovanega) sprejema. Ta regresat bi mu mo¬ gel prigovarjati, da je že dal vmesniku, meničnemu upravi¬ čencu, ki stoji med regresantom in regresatom, varnost. Nasledniki prvotnega regredijenta smejo nadaljno varnost za¬ htevati le, če imajo upravičene prigovore zoper vrsto ali ve¬ ličino že dane varnosti (recimo A je zahteval varščino, B je dal C-ja za poroka; ta je zavezan samo A-ju, če zahteva A-jev naslednik D varnost, jo bo moral B še enkrat dati, razun ako C prevzame poroštvo tudi napram D-ju). Pa tudi noben upra¬ vičenec ne more zahtevati dvojne varščine; ko bi jo zahteval od osebe, ki je naslednik onega meničnega zavezanca, kteri je 51 To pa le, če mu v trenutku, ko je menico pridobil, ni bilo znano, da je menica že protestirana zaradi sprejema; če je tako menico pridobil, se je s tem odrekel ne sicer nadaljnim poskusom sprejema, niti ne pro¬ testu, ali protestni stroški zadenejo njega in regresa za varnost nima. 167 že dal temu regredijentu varnost, bi mu mogel regresat pri¬ govarjati, da že ima varnost od prednika; ko bi upravičenec dobil varnost od osebe, ki je prednik osebe, ktera je temu upravičencu že dala varnost, sme prvi regresat zahtevati, da se mu varnost vrne. Prednik tega regresata se ne more braniti s tem, da regredijent že ima varnost od naslednika, ker bi ta naslednik sam lahko zahteval od njega varščino. Pomniti pa treba, da ni regredijentova stvar dokazati, da je sam dal var¬ ščino (čl. 26., odst. 3. m. r.). Varščino treba vrniti (porok postane prost), če se menica: a) naknadno sprejme, kakor je zapisana; b) če se zoper meničnega regresnega zavezanca, ki je varnost dal, tekom enega leta po dospetku menice ne vloži tožba za plačilo menice; c) če se je menica plačala; d) če je njena menična moč sicer ugasnila (čl. 28. m. r.). K a). Kdo da pozneje (čist) sprejem, ali trasat ali pozvan ali nepozvan intervenijent, je vseeno, samo da se trasatov akcept mora sprejeti, dočim je dvomljivo, ali se mora sprejeti akcept meničnega naslovljenca. Reči bi se morda moglo, da je menični upravičenec storil svojo dolžnost, če je po protestu radi sprejema zoper trasata vprašal za sprejem menične na¬ slovljence, ali zakon izrecno daje samo pravico, odkloniti ne- pozvanega intervenijenta in določa v členu 28. men. r. čisto splošno, da naknadni čisti sprejem oprosti varnost zaveze. Iz zakona toraj ne sledi, da bi bil akcept za čast nedopusten, če se da potem, ko se je zahteval regres za varnost; razun po¬ goja, da ni dan redni akcept, zakon ne stavi častnemu akceptu meničnega naslovljenca nobene zapreke. Praktični pomen takega akcepta pa je jako velik, ker oprosti varnost; vprašanje toraj treba potrditi. K b). Enoletni rok ni rok zastaranja, nego prekluziven rok. Teče pa lahko sočasno z rokom zastaranja; če zastari me¬ nični zahtevek sam prej, nego je potekel enoletni prekluzivni rok, je varščina prosta po d). Prekluzivni rok se prekine samo s tožbo, ni pa treba, da je tožba vročena; izvensodno pri¬ znanje zaveze roka ne prekine (razlika od čl. 80. men. r. in § 1497. o. d. z.). K c) in d). Če je menična terjatev ugasnila sploh, ali vsaj za onega prednika, ki je dal varnost, n. pr. vsled zastaranja, 168 prejudiciranja, plačila, se mora varnost „vrniti“. Vendar treba ločiti primer, v kterem je menična terjatev sploh ugasnila sicer za enega od naslednikov, ki mu varnost jamči, ne pa za dru¬ gega: tu sicer ne jamči več prvemu, lahko pa še jamči dru¬ gemu, tako da je ni treba vrniti, ampak je samo prosta napram prvemu. § 53. b) Ker je jr ostal sprejemnik ali iz datelj lastne menice nezanesljiv za plačilo. Že z odreko sprejema postane plačilo menice tako nego¬ tovo, da dovoljuje zakon regres za varnost; še bolj dvomljivo je, ali se bo menica res plačala, če akceptant (izdatelj lastne menice) postane nezanesljiv za plačilo. Za ta primer daje zakon imetniku menice pravico zahtevati od akceptanta (tudi od častnega akceptanta) oziroma izdatelja lastne menice var¬ nost za plačilo, in če je ti ne dajo, regres za varnost od ga¬ rantov (čl. 29., 98., št. 4 m. r.). Zakon postavlja taksativno štiri primere, v katerih velja akceptant (izdatelj lastne menice) za nezanesljivega za plačilo. a) Da se je otvoril konkurz nad imovino akceptanta (iz¬ datelja lastne menice), predlog na otvoritev konkurza bi za ta primer ne zadostoval. b) Da je akceptant (izdatelj lastne menice) ustavil plačila. Kdaj so plačila ustavljena, je quaestio facti. Po konkurznem redu (§ 68.) je pogoj za otvoritev konkurza, da dolžnik ne more več plačevati dolgov — prehodni zastoj plačevanja še ni nezmožnost plačevanja —, ni pa treba in tudi ne zadostuje, da je pasiven, prezadolžen; prezadolžitev je zadosten vzrok za otvoritev konkurza le pri zapuščinah in pravnih osebah, izvzemši one, kjer zakon določa drugače. Konkurzni red pa ob enem postavlja domnevo, da ne more plačevati, kdor je plačila ustavil. Pri nas bo toraj primer b) redno prešel v pri¬ mer a). Za domnevo, da so plačila ustavljena, po judikaturi ne zadostuje, da se je zoper glavnega zavezanca menica že protestirala, ne potrdilo občine, da je akceptant izginil in za¬ pustil tožbe, v katerih je on toženec, tudi ne, da je zoper njega v teku več izvršb. 169 Ta dva primera ni treba, da bi bila nastopila po izdaji menice, zadosti je, da imetnik menice zanja ni vedel, ko je menico pridobil. c) Če je ostala po izdaji menice izvršba zoper imovino akceptanta (izdatelja lastne menice) brezvspešna; ne zado¬ stuje pa, da je zoper akceptanta (izdatelja lastne menice) v teku tudi več izvršb, dokler ni dokazano, da je vsaj ena ostala brez vspeha. Tudi v tem primeru pa more varščino zahte¬ vati le oni, ki za nezanesljivost takrat še ni vedel, ko je me¬ nico pridobil. d) Če se je po izdaji menice radi izpolnitve kake plačilne zaveze ukrenilo, da se zoper akceptanta ali izdatelja lastne menice izvrši osebni pripor (danes ni več praktično). Predno se sme zahtevati varnost od garantov, jo je treba zahtevati od akceptanta in tudi se mora prej menica predlo¬ žiti v sprejem naslovom za silo. Če se dobi častni akcept, seveda prestane pravica do varnosti za honoratove naslednike, ne pa za honorata in njegove prednike. Ako postane častni akceptant sam nezanesljiv, je sporno, ali se sme od njega za¬ htevati varnost. Zakon sicer izrecno ne daje te pravice, ali ker naj častni akcept nadomestuje redni akcept, treba vprašanje potrditi; da, varnost se od častnega akceptanta celo mora za¬ htevati, sicer ni regresa za varnost. Upravičen zahtevati varnost radi nezanesljivosti od glav¬ nega meničnega zavezanca je imetnik menice brez formalne in materijelne legitimacije, upravičen je tudi, da da s prote¬ stom ugotoviti, da ni dobil varnosti od akceptanta (izdatelja lastne menice) in da ni dobil akcepta za čast od meničnega naslovljenca. Protest pa je potreben samo za regres, zoper akceptanta (izdatelja lastne menice) protesta sploh ni treba, da se sme od njega zahtevati varnost. Nelegitimovani imetnik menice pa ni upravičen zahtevati varnost od garantov, nego le legitimovani imetnik menice in vsak indosant, toraj tudi remitent. V pravdi mora on dokazati, da je res nastopil za¬ konit razlog nezanesljivosti, s protestom dokaže le, da ni dobil varnosti od glavnega dolžnika . 52 Kar se tiče načina varnosti, 52 Člen 29. m. r. rabi vsled redakcijske pomote izraz »imetnik in vsak indosatar“, čl. 26. m. r. pravilno »remitent in vsak indosatar", člen 29. se pri tem izrecno pozivlje na čl. 26. do 28. 170 regresatov, da nihče ne more zahtevati in nihče ni dolžan dati dvojne varnosti, veljajo pravila, kakor za varnost vsled od¬ bitega sprejema. Tudi razlogi, ki oproste varnost, so isti, samo da o naknadnem čistem sprejemu po akceptantu tu ni govora, razun, ko bi bil skraja sprejem odrekel delno ali po¬ polnoma in bi bil dan častni akcept, ter bi bil častni akceptant postal nezanesljiv plačnik. Kot razlog za oprostitev varnosti pa treba smatrati razun gori navedenih tudi še ta, da glavni menični zavezanec (ali častni akceptant) naknadno da sam zadostno varnost, ker on je v prvi vrsti poklican dati jo. Dvomljivo je, ali je varnost prosta, če se pozneje izkaže, da je glavni dolžnik (zopet postal) zanesljiv plačnik. § 54. c) Določbe drugih zakonov o regresu za varnost. 1. Po bosanskem zakonu (čl. 25. — 29.) ni nikake razlike; samo to določa izrecno, da sme legitimovani imetnik menice varnost zaradi nezanesljivosti v menični pravdi zahtevati tudi od glavnega meničnega dolžnika. Po naredbi just. min. z dne 2. novembra 1858, drž. zak. št. 198, velja isto pri nas; nelo¬ gično bi res bilo, dati regres v menični pravdi, ne pa pravice, na isti strogi način zahtevati varnost od onega, ki je predvsem dolžan dati jo. Po § 558. cp. r. sme v tožbi za varnost po čl. 25. ali 29. m. r. tožitelj, če predloži izvirni protest in dokaže v prime¬ rili čl. 29. m. r. tudi ostale temelje svojega zahtevka z verodo¬ stojnimi, tožbi v izvirnikih priloženimi listinami, predlagati, da se tožencu naloži, da naj v nepodaljšljivem roku treh dni da varnost, kakor jo zahteva menični red, in plača zahtevane stroške, kakor jih odmeri sodnik. Ta menični nalog more to¬ ženec izpodbijati tekom istih 3 dni s tem, da vloži vse svoje prigovore, nakar se določi narok za sporno razpravo. 2. V hrvaškem zakonu (§§ 25. — 29.) manjka določbe našega čl. 25. odst. 3. m. r., da ima menični upnik tudi brez iz¬ recnega dovoljenja zastavno pravico na stvari, ki se je dala kot varščina, dalje ni izrecno določeno, — ali vendar velja in je v odst. 1. § a 26. vsaj naznačeno („od ma kojeg prednika 11 ) 171 — načelo, da upravičenec v regresu ni vezan na vrsto indo- santov in na onega prednika, ki si ga je bil prej že izbral kot regresata. § 28. je sicer po besedilu izpremenjen napram na¬ šemu členu 28., vendar bistvenih razlik tudi v njem ni. Regres radi nezanesljivosti pa pozna § 29. hrv. zak. samo v primeru konkurza in v primeru, da se po akceptu, dotično po izdanju menice brez uspeha uvede zaradi denarne terjatve izvršba zoper glavnega meničnega dolžnika. Nadalje izraža § 29. iz¬ recno, da se mora varnost, dana radi nezanesljivosti, vrniti tudi tedaj, če menični naslovljenec naknadno da sprejem ali ako akceptant naknadno da popolno varnost, o tem tudi pri nas ni utemeljenih dvomov. 3. Srbski trg. zakonik (§ 90.) ureja stvar, kar se tiče varnosti zaradi odbitega ali modifikovanega sprejema, vobče tako, kakor naš menični red, pristavlja pa izrecno, da porok, ki je dan za varnost, jamči zaeno samo z onim meničnim za¬ vezancem, za kogar je dan — nepotreben pristavek, ker ta porok ni avalist; ko bi pa tak porok podpisal menico kot ava- list, bi vsaj napram dobrovernim pridobiteljem menice brez dvoma tudi bil zavezan kot avalist (§ 118. srb. trg. zak.). Kar se tiče dolžnosti, iskati pred regresom sprejem za čast pri meničnem naslovljencu, srbski trg. zakonik sicer ne pozna iz¬ recno meničnega naslova, vendar ga doktrina priznava; sklep, da vsled tega menični upravičenec ne more od prednikov za¬ htevati varnosti, dokler ni s protestom ugotovljeno, da tudi menični naslovljenci odrekajo sprejem, pa ni dopusten, ker ima srbski trg. zakonik določbo, da sme upravičenec zahtevati varnost navzlic temu, da je dobil sprejem za čast. 63 Glede varnosti zaradi nezanesljivosti določa srbski trg. zakonik, da r,s Ta določba sc v doktrini nedosledno tolmači tako, da velja samo za primer intervencije v ožjem smislu, ne pa tudi za primer, da sprejme menico za čast menični naslovljenec. Nedosledno je to mnenje iz sledečih razlogov. Srbski zakonik dopušča intervencijo (v širšem smislu), ne za¬ hteva pa izrecno, da jo je treba pripustiti; če je ni treba pripustiti, zakaj naj menični upravičenec, ki jo je pripustil prostovoljno in pač gotovo zato, ker se mu je intervenijent zdel zanesljiv, obdrži pravico do varnosti? (v toliko je nedosleden zakon sam). Če pa doktrina dela razliko med spre¬ jemom za čast meničnega naslovljenca in sprejemom za čast, ki ga da ne- pozvan intervenijent, potem je neupravičeno, da naj menični upnik nima pravice zahtevati še varnost ravno v onem primeru, v katerem mora do¬ voliti sprejem za čast, kjer si torej sprejemnika ne sme izbirati. ima imetnik menice pravico napraviti dati protest in zahtevati odškodnino (naknadu), ako je glavni menični zavezanec pri¬ šel pred dospetkom v prezadolženo stanje (§ 139. srb.), vendar mnenja niso edina, je li ta odškodnina res odškodnina v pra¬ vem smislu ali predčasno plačilo menične vsote ali varnost v smislu § 90. srb. trg. zak. (Gl. § 37.). 4. Enotni menični zakon (čl. 42. in sl.) je stvar uredil povsem drugače. On izhaja s stališča, ki je že sedaj priznavajo nekateri menični zakoni, da namreč ni praktično v primerih, kadar se menica ne sprejme ali kadar postane glavni menični dolžnik nezanesljiv za plačilo, čakati radi pla¬ čila do dospetka menice, medtem pa garantom odtegniti me¬ nično vsoto na ta način, da morajo dati varnost. Zato dovo¬ ljuje enotni menični zakon načelno, da sme menični upraviče¬ nec v obeh primerih, v katerih mu naš menični zakon daje regres za varnost, takoj zahtevati v regresu, da se menica plača. Regres zaradi plačila namreč sme legitimovani imetnik menice vzeti pred dcspetkom menice a) če se je odrekel spre¬ jem (popolnoma ali deloma); b) če se je nad imovino trasata, bodisi, da je menico sprejel, bodisi, da je ni sprejel, otvoril konkurz ali če je trasat tudi samo ustavil plačila, ali če je (tudi samo ena) izvršba zoper njegovo imovino potekla brezuspešno: c) če se je otvoril konkurz nad imovino izdatelja menice, ki je prepovedal predložiti jo v sprejem (čl. 42. enot. m. z.). K a). Da se je odrekel sprejem, treba dati ugotoviti s pro¬ testom tekom roka, ki je določen za prezentacijo menice v sprejem; kjer toraj ni v menici določen za sprejem nikakor- šen rok, se sme prezentirati in protestirati še zadnji dan pred dospetkom. Protest zaradi sprejema se pa sme dati napra¬ viti tudi še naslednji dan, če se je menica predložila v spre¬ jem zadnji dan roka in je pozvanec zahteval, da se mu menica predloži prihodnji dan še enkrat. Enotni menični zakon (čl. 43.) določa celo, da ni treba prezentacije v plačilo niti protesta zaradi plačila, če se je napravil protest zaradi sprejema. Za¬ muda roka za protest radi sprejema pa pomeni v primerih, kjer je predložitev v sprejem v menici vezana na rok, izgubo me¬ ničnih pravic zoper vse menične zavezance — trasanta, in- dosanta in vse druge — razun akceptanta (izdatelja lastne rnenice), glej tudi § 51. Dvomljivo je le, ali poleg akcep¬ tanta ostane zavezan njegov avalist; po besedilu čl. 52. 173 bi se dalo vprašanje zanikati: „vse druge menične zavezance", vendar to pač ni mišljeno. Če je rok za predložitev v sprejem dal indosant, se more samo on sklicevati na zamudo roka. K b). Dejstvo, da je postal pozvanec nezanesljiv za plačilo, ne daje pravice do plačilnega regresa pred dospetkom menice, če se ni s protestom ugotovilo, da se je nedospela menica za¬ man predložila pozvancu v plačilo. Da se prav razume do¬ ločba, da tudi konkurz i. t. d. pozvanca, ki še ni sprejel menice, zadostuje za predčasni regres radi plačila, treba upoštevati zlasti to, da pozna enotni menični zakon tudi nesprejemljivo trato. Posebno tam, kjer se je menica izdala na trasata, ki si je prepovedal, da bi se mu predložila v sprejem, treba kon¬ kurz i. t. d. trasata smatrati za ravnotako ogražajoče dejstvo, kakor sicer konkurz akceptanta. Pa tudi sicer je konkurz i. t. d. pozvanca sumljiva stvar, saj menični upravičenec pogosto ne ve, ali ne bo pozvančev konkurz za seboj potegnil še trasanta. Vendar pa zakon na vsak način zahteva pred regresom pred¬ ložitev" — ne v akcept, to niti tam ne, kjer ne gre za nespre¬ jemljivo trato — nego v plačilo; tudi ne zadostuje za regres radi plačila pred dospetkom, da se dokaže otvoritev konkurza, ustavitev plačil, brezuspešnost izvršbe, nego treba formalnega protesta. K c). Če je trasant — naravno da po dogovoru s trasa- tom — odredil v menici, da se ne sme zahtevati akcept, je tra- santov konkurz za meničnega upravičenca ravnotako neva¬ ren, kakor trasatov. Regres za plačilo pred dospetkom je torej povsem upravičen. Tu je nepotreben tudi protest, zadostuje, da je otvoritev konkurza dokazana s sodnim sklepom. Kakor enotni menični zakon ne pozna regresa za varnost, tako tudi ne zahteva, da bi menični upravičenec moral menico, predno išče plačilni regres pred dospetkom, predložiti v spre¬ jem naslovljencem za silo. Enotni menični zakon (čl. 55.) sicer v vsakem primeru plačilnega regresa pred dospetkom pripu¬ šča sprejem za čast — razun če je predložitev v sprejem pre¬ povedana — in pozna tudi institucijo naslova za silo (čl. 54.), ali obenem določa splošno, da sme menični upravičenec za¬ vrniti sprejem tudi, ako ga ponuja menični naslovljenec (čl. 55.). Iz tega sledi, da menični upravičenec sploh ni dolžan, zaradi odbitega sprejema predložiti protestirano menico meničnemu 174 naslovljencu v sprejem. Če pa pripusti sprejem za čast od kogarkoli, o n nima pravice do regresa za plačilo pred do- spetkom. Ker enotni menični zakon ne pozna regresa za varnost, tudi nima določbe, da bi nasledniki honorata izgubili regres za varnost, če se je dal akcept za čast, vendar sledi to iz do¬ ločbe, da morejo, če se je dal akcept za čast, samo honorat in njegovi predniki za plačilo regresne vsote zahtevati, da se jim izroči menica in morda napravljeni protest; ti namreč niso prosti regresa za plačilo, če pride do plačila za čast, zato imajo jus offerendi (čl. 57. enot. m. z.). § 55. 4. Pravica do plačila. a) Kdo mora in kdo more menico plačati, učinek plačila. Glavni menični zavezanec je pri trati akcep- tant, pri lastni menici izdatelj. Če ne plača eden ali drugi, mora trato plačati morebitni sprejemnik za čast, ali trato in lastno menico garant (regresni d o 1 ž n i k), v vseh primerih tudi avalist. Menico pa lahko, ne da bi bil menični zavezanec, veljavno plača tudi domicilijat, trasat, naslovljenec .za silo, nepozvan intervenijent, slednjič kdorkoli v smislu §§ 1422., 1423. o. d. z. Učinek plačila je jako različen. Če plača oseba, ki nima pred¬ nika v smislu meničnega prava, to je osebe, ki bi ji bila za¬ vezana po meničnem pravu, ugasne vsaka menična pra¬ vica. Tak učinek ima plačilo glavnega meničnega zavezanca in njegovega avalista in plačilo tretje osebe, ki ni zavezana po menici in tudi ni pozvana v menici, da naj plača, in ki tudi ne posreduje kot menični intervenijent, nego kot „ne-dolžnik“ v smislu občnega drž. zakonika. S tem seveda ni rečeno, da zadene končni gospodarski učinek plačila te osebe: domicilijat plača redno na akceptantov račun, akceptant in trasat pogosto na račun trasanta, ki jima je (še) dolžan pokritje, avalist ima kot porok redno pravico zahtevati naknado od osebe, kteri na ljubo je jamčil, tretja oseba, ki ni s plačilom dobila me- 175 ničnih (regresnih) pravic, ima pravice, ki in kolikor jih daje obči drž. zakonik. Toda te pravice do pokritja ali naknade niso menične pravice. S plačilom, ki je da prednik ali menični intervenijent, pa menična terjatev redno ne ugasne povsem, nego oproščeni so menične zaveze redno le plačnikovi nasledniki, predniki pa redno ostanejo plačnikovi menični zavezanci — izjema n. pr. pri avalistu, ki sam nima meničnih pravic, dasi je menični za¬ vezanec. 04 5 * Menična terjatev je terjatev, po ktero treba i t i, le izjemoma (§ 23., št. 3.,) prinosna terjatev. Iti se more po terjatev le z menico v roki, ker se le iz menice vidi, ali in kaj mora oni plačati, od kterega se plačilo zahteva, in ker je dolžan plačati le za pobotano menico. Menični upravi¬ čenec mora toraj menico predložiti v plačilo. Prezento- v a t i jo mora, če je na menici domicil, na mestu domi¬ cila, sicer na meničnem stanovališču trasata, akceptanta, izdatelja lastne menice; akceptantu za čast ali na¬ slovljencu za silo tudi le na domicilu ali na meničnem stano¬ vališču glavnega zavezanca ali trasata. Prezentovati se mora menica domicilijatu, če je imenovan, sicer trasatu (sprejem¬ niku), izdatelju lastne menice, akceptantu za čast, naslovljencu za silo, tudi avalistu. Trasatu in naslovljencu za silo se mora menica v plačilo predložiti tudi v primeru, da sta odrekla spre¬ jem in sicer v prvi vrsti trasatu tudi tedaj, če je odrekel spre¬ jem in je na menici akcept za čast, saj ni izključeno, da je trasat odrekel sprejem le za to, ker še ni dobil poročila ali pokritja, v času po prezentaciji za sprejem pa je lahko dobil poročilo ali pokritje in je potem pripravljen plačati. Če je na menici zapisano plačilno mesto, se prezentira na tem mestu trasatu ali akceptantu, izdatelju lastne menice. Prezentovati v plačilo se sme že na dan dospetka, če ni nedelja ali splošni praznik, če je, je pla¬ čilni dan prihodnji delavnik; dan dospetka toraj ni vedno identičen s plačilnim dnevom. Dalje se more prezentovati v plačilo še na oba dejanskemu plačilnemu 04 Tudi oseba, ki s plačilom samim ne postane upravičena, da bi uveljavljala menične zaveze, pa lahko postane menični upravičenec z in- dosamentom po protestu, kolikor ta pač da meničnih pravic. 176 dnevu sledeča delavnika (čl. 41. m. r). Pomniti pa treba, da se mora menica tekom teh treh dni prezentovati in protestovati le, da se ohrani regres za plačilo, akceptantu (izdatelju lastne menice) se toraj menica, ki ni bila domicilo- vana z imenovanim domicilijatom, lahko predloži v plačilo kadarkoli od dneva dospetka do konca dobe zastaranja (čl. 44., 99. m. r.). Respektnih dni ni, tudi ne — v Dalmaciji in v Sloveniji — blagajniških dni v smislu čl. 93.). 55 Pri nas se toraj plačilo lahko zahteva na plačilni dan in ta dan se tudi lahko že protestira in toži, od dne dospetka pa se računi doba zastaranja za glav¬ nega zavezanca in začno teči obresti za primer regresa. Pred dospetkom zavezanec ne le ne more zahtevati, da se menična vsota sprejme, nego tudi če se sprejme plačilo, je menični dolžnik plačal na vsak način na svojo nevarnost (ukra¬ dena, poneverjena menica, ponarejen indosament, trasant gre po plačilu pa pred dospetkom v konkurz), eventuelno mora še enkrat plačati, akceptant (trasat) lahko izgubi zahtevek do pokritja in izključeno ni, da ga zadene še nadaljna odgovor¬ nost. Na vsak način pa zadene dokazno breme, da je plačal veljavno, v takem primeru njega, dočim je, če o pravem času plača formalno legitimovanemu imetniku menice, dokazno breme prevaljeno na onega, ki trdi, da plačilo ni bilo veljavno (§ 48.). Ce je zavezanec plačal pravemu upravičencu pred do¬ spetkom, seveda plačilo velja. O dospetku pa sme trasat (ak¬ ceptant, izdatelj lastne menice in domicilijat) ponuditi upniku plačilo z učinkom, da upnik pride in moram accipiendi; treba jim ni čakati preteka protestnih dni. Akceptant (izdatelj lastne menice) ostane zavezan redno (§ 57.) še tri leta po dospetku, tudi če se ni napravil protest zaradi plačila, toraj sme plačati tudi po preteku pro¬ testnih dni in sme — akceptant — zahtevati pokritje. Trasat pa sme po dospetku plačati le, če je oni, za čegar račun naj plača, (še) v menični zavezi, toraj zlasti, če se je menica protestirala, ne pa, če oni, za čegar račun naj bi se menica plačala, ni ali 55 Po tem členu treba v krajih, kjer so splošni blagajniški dnevi uve¬ deni, plačati šele prihodnji blagajniški dan po dospetku, ali z omejitvijo, da se ne sme prekoračiti rok za protest. 177 ni več v menični zavezi, zlasti če je menica prejudicirana, ker je trasant s tem oslobojen menične zaveze. 55 ’ Ce se plačilo ni zahtevalo do preteka protestnih dni, sme akceptant (izdatelj lastne menice) menično vsoto za¬ ložiti pri sodišču na stroške in nevarnost meničnega upravi¬ čenca, ni pa to njegova dolžnost (čl. 40. m. r.). Ako bi založil prej, bi ne bil oproščen plačila, s pravilno založitvijo pa je oproščen, ne da bi bilo treba imetnika menice pozvati; to redno niti ni mogoče. Stroški pravilne položitve zadenejo me¬ ničnega upnika, ki je s svojo zamudo povzročil depozicijo. Plačilo sme terjati — drugače kakor sprejem in varnost — le remitent nežirirane menice ali dobroverni na že opisani način legitimovani zadnji indosatar, pa tudi pooblaščenec upravičenca in zlasti zakoniti oziroma po sodišču postavljeni zastopnik, cesijonar, izvršilni organ, dedič. (§ 48.). Po b o s a n s k e m pravu ni razlik (čl. 40., 41., 43., 44., 93., 99.). Tudi hrvaški zakon (§§ 33., 40., 41., 43., 44., odst. 1, 113) se v obče strinja z našim. Protest zaradi plačila pa se more delati šele plačilni dan popoldne. Tudi srbsko menično pravo se v obče strinja z našim; posebne izrecne norme, da dolžnik pred dospetkom menico plača na svojo odgovornost (§ 120. srb.) in da tudi meničnega upravičenca ni mogoče siliti, da bi pred dospetkom sprejel plačilo (§ 122. srb.), da se sme plačilo odreči le v primeru, da se je menica izgubila ali da je menični upravičenec prišel v prezadolženo stanje, ali da je sicer izgubil samopravnost (§ 125. srb.), ne pomenijo razlik od našega prava (o izgubljeni menici pozneje). Važno pa je, da menični upnik mora zahtevati plačilo na plačilni dan (§§ 137., 138. srb.). Če se menica ta dan ne plača kljub pravilni prezen- taciji, mora dati napraviti protest sledeči delavnik, sicer je menica prejudicirana. Dalje srbski trgovinski zakonik nima določbe, ki bi ustrezala čl. 40. m. r.. glede položitve velja torej obče državljansko pravor Enotni menični zakon (čl. 39.) določa istotako kakor srbski trgovinski zakonik izrecno, da imetnik menice 58 V menični zavezi ni oni, po čegar nalogu in za čegar račun je tra¬ sant izdal (komisijsko) trato. Iz plačila prejudicirane menice ali tudi iz plačila menice po protestu bi trasat zoper naročnika menice ne mogel iz¬ vajati tožbe za menično pokritje. 12 178 ni dolžan plačilo sprejeti pred dospetkom in da trasat (akcep- tant, izdatelj lastne menice), ki plača pred dospetkom, ravna na lastno nevarnost; nadalje določa enotni menični zakon (čl. 37.), da treba menico predložiti v plačilo na plačilni dan ali eden od obeh sledečih delavnikov; vložitev menice pri ob- računavališču velja kot prezentacija (primeri § 10. našega za¬ kona o čeku). Vsak država pogodnica pa sme odrediti, da se mora menica predložiti na dan dospetka sam, vendar posledica zamude ni prejudiciranje menice, nego samo odškodninski za¬ htevek, menica se tudi v tem primeru lahko prezentuje še na¬ slednja dva delavnika. Druge države sopogodnice imajo v primeru, da ktera država da tako določbo, pravico ustanoviti, s kterimi pogoji priznavajo tako določbo (čl. 7. konvencije). Enotni menični zakon ne pozna določbe čl. 43., odst. 2. meničnega reda; če se domicilovana menica imenovanemu domicilijatu tekom protestnega roka ne predloži v plačilo, zato ni izgubljen menični zahtevek zoper glavnega meničnega dolžnika. Enotni menični zakon, kakor že omenjeno, ne dela bistvene razlike med domicilovano menico in menico s pla¬ čilnim mestom v našem smislu in ravna tudi z domicilovano menico tako, kakor z menico s plačilnim mestom. Če se menica ne predloži v plačilo tekom zakonitega roka, sme dolžnik menično vsoto na stroške in nevarnost imet¬ nika založiti pri pristojnem oblastvu (čl. 41. enot. m. z.). Ali treba upravičenca obvestiti o položitvi, odločajo zakoni posa¬ mezne države. Z besedo „dolžmk“ mesto našega izraza ak- ceptant (čl. 40. m. r.) naj bo izraženo, da sme menično vsoto položiti tudi trasat, če je že prejel pokritje, ker se po nekterih meničnih zakonih trasat, ki je prejel pokritje, smatra za me¬ ničnega dolžnika in enotni menični zakon tega naziranja ni hotel opovreči. § 56. b) Vsebina plačilnega zahtevk a. 57 Zahtevek gre pri menici na določeno vsoto denarja, ki mora biti izražena z določeno valuto ali vrsto denarja. Ni pa 57 V današnjih negotovih valutnih prilikah se treba v učni knjigi omejiti na najpotrebnejše, predvsem na stvari, ki so kolikor toliko ne¬ sporne. 179 treba, da bi bila menična vsota izražena v valuti, ki je kjer¬ koli zakonito plačilno sredstvo, zadostuje tudi, da je izražena z vrsto denarja, ki ni zakonito plačilno sredstvo, ali samo s računsko vrednostjo. V obče pa treba ločiti valuto od denarne vrste, ker ima ena in ista valuta lahko različne denarne vrste. O valuti menični red naravnost ne govori, za ta del veljajo norme občega državljanskega prava, sicer pa določa v čl. 37., da se sme menična vsota, če se glasi na denarno vrsto, ki v plačilnem kraju ni zakonito plačilno sredstvo, ali ki je račun¬ ska vrednost, plačati z državnimi novci po tečaju, ki ga ima dotična denarna vrsta ali računska vrednost o dospetku. Če pa je i z d a t e 1 j s tem, da je porabil besedo efektivno ali sličen pristavek, v menici izrecno določil, da naj se plača z denarno vrsto, ki je imenovana v menici, treba plačati s to denarno vrsto. Iz splošnih načel o plačevanju denarnih dolgov in iz teh norm meničnega reda sledijo sledeča pravila: 1. V domači državi izdana in plačljiva in na domačo valuto brez določbe denarne vrste glaseča se menica se mora plačati v domači valuti po imenski vrednosti s kterokoli domačo vrsto valutnega denarja, brez ozira na to, ali se je v času med izdajo in dospetkom menice kurzna vrednost izpremenila. Isto velja tudi za menico, ki je izdana sicer v inozemstvu, pa v naši va¬ luti in jo treba plačati v naši državi. Obratno se mora me¬ nična vsota iz menice, ki je izdana v naši državi, pa naj se plača v valuti one tuje države, v kteri leži plačilni kraj, pla¬ čati v dotični valuti; menična vsota, ki je izražena v valuti plačilnega kraja, se mora plačati v dotični valuti po imenski vrednosti brez ozira na kurz; kaj drugega bi veljalo le, ko bi v inozemstvu veljalo za ta del po tamošnjih zakonih kaj dru¬ gega. 2. Če naj se menica plača v naši državi in se menica glasi na valuto, ki v plačilnem kraju — toraj v naši državi — nima tečaja t. j. ni zakonito plačilno sredstvo, sme, ako ni to pre¬ povedano po pozitivni .določbi, veljavni v plačilnem kraju, menični dolžnik menico plačati z napovedano valuto, sme pa tudi plačati z domačo valuto po tečaju, ki ga ima tuja valuta o času dospetka pri nas na plačilnem kraju. Izpremembe v valuti o času izdaje in o času dospetka in med tema trenut¬ koma se ne upoštevajo za redno plačilo. Upoštevajo se pa v regresu kurzne izpremembe, ki nastopijo po dospetku (čl. 50., 12 * 180 51. m. r.). Tečaj bo treba tudi v primeru, da pride v poštev pri rednem plačilu, določiti po čl. 50., 51. m. r. Potrditi treba vprašanje, ali se sme v domači državi izdati v domači državi plačljiva menica v tuji valuti. 3. Če denarna vrsta — domača ali tuja —, v kateri je izražena menična vsota, nima (več) tečaja na plačilnem kraju, velja po smislu isto, kar je rečeno v štev. 2.; v vseh treh pri¬ merih (1. do 3.) sme dolžnik plačati s kterokoli domačo de¬ narno vrsto, ki ima tečaj. Ravno tako, če je menična vsota izražena z računsko vrednostjo. 4. Drugače je, če naj se po izdateljevi, v menici izraženi volji menica plača z isto valuto (denarno vrsto), ki je v me¬ nici napisana. Tu more dolžnik veljavno plačati le z isto va¬ luto (denarno vrsto), ki je v menici naznačena, ako na plačil¬ nem kraju ni prepovedano, ali sploh plačevati s to valuto (denarno vrsto) ali ni vsaj prepovedano zahtevati pla¬ čilo s to valuto (vrsto denarja). 58 Zlasti ne more upnik zahte¬ vati plačila s kovanim denarjem kljub klavzuli „efektivno'“, če imajo papirni denar ali bankovci na plačilnem kraju prisilni kurz. 5. Če je menica izdana v kraju, ki ima sicer po nazivanju isto valuto ali isto denarno vrsto, kakor kraj, kjer naj se me¬ nica plača, valuti (denarni vrsti) obeh krajev pa kljub enakemu nazivanju nista enaki, velja v dvomu, da treba menico plačati po številični vsoti v valuti plačilnega kraja: Menica izdana pri nas na 1000 K — brez pristavka ktere krone so — : se mora, če je plačljiva na Dunaju, plačati s kronami Avstrijske re¬ publike, če je plačljiva v Pragi, s češkimi kronami, če je plačljiva v Stokholmu, s švedskimi kronami. Ta valuta velja tudi v regresu brez ozira na kraj, kjer stanuje regresat. 6. Upnik, ki se mu ponudi plačilo v drugi valuti ali z drugo vrsto denarja, nego sme dolžnik po teh normah plačati, ni dolžan sprejeti plačila, nego sme dati napraviti protest in za¬ htevati regres. Če pa upnik neupravičeno ne sprejme plačila. 5 ® Med vojno so za ta del izšle različne omejitve; tudi sedaj še ve¬ ljajo omejitve glede plačevanja s kovinskim denarjem, vendar treba ločiti, ali so te omejitve pravne narave ali pa samo dejanske (omejitev kroga oseb, ki smejo kupovati in prodajati kovani denar, zlato, srebro) in s tako omejitvijo morda združena nemožnost plačati efektivno. 181 sme glavni menični zavezanec po preteku roka za protest radi plačila tudi v takem primeru vsoto založiti pri sodišču (čl. 40., 98., št. 5 m. r.). Delno plačilo mora upravičenec pred protestom sprejeti in sicer brez ozira na to, ali se je bil sprejem dal za celo vsoto, ali se je popolnoma odbil, ali dal za to ali drugo delno vsoto (čl. 38., 98., št. 5 m. r.). Če upnik sprejme delno plačilo, ima regres za ostanek (ako napravi protest), če ga ne sprejme, izgubi regres za oni del menične vsote, ki ga je zavrnil. Po protestu delnega plačila ni treba sprejeti, ravno- tako ne delne regresne vsote, razun če gre za oni del menične (regresne) vsote, ki se ni plačal o dospetku (čl. 48., 98., št. 6 meničnega reda): Plačati treba le za pobotano menico; če prezentant noče dati menice ali ne zapisati na nji pobotnice, pride v zamudo; zavezanec (plačnik: trasat, domicilijat, na¬ slovljenec ali sploh intervenijent) lahko deponuje (čl. 39., 98.. št. 5 m. r.). Pri delnem plačilu sme dolžnik zahtevati, da se delno plačilo odpiše na menici sami in da se mu da pobotnica na prepisu (kopiji menice, čl. 39., 98., št. 5 m. r.). Pravico za¬ htevati, da se mu izroči pobotana menica (kopija s pobotnico o delnem plačilu) ima zavezanec tudi tedaj, če je bil šele od sodišča obsojen, da mora plačati. To zahteva po eni strani varnost dolžnika zoper sicer mogočo zlorabo menice, ker bi sicer lahko prišlo do tega, da bi moral še enkrat plačati, na drugi strani more akceptant ali trasat še ne dobljeno pokritje zahtevati le z menico v rokah, iz ktere se vidi, da je plačana. Niti posebna pobotnica sama ne zadostuje in ne nadomestuje izročitve menice, ker bi se sicer na menici zapisana pobotnica lahko črtala. O kraju in času plačila glej tudi §§ 17., 20., 43. Po bosanskem meničnem zakonu (čl. 37.—40., 48., 50., 51., 98., št. 5, 6) ni razlike: Hrvaški menični zakon (§§ 37.—40., 48., 50., 51., 112., št. 5, 6) ima to posebnost, da izrecno ustanavlja, da treba menico plačati z denarno vrsto, ki je v nji imenovana, dalje, da se sme menična vsota, ki je navedena z valuto ali denarno vrsto, ktera ni zakonito plačilno sredstvo na kraju plačila in ki nima pristavka „efektivno“ ali sličnega, plačati v valuti plačilnega kraja po tečaju, ki se določi s poprečno 182 ceno te vrste denarja po zadnjem pred plačilnim dnem na borzi za efekte v Budimpešti uradno ugotovljenem tečaju. 39 Tudi po srbskem meničnem pravu veljajo ista načela kakor pri nas, dasi je zakon nepopoln in določa samo, da se mora menica plačati ali z novcem (moneta), v nji naznačenem, ali z novcem, ki ima na mestu plačila zakonit tečaj. Delno plačilo se mora sprejeti, zakon še izrecno poudarja, da gre v korist tudi garantom. Tudi po enotnem meničnem zakonu (čl. 38.) je delno plačilo urejeno kakor pri nas, vendar sme vsaka država pogodnica določiti, da more za menice, če naj se pla¬ čajo na njenem ozemlju, imetnik zavrniti delno plačilo (čl. 8 konvencije); ostale države pogodnice morajo priznati tako imetnikovo pravico. Glede valute in denarne vrste, s kterima naj se plača menična vsota, velja vobče isto, kar pri nas (člen 40. e. m. z.); enotni menični zakon pa izraža naravnost gori v št. 5 izraženo načelo: ,;če se glasi menica na denarno vrsto, ki ima v deželi izdaje isto ime, pa drugačno vrednost, nego v plačilnem kraju, potem se domneva, da je mišljena denarna vrsta plačilnega kraja“. Ni pa po enotnem meničnem zakonu za preračunanje tuje valute v domačo vedno odločilen dan dospetka, nego če se zahteva plačilo pred dospetkom v re¬ gresu, odloča tečaj dneva, kteri se more zahtevati plačilo. S tem je rečeno, da upnik ne sme špekulirati v dolžnikovo škodo s tečaji. Tečaj se določa po trgovinskih običajih pla¬ čilnega kraja, dovoljeno je pa izdatelju, da v menici določi te¬ čaj, po kterem naj se preračuni menična vsota, ali pa prepusti določitev tega tečaja kakemu indosantu. V takem primeru mora dolžnik plačati menično vsoto ne v tuji, v menici nave¬ deni valuti, nego v deželni valuti po izrecno določenem tečaju (čl. 40. e. m. z., važno zlasti v prekomorskem prometu). § 57. 5. Pravica do regresa zaradi plačila. Ako glavni dolžnik ali trasat ali domicilijat kljub redni prezentaciji ne plača menične vsote, kakor po menici treba, se mora (§ 55.) s protestom ugotoviti, da se je menica pra- Ni dvoma, da sedaj ne odločuje več budimpeštanski tečaj, negi.) tečaj domače borze. 183 vilno predložila za plačilo (prezentacija poskusila) in da se ni (povsem) plačala. Protest se mora napraviti — in listina o njem dokončati — pred pretekom drugega, delavnika po plačilnem dnevu. Če se protest za¬ mudi oziroma opusti, so izgubljene regresne pravice in pra¬ vice zoper častnega sprejemnika; zoper ak- ceptanta in izdatelja lastne menice ni treba protesta, da se varujejo pravice zoper nju, razun če gre za domicilovano me¬ nico z imenovanim domicilijatom (čl. 43., 99. m. r.). Domici- lijat velja za ta del za glavnega dolžnika, akceptant, izdatelj lastne menice za njegovega garanta, vendar pravno nista povsem istovetna z osebami, ki so regresni zavezanci; zahte¬ vati n. pr. ne moreta notifikacije, zastaranje zoper nje je tri¬ letno od dneva dospetka, zoper nje je mogoča obogatitvena tožba, akceptant je zavezan po večih sprejetih duplikatih iste trate, dasi je v vseh imenovan domicilijat. Če pa se je me¬ nica protestirala pri domicilijatu, ni treba še posebnega pro¬ testa pri trasatu (akceptantu) ali izdatelju lastne menice. Tudi domicilijat, ki je sam menični upravičenec — zadnji indosatar o času dospetka — mora pri sebi napraviti (deklaracij¬ ski) protest, če ni dobil pokritja, da si ohrani menični zahte¬ vek zoper glavnega meničnega dolžnika in garante; s prepi¬ som menice v protestu se ugotovi, kteri indosamenti so bili na menici pred dospetkom. Napačno je toraj mnenje, izraženo v številnih razsodbah bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča, da za ohranitev meničnega zahtevka zoper glavnega meničnega zavezanca ni treba deklaracijskega protesta, če je domicilijat v času dospetka sam menični upnik. Saj ravno s protestom se ugotovi, da je bil v tem času menični upnik; če se ne zahteva protest, potem bi indosatar, ki je zamudil protest, prejudici¬ rano menico lahko pozneje dogovorno indosiral domicilijatu z nedatiranim indosamentom in na ta način spravil glavnega meničnega zavezanca v menično zavezo, katere bi bil sicer po čl. 43., odst. 2., čl. 99. m. r. že rešen. Mogoče je sicer, da je deklaracijski protest v posameznem primeru de¬ janski brez pomena, ali vočigled jasnemu predpisu čl. 48., odst. 2., čl. 99. m. r. ga treba dati napraviti. Iz kazuistike naj se omeni še to: protestirati treba na domicilu, tudi če ga je domicilijat že zapustil; protestirati treba zoper domicilijatu 184 osebno, tudi če je v konkurzu, ravno tako če je akceptant pal v konkurz. Protesta ni treba, da se ohranijo re¬ gresne pravice, če je izrecno odpuščen. Za¬ kon (čl. 42. m. r.) določa, da poziv, naj se protest ne napravi („brez protesta* 1 , „brez stroškov", „brez prejudica") velja za cdpust protesta, ne pa za odpust dolžnosti pravočasne prezen- tacije. Meničnega zavezanca, ki izda tak poziv, zadene do¬ kazno breme, ako taji, da se je menica o pravem času prezen- tovala, poziv ga pa ne oprosti dolžnosti, povrniti stroške pro¬ testa, ki se je napravil kljub odpustu. Upravičencu toraj ni treba upoštevati odpusta, odpust mu ne nalaga dolžnosti, nego daje pravico opustiti protest, ne samo protest radi plačila, nego tudi protest radi sprejema celo v primeru, kjer je sicer predpisan. Odpuščena pa ni s to klavzulo dolžnost notifikacije, da se menica ni plačala. Za to bi trebalo posebnega odpusta. Določeno mesto za to klavzulo na menici ni predpisano, ali zapisati jo treba radi jasnosti tako, da se iz menice spozna, kdo jo je zapisal. Za¬ piše jo lahko vsak regresni zavezanec, ne pa akceptant ali iz- datelj lastne menice, ki itak odgovarjata za menični dolg brez protesta; le akceptant domicilovane trate — izdatelj lastne menice — z imenovanim domicilijatom jo lahko pristavi. Pri¬ stavi jo lahko častni akceptant, tudi avalisti onih meničnih za¬ vezancev, ki jo sami smejo pristaviti. Mogoče je protest od¬ pustiti tudi izven menice, tudi ustno, ali tak odpust velja le med strankama; na menici zapisani odpust pa oprašča pro¬ testa vse naslednike onega, ki ga je zapisal. 00 Ce se protest ni odpustil z zaznamkom v menici, zadene dokazno breme onega, ki trdi, da se je odpustil. Če se menica kljub redni prezentaciji ni povsem plačala in se je to ugotovilo s protestom, razun kjer je bil odpuščen, so po čl. 41. m. r. izpolnjeni pogoji za regres, to je za uveljav¬ ljenje menične terjatve zoper garante kot pogojne, subsidi- jarne menične zavezance. Ako so na menici naslovi za silo ali ,0 Učinek je toraj, če izdatelj odpusti protest, povsem drugačen, kakor če je zapisal privezno klavzulo, izdateljeva privezna klavzula velja za celo menično obligacijo, njegov odpust protesta samo napram njemu; praktični pomen odpusta protesta je toraj precej neznaten, zato se tudi redko zapiše na menico, ki je res namenjena cirkulaciji, to tudi za to, ker izraža nekak sum, da se menica ne bo pravilno plačala. akcept za čast, pa je nadaljni pogoj za regres še 'ta, da je imet¬ nik menico tekom protestne dobe predložil vsem naslovom za silo in sprejemniku za čast in da je dal vspeh ugotoviti v protestu zaradi plačila ali v dodatku k protestu. Ako tega ne stori, izgubi regres zoper naslovitelja ali honorata in njihove naslednike (čl. 62. m. r.). Čim je tako dognano, da je regres mogoč, ima vsak me¬ nični dolžnik odkupno pravico (jus offerendi), to je pravico, da ponudi — realna oblacija — menično vsoto z obrestmi in stroški za izročitev pobotane menice in protesta radi plačila (čl. 48., 98., št. 6 m. r.).“ Ali se mora ponuditi tudi provizija, je sporno; iz besedila čl. 50. m. r. bi sledilo, da ne, ker ta določba strogo loči 1. vsoto z obrestmi, stroške protesta in druge izdatke; 2. provizijo, čl. 48. pa o proviziji ne govori. Vendar se provizija splošno priznava, češ da je zapopadena v besedi „stroški“, primeri tudi čl. 45. m. r. Zoper upravi¬ čenca, ki ponudbe ne sprejme, nastopi mora accipiendi, toraj izgubi tudi nadaljne obresti, ne izgubi pa regresa, tudi ne zoper ponudnikove naslednike. Ako se tak naslednik, ki je potem menico plačal v regresu, obrne do ponudnika, mu mora ta pla¬ čati celo regresno vsoto, zahteva pa lahko odškodnino od onega, ki mu je škodo povzročil s tem, da je ponudbo odklonil. Izmed več ponudb mora upravičenec sprejeti ono, ki oprosti največ naslednikov, sicer tudi tem odgovarja za škodo (dvom¬ ljivo, mogoča bi tudi bila analogija s pravnimi posledicami, kakor zadenejo intervenijenta, ki se je vrinil pri plačilu za čast, gl. § 64., b). Oblacija je mogoča vsak čas po protestu in napram vsa- kočasnemu meničnemu upravičencu. Ponuditi morejo ne samo garantje, nego tudi akceptant, častni akceptant, avalisti, ne pa pozvanec ali indosant brez zaveze, ker nista menična dolžnika. Vsota, ki jo treba ponuditi in plačati, ni vedno ista: iz določbe, da treba plačati menično vsoto z obrestmi in stroški, sledi, da treba plačati regresno vsoto, kakor jo sme zahtevati vsakokratni regresant; ni pa treba ponuditi in plačati pravdnih stroškov, ker ti niso del regresne vsote. Posamezne skripturne menične obligacije so samostojne; pa tudi dobroverni formalno legitimovani imetnik menice ima «1 Tu se zlasti vidi pomen notifikacije o protestu zaradi plačila. 186 samostojne menične pravice zoper vsakega meničnega zave¬ zanca. Samostojnost zaveze in pravic ima dve strani. Me¬ nični upnik lahko zahteva v regresu menično vsoto od vsa¬ kega meničnega dolžnika posebej celo. lahko toži vse skupaj, ali nektere skupaj, ne da bi imeli beneficium di¬ vi s i o n i s ; sodba se glasi „da so dolžni plačati nerazdelno", tc je, izvršba gre zoper vsakega za celo vsoto, seveda pa le tako, da se dolg plača upniku samo enkrat. Zavezanci pa tudi nimajo beneficija ordinis: tožnik se loti lahko najprej trasanta ali akceptanta, potem svojega neposrednega indosanta, potem kakega drugega prednika, z eno besedo, me¬ nični red daje izbirni (preskoČni) regres s pravico v arij a- cije (čl. 49., 81., 98., št. 6, 9 m. r.). Skraja preskočeni predniki toraj niso prosti, dokler vsota ni plačana — ali ako traja pravda dalj časa, nastopi njim v prid lahko zastaranje in s tem ugas¬ nejo njihove samostojne zaveze samostojno —; s tem, da se je tožba vročila njihovemu predniku, se ne prekine zastaranje zoper naslednike. Tudi dejstvo, da je zoper prednika že izšla pravnomočna sodba, ne oprosti naslednika, ki je bil prvotno preskočen. Ta preskočeni naslednik zopet lahko toži že prej toženega prednika, ki ni plačal. Če odpusti dolg enemu, za¬ hteva upnik kljub temu od drugega lahko celi dolg. Z druge strani ima vsak garant pravico zahtevati po¬ vračilo vsega, kar je plačal, od svojih prednikov tja do tra¬ santa ali prvega indosanta lastne menice, pa tudi od akceptanta oziroma izdatelja lastne menice, v regresu dolg celo raste kvantitativno. Menični upnik, ki je po menici legitimo- van v trenutku dospetka, sme v regresu za¬ htevati (čl. 50., 98., št. 6 m. r.): 1. Menično vsoto s 6%o obrestmi od dneva dospetka in sicer po pravilnem naziranju tudi za ta dan, — praksa bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča je nasprotna — bodisi tudi, da je bil ta dan nedelja ali splošni praznik (sporno), in da se je protest napravil še le po plačilnem dnevu. Obresti tečejo do dneva, ko se menična vsota (popolnoma) plača, te obresti niso zamudne, nego so zakonite obresti, pred nik vsaj do notifikacije gotovo ni bil zamuden, po pravilnem naziranju ga pa tudi notifikacija ne spravi v zamudo, ker iz- 187 vrševanje gori omenjene odkupne pravice je njegova pravica, ni pa njegova dolžnost. Zakon o vplivu višje sile na izvrševanje meničnih dejanj (§ 46.) ni rešil vprašanja, kako naj se računijo regresna vsota in zlasti regresne obresti v primerih, za ktere velja ta zakon. V poštev pridejo razni primeri: a) mogoče je, da se je v zakonu ali v menici predpisani prezentacijski rok vsled višje sile sicer podaljšal, da je pa vendar bilo mogoče, menico pre- zentirati pred potekom 30 dnevnega roka, ker jevišja sila prej prestala, in da se je menica pri prezentaciji plačala. l 02 V tem primeru bo pač treba reči, da imetniku ne gredo obresti, 30 dnevni rok ne teče samo v prid imetniku, nego tudi zave¬ zancu, ki je v takem primeru gotovo bil voljan plačati tudi o dospetku menice. b) Mogoče je, da se v ravno omenjenem primeru ne dobi plačilo. c) Mogoče je slednjič, da se zahteva regres po preteku onih 30 dni, ne da bi bilo mogoče prezentovati in protestovati, ker višja sila še traja. V primeru b) teko obresti od dne do- spetka, kakor je v menici zapisan, ker treba domnevati, da tudi o rednem dospetku glavni dolžnik ne bi bil plačal, v pri¬ meru c) pa od preteka onih 30 dni; ne more se tu reči, da bi bil glavni zavezanec prej v zamudi. d) Pri vpoglednicah bodo tekle obresti od dne, kteri je imetnik prednika obvestil o nastopu višje sile, pri povpogledni- cah pa po preteku povpoglednega roka, računši od dne obve stitve, če je povpogledni rok daljši nego 30 dni, po preteku dneva po obvestitvi (dvomljivo). 2. Protestne stroške in druge izdatke; druge izdatke, če so bili potiebni, ali so vsaj običajni, n. pr. poštnino za notifikacijo, za poslatev menice k regresatu, me- šetarino za menico povratnico, ne pa obresti od stroškov in zlasti ne stroškov pravde zoper druge menične zavezance. Pač pa se smejo zahtevati protestni stroški, če se je protest napravil, dasi je bil odpuščen. l '- Tu lahko nastane vprašanje, ali v tem primeru prične pri povpo- glednici teči povpogledni rok. Vprašanje treba načelno potrditi, v povpo¬ gledni rok pa treba všteti one dni trajanja višje sile, kolikor jih je preteklo po preteku 2 letnega ali v povpoglednici predpisanega prezentacijskega roka. 188 3. 1 /g% provizije od menične vsote, tudi če je bil protest odpuščen in se res ni napravil. Če gre regres v tujino, se srnejo po čl. 52. m. r. računiti tudi višje obresti in višja provizija po postavkah, ki so dovo¬ ljene v inozemskih krajih, kamor gre regres; to brez razlike ali je regresat inozemec ali domačin. Ne more pa regresant zahtevati menično vsoto presegajoče valute, ki jo je morda dal za menico, n. pr. vsled takrat višjega meničnega kurza, tudi ne more zahtevati višje odškodnine iz drugih razlogov. Prednik, ki je v regresu prostovoljno ali vsled tožbe plačal menico ali jo je sprejel kot rimeso, 11 ima pravico od svojih prednikov za¬ htevati celo vsoto, ki jo je naravnost plačal, ali ki se je poravnala z rimeso — toraj vse gori navedene po¬ stavke 1. — 3. — dalje 6% obresti od cele te vsote od dne plačila (prejema rimese) do tedaj, ko sam prejme plačilo, potem redne in običajne stroške, ki so nastali njemu (brez pravdnih stroškov), slednjič 1 /,!? pro¬ vizije od cele vsote (čl. 51., 98., št. 6 m. r.). Če je šel regres zoper novega regresanta na inozemski kraj, velja že omenjeno načelo, toraj tudi če gre novi regres nazaj v domo¬ vino; seveda tudi, če gre regres šele od prvega regresata v inozemstvo (čl. 52., 98., št. 6 m. r.). Regresant sme zahtevati, da se mu regresni zahtevek plača z gotovino, sme pa regresno terjatev izterjati tudi na ta način, da potegne (povratno) menico o celi po na¬ vedenih načelih izračunjeni vsoti na regresata kot trasata. Ta menica mora biti vpoglednica in mora biti izstavljena narav¬ nost na regresata in na njegovo resnično, ne menično stanova- lišče, ne sme biti domicilovana. Z eskontiranjem te menice pride regresant lahko prej do svojega denarja nego z običajnim regresom, seveda če se more zanesti, da bo regresat povratno menico pri vpogledu res plačal. Menični vsoti povratne menice sme regresant prišteti tudi stroške za menični kolek, mešeta- rino za negocijacijo menice in morebitno razliko vsled me- ‘ 3 Menico, na temelju ktere se more zahtevati regres, sme upravi¬ čenec izkoristiti tudi na ta način, da jo pošlje regresatu, kteremu je sam dolžnik, v pokritje ali na račun svojega dolga. Regresatova terjatev na- pram regresantu se tako zniža za regresno vsoto, regresat pa ima z me¬ nico v roki regres zoper svoje prednike. 189 ničnega kurza s kraja, kjer se izstavi povratna menica (plačilni kraj, stanovališče regresanta) na kraj stanovališča regresata: z eno besedo, izračuniti sme menično vsoto tako, da dobi de¬ janski to, kar bi smel zahtevati ob takojšnjem plačilu s fingi- rano (namišljeno) povratno menico (čl. 53., 98., št. 6 m. r.). Povratna menica se lahko indosira. Če je regresat ne plača, ima indosatar običajne regresne pravice do regresanta nazaj, ki jo mora plačati kot retrasant (regresat je retrasat), ali za toliko več, kolikor ima retrasant s tem stroškov, odgo¬ varja retrasat. Ne more pa regresant sam zoper regresata sa¬ mega uveljaviti povratne menice, ker regresat je v nji sicer trasat, ni pa menični zavezanec iz te menice. Povratna menica ni ravno priljubljena pot regresa, na¬ vadno se zahteva regres naravnost s plačilom. Tudi tu pa do¬ voljuje zakon, da si regresat gori navedene zahtevke zaračuni po meničnem kurzu vpoglednice, ki bi se izdala s plačilnega kraja (regresantovega stanovališča) na regresatovo stanova¬ lišče. Zakon namišlja, da se je povratna menica res izdala (f i n g i r a n a povratna menica), vendar pa se ne smejo zaračuniti stroški za kolek in negocijacijo, če se ni res izdala. Pravica, upoštevati menični kurz v regresu, ima pomen, ako je menični kurz padel; za dejansko menično (regresno) vsoto bi bii regresant potem v trenutku dospetka (svojega regres¬ nega plačila) lahko kupil drugo menico z višjo menično vsoto, ali narobe, če bi izdal povratno menico s prvotno menično vsoto, bi pri diskontiranju dobil po kurzu zanjo manj. nego prvotno menično vsoto. To izgubo mu mora regresat povrniti in to se ravno zgodi z namišljeno ali dejansko povratno me¬ tlico. Računi se po meničnem kurzu na dan dospetka oziroma na dan, ko je regresatu prišla v roke menica s protestom in povratnim računom, ker ta dan bi se bila morala plačati (re¬ gresna) vsota. Vsak nadaljni regresat lahko kot regresant po¬ novi to postopanje, zadnji regresat mora toraj plačati vse stroške in menične kurze (namišljenih) povratnih menic — način kumulovanih povratnih menic in več¬ kratnega povratnega računa. Če na plačilnem kraju (stanovališču regresanta) ni me¬ ničnega kurza na mesto regresatovega stanovališča, se računi kurz na kraj, ki je temu stanovališču najbližji. Na regresatovo zahtevo treba kurz posvedočiti z uradnim kurznim listom ali 190 s potrdilom javnega mešetarja, ako takega ni, s potrdilom dveh trgovcev (čl. 50., 51., 98., št. 6 m. r.). Regresni zavezanec mora plačati le za menico, protest in pobotani povratni računi to je račun, v kterem je podrobno predočeno, kako je sestav¬ ljena regresna vsota. Povratni menici treba priložiti prvotno menico, protest in pobotani povratni račun (menica s pri¬ logami), lahko se pa te priloge pošljejo naravnost regre- satu ali pa se v povratni menici pove, kje so, da si jih more prezentant povratne menice pravočasno preskrbeti (čl. 54., 98., št. 6 m. r.). Indosant, ki je plačal nasledniku, sme črtati — kakor re¬ čeno § 48. — svoj in svojih naslednikov indosament, po¬ trebno pa to za njegovo legitimacijo ni, ker v regresu ima prednik, ki je bil zavezan za regres in ima menico in protest v roki, za se domnevo, da je poravnal menično terjatev; samo pripadke, ki se ne dajo izračuniti po zakonu in protestu in morebitnih povratnih računih, mora dokazati posebej. Drugih izprememb nego črtanje indosamentov indosant ne sme napra¬ viti v menici, nege jo mora izročiti nepokvarjeno tako, da more regresat izvrševati vse pravice, ki jih je imel takrat, ko je sam bil v rednem teku menice menični upravičenec, vštevši poznejši akcept, (sporno, Griihutu zadostuje, da ostaneta iz menice razvidni aktivna in pasivna legitimacija regresnega zavezanca). Nazadnje morata plačati vso regresno vsoto akceptant ali izdatelj lastne menice, ako se je menica redno prezentirala. Zakon namreč določa s čl. 81., odst. 2., 98., št. 10, da mora tudi akceptant (izdatelj lastne menice) plačati vse, kar sme imetnik menice terjati, ker se ni izpolnila menična zaveza, toraj regresno vsoto po čl. 50. in 51. m. r. Zato sme tudi upra¬ vičenec, ki nima prednikov (izdatelj trate na lastni ukaz, re- mitent lastne menice), terjati regresno vsoto po čl. 50. m. r., ne pa po čl. 51. m. r., ker zoper prednike regres v takem pri¬ meru sploh ni bil mogoč. Zlasti se smejo od glavnega me¬ ničnega dolžnika terjati tudi protestni stroški, če se je napra¬ vil sicer ne predpisani protest, ne morejo se pa zahtevati, če ni bilo protesta. Jako sporno je, ali sme upravičenec, ki nima prednikov, terjati tudi provizijo od glavnega dolžnika. Po praksi bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča ne more od 191 akceptanta terjati ne protestnih stroškov ne provizije izdatelj, ki je imel pri sebi samem dormuiovano trato o dospetku v rokah, tako tudi sploh ne trasant, ki je dal menico protestirati, pa je ni nazaj pridobil. Drugače je, če menični upravičenec o dospetku sploh ni zahteval plačila od glavnega zavezanca. Menica zaradi tega (izjema čl. 43., odst. 2., 99. m. r.) sicer ni prejudicirana, ali provi¬ zije v tem primeru ni mogoče zahtevati in tudi ne protestnih in drugih stroškov, obresti pa samo od prezentacije. Te obre¬ sti so prave zamudne obresti, ne počno teči z dospetkom, rek „dies interpellat pro homine" tu ne velja, ker gre za terjatev, po ktero treba iti in dolžniku pri cirkulacijskem papirju ni, da bi moral biti znan upnik. Ko bi menica imela klavzulo, da je glavni dolžnik zavezan prinesti menično vsoto, bi pa zamudne obresti začele teči z dnem dospetka. Za indosatarja po protestu je podstava njegovih pravic menica s protestom, brez protesta niti omejenih (§ 39.) pravic ne more izvrševati, ker samo s protestom more doka¬ zati, da menica ni prejudicirana. Ce je bil protest odpuščen, menica kljub temu, da se protest ni napravil, ni prejudicirana napram onim zavezancem, ki so odpustili protest (in redno zoper glavnega meničnega zavezanca); pravice zoper te pre¬ idejo torej z indosamentom po dospetku tako kakor z indosa- nrentom po protestu. Za celo to poglavje velja, da menični upravičenec nima nikakršnih meničnih pravic do pokritja, ki je je trasant dal trasatu (akceptantu). On ima brez ozira na to, ali se je dalo pokritje ali ne, menične pravice zoper akceptanta in regresne pravice zoper prednike s trasantom vred, na pokritje sme seči le, če mu trasant odstopi svoje pravice zoper trasata (akcep¬ tanta), ki ni plačal. Za postopanje v meničnih pravdah daje civilnopravdni red posebne določbe (§§ 555. in sl.). Če se opira s tožbo uve- Ijavljana terjatev na menico, ki vsebuje vse potrebnosti za formalno veljavnost in ki ni pomislekov zoper njeno pristnost, ter so tožbi priloženi v izvirniku menica, protest in povratni račun, v kolikor so te listine v posameznem primeru potrebne za utemeljitev tožiteljevih zahtevkov, sme tožitelj zahtevati, da se tožencu naloži, da naj v neodložljivem roku 3 dni pod izvršbo plača menični dolg z izkazanimi postranskimi terjat- 192 vami in stroški, kakor jih tožitelj zahteva in sodnik prizna. Če toženec v istem roku ne vloži vseh svojih prigovorov, po¬ stane menični plačilni nalog pravnomočen, če jih vloži, se raz¬ piše narok za ustno sporno razpravo. Paricijski rok je tri¬ dneven, roki za postavitev v prejšnji stan, za priziv in za revi¬ zijo ter za prizivno priobčilo in revizijski odgovor so 8 dnevni. Postavitev v prejšnji stan in obnova postopanja sta nemogoči v škodo stranki, ki je v glavni pravdi ravnala v dobri veri. če je ta stranka med tem izgubila svoje menične zahtevke zoper diuge osebe vsled poteka časa popolnoma ali deloma ali jih vsaj zavoljo kratkosti preostalega roka ne more več uveljaviti. Na temelju plačilnega naloga je po § 371., št. 2, izvrš. reda dovoljena izvršba v zavarovanje, če so se zoper plačilno po¬ velje ali zoper menični nalog za zavarovanje vložili prigovori, ne da bi trebalo sodišču izkazati, da bi bilo brez izvršbe za zavarovanje izterjanje menične terjatve obrezuspešeno ali znatno oteženo ali da bi se morala menična terjatev z izvršbo izterjavati izven naše države. Glede začasnih odredb (§ 378. sl. izvrš. reda) za menične terjatve ne velja nič posebnega, nego, da sme sodišče, če treba z menico, ki se je vzela z začasno odredbo v shrambo, kaj ukreniti, da se odvrne škoda, v po¬ sebno nujnih primerih izdati svoj ukrep, ne da bi prej zasli¬ šalo nasprotnika. Bosanski menični zakon (čl. 41. — 43., 48. — 54., 81., 98., št. 6, 10) se razlikuje od našega samo v tem, da se menični kurz dokazuje le z uradnim tečajnim listom ali s potrdilom dveh trgovcev, ne tudi s potrdilom zapriseženega senzala. Po besedilu hrvaškega zakona je razlik več, ali večinoma se strinjajo z našim naukom: 1. Protest se sme plačilni dan de¬ lati šele po 12. uri opoldne (§ 41. hrv.); 2. če'se menica zoper imenovanega domicilijata ne protestira pravilno, je izgubljena pravica menične tožbe zoper akceptanta, smisel je isti kakor v čl. 43., odst. 2. m. r. ..menični zahtevek* 4 (§ 43. hrv.); 3. važna je izrecna določba, da protesta ni treba pri domicilovani me¬ nici, če kot domicilijat ni imenovana od trasata različna oseba, niti ne, če je domicilijat ob enem imetnik menice (§ 44., odsta¬ vek 2. hrv.); prvo ni različno od našega prava, dasi menični red o tem ne govori, drugo se strinja sicer s prakso biv¬ šega avstrijskega vrhovnega sodišča, je pa v nasprotju 193 z našim meničnim redom. 4. Glede pravice ponudbe (odkupa, jus offerendi) izraža zakon izrecno, da mora upravičenec sprejeti od večih ponudb ponudbo onega meničnega dolžnika, čegar plačilo oprosti največ meničnih dolžnikov zaveze (§ 48. Inv.) — pri nas velja po nauku isto, zakon ne govori o tem. 5. V določbi o varijacijskem regresu ureja hrvaški zakon - besedilo dvomljivo — samo to, da imetnik ne izgubi zahtevka zoper one prednike, ki jih (še) ni tožil, razume se pa, da sme regres zahtevati od njih tudi izvensodno, brez tožbe (§ 49. hrv.) 6. Hrvaški zakon (§ 50.) določa naravnost, da sme imetnik menice in sploh vsak regresant zahtevati s tožbo — toraj tudi brez tožbe — celo regresno vsoto od akceptanta samega, ne da bi zahteval regres od prednikov. Pri nas velja po pra¬ vilnem nauku isto, če se je napravil protest. 7. §§ 50., odsta¬ vek 3. in 51., odst. 3. m. r. določata naravnost, da se računi povprečni menični kurz, ki se ugotovi ali z uradnim kurznim listom ali s potrdilom dveh trgovcev, ne pa s potrdilom za¬ priseženega mešetarja. 8. Hrvaški zakon ne govori izrecno o primeru, da se regres vzame s tem, da se protestirana menica uporabi kot rimesa na regresata, vendar ni dvoma, da tega ne brani. 9. Izrecno je dovoljeno inozemskemu regresantu, da v regresu v področje hrvaškega (ogrskega) meničnega za¬ kona zaračuni višje tuje obrestne in provizijske postavke, če jih je sam moral plačati (§ 52. hrv., pri nas po nauku isto). Hrvaški (ogrski) menični zakon (§§ 106. — 109) posebno ureja zastavno pravico in pravico pridržanja za menične ter¬ jatve. Če dolžnik ne izpolni svoje zaveze pravočasno, sme imetnik menice iz predmetov, ki je na njih ,,po privatni poti“ — torej ne s sodnim izvršbenim odlokom — dobil zastavno pravico, iskati plačilo po menični poti. V to svrho sme: 1. pre¬ mičnine po propisih meničnega postopnika upotrebiti za po¬ plačilo svoje terjatve. 2. Vrednotnice, ki imajo borzni tečaj, sme na dan dospetka na borzi v plačilnem kraju dati prodati, ah jih sme po tečaju tega dne do višine svoje terjatve zase obdržati. Če na plačilnem kraju ni borze, sme vrednotnice prodati 3. dan po dospetku na najbližji borzi ali jih obdržati po kurzu tega dne. O izvršitvi ktere od teh pravic mora tekom 24 ur obvestiti dolžnika. Za vrednotnice, ki se notirajo na do¬ mači borzi, velja domača borza kot najbližja, za druge vred- 13 194 notnice tuja borza, kjer so notirane. 61 3. Zastavljene terjatve kterekoli vrste sme izterjati ali do zneska svoje terjatve zase obdržati. —■ Vse te pravice ima tudi, če je dolžnik med tem prišel v konkurz, vendar mora, ako je dobil popolno pokritje, upniku ali konkurznemu skladu izročiti izvirno menico in pre¬ sežek. Ako pa imetnik menice zakrivi kako opustitev, vsled ktere se popolnoma ali deloma izgubi zastavljeni predmet ali zastavljena terjatev, mora dolžniku povrniti škodo. Nadalje sme imetnik menice za dospelo menično terjatev pridržati (retencijska pravica) one novce, premičnine in vred¬ notnice svojega dolžnika, ki so mu prišli po zakoniti poti v de¬ jansko posest ali s kterimi more razpolagati, razun ako mu je dolžnik ali kdo drugi glede teh stvari pred predajo ali ob pre¬ daji naravnost naložil, kaj naj se z njimi zgodi. Pravica pri¬ držanja pa se sme izvršiti tudi za nedospelo menično terjatev, če je dolžnik pal v konkurz ali če je ostala izvršba zaradi denarne terjatve zoper dolžnika brez uspeha. V tem primeru tudi niti dolžnikovo navodilo niti določeni način razpolaganja ne izključujeta, da se izvrši retencijska pravica, ako se je konkurz otvoril ali je izvršba ostala brez uspeha po predaji ali ako je upnik za tako dejstvo zvedel potem, ko je bil pred¬ met že prevzel. O uveljavljanju pravice pridržanja mora imetnik menice takoj obvestiti dolžnika. Slednjič določa zakon da ima retencijska pravica pravno moč ročne zastave, in da se sme uveljavljati s tožbo. 63 Tudi po srbskem pravu so vse osebe, ki so menico pod¬ pisale, sprejele ali prenesle (indosirale) zavezane druga za drugo (§ 116. srb.). Pogoj regresa je redna prezentacija in reden protest (§§ 137. in sl. srb.). Protest pa treba dati na¬ praviti, če se menica ne plača na plačilni dan, prvi delavnik za plačilnim dnem; zakon določa izrecno, da protest zaradi sprejema ali konkurz ali smrt trasata ne opraščajo, da bi se opustil protest zaradi plačila; dovoljena je po nauku klavzula „brez protesta 11 . 61 Določbe v Vojvodini veljavnega ogrskega meničnega reda so ne¬ koliko drugačne. or ' Vidi se, da je retencijska pravica stvarno urejena približno tako kakor v našem trgovinskem zakoniku, razširjena pa je glede kroga oseb. ki jo morejo izvrševati in zoper ktere se more izvrševati. 195 Regresna terjatev se more uveljavljati posebej zoper iz- datelja ali kterega od indosantov, ali skupaj zoper izdatelja in vse indosante (§ 140. srb.); dvomljivo je po besedilu zakona, ali se sme regres zahtevati tudi samo od večih in ne od vseh prednikov skupaj, naj si bo med njimi izdatelj ali ne; po smislu bi pač ne bilo izključeno. Tožbo mora imetnik menice vložiti tekom 15 dni po dnevu, ko se je izdal protest,' 16 če prednik, od kogar upravičenec zahteva regres, ne prebiva dalje nego 10 ur hoda od plačilnega mesta; za vsakih 5 ur dalje se podaljša rok za en dan. Ta rok pa velja samo, ako stanuje regresat in ako ima menica plačilni kraj v območju srbskega trgovinskega za¬ konika (§ 141. srb.). Če je menica izdana v Srbiji s plačilnim krajem izven Srbije v Evropi (razun na Islandu ali Farorjih). treba zoper prednika, ki živi v Srbiji, tožbo vložiti tekom treh mesecev od dne, ko se je izdal protest; če se je izdala menica v primorskih deželah Azije ali Afrike ob Sredozemskem in Črnem morju ali na otokih v teh morjih, je rok šest-mesečen. za vse druge kraje osemnajst-mesečen (§ 142. srb.). Pred tožbo treba da imetnik menice onemu predniku, ki se posebej obrne do njega za plačilo (§ 141. srb.), vroči protest, vendar se ta „notifikacija“ v praksi redno združi s tožbo samo. Pet¬ najstdnevni ali daljši rok za tožbo teče zoper vsakega pred¬ nika posebej. Regresatu, ki je menico plačal, tečejo enaki roki za notifikacijo in tožbo zoper prednike, računajo pa se od dne, ko je regresat menico plačal, — če jo je plačal pred potekom roka, ki je bil za tožbo na razpolago njegovemu nasledniku re- gresantu • — ali od dne, ko se je vložila tožba zoper njega. Tudi regresat, ki s plačilom postane regresant, treba, da na enak način kakor zadnji imetnik „notifikuje“ protest (§ 143. srb.). Z zamudo roka za protest radi plačila in roka za regresno tožbo, ne pa če se opusti „notifikacija“, izgubi imetnik menice in vsak naslednik regres zoper žirante, z zamudo roka za tožbo le zoper one žirante, zoper ktere je rok zamujen (§§ 144.. 145. srb.). Te roke treba smatrati za prekluzivne roke; zakon ,i0 Judikatura razume to tako, da računi rok od dne, ko sodišče protest izroči stranki, ni toraj za ohranitev regresnih pravic treba, da se protest napravi prvi delavnik za plačilnim dnem, nego ta delavnik treba pri so¬ dišču zahtevati, da napravi protest. 13 * 196 sam jih lie označuje kot roke zastaranja, nego ureja menično zastaranje povsem drugače (glej § 67.). Zoper izdatelja pa je regres izgubljen le, če izdatelj dokaže, da je akceptant imel pokritje v času dospetka. Dokazno breme toraj zadene trasanta; če se mu dokaz posreči, ostane upravičencu samo tožba zoper pozvanca, ki je prejel pokritje; če se mu ne, mora plačati trasant tudi ako se ni napravil protest radi plačila, plačati mora seveda tudi, če trasat menice sploh ni sprejel, sprejem sam pa tudi ni za trasanta dokaz, da je akceptant prejel pokritje (§§ 146., 87. srb.). Regresna tožba pa je do¬ puščena tudi zoper trasanta, ki je dokazal, da je trasat pravo časno imel pokritje, in zoper indosante, ako je trasant ali indo- sant po preteku roka za protest, „notifikacijo“ ali za regresno tožbo na kakoršen koli način dobil (nazaj) pokritje; zakon ga v tem primeru smatra za trasanta, ki ni dal pokritja, in pri¬ pušča zoper njega menično tožbo, celo če se je zamudil protest in brez ozira na to, ali je bila menica akceptirana ali ne (§ 147. srb.). Daši potemtakem reden protest za ohranitev pravice zoper trasanta ni neobhodno potreben, vendar ni brez pomena; če se je napravil reden protest zaradi plačila, je trasant za¬ vezan kakor vsak drug prednik, dokaz, da je dal pokritje, bi ga ne rešil regresa. Imetnik menice, ki je protestovana zaradi plačila, sme po zakonu poleg regresa zahtevati pri sodišču za svojo varnost rubež premičnin izdatelja, sprejemnika in indosantov (§ 148. srb.), no ker niti za menično tožbo zoper izdatelja in sprejem¬ nika ni treba protesta, treba reči, da ga zoper nje tudi v tem primeru ni treba. S to „zabrano“ pa se regresne pravice ne ohranijo, zato treba vsekako pravočasne regresne tožbe. Regresne vsote zakon za navadni regres ne določa pose¬ bej, določa jo pa v poglavju o regresu s povratno menico (§§ 153.—160. srb.). Zadnji imetnik sme zahtevati menično vsoto s 6 % obrestmi od dne, ko je zahteval, da se napravi pro¬ test, stroške protesta in druge ,.zakonite" stroške in obresti cd stroškov od dne, ko vloži tožbo; ali tudi menični kurz, ni povsem jasno, pravilneje je pač mnenje, da se sme računiti, ali tako, da vsak regresat plača samo en menični tečaj, kumulo- vanje tečajev zakon izrecno izključuje. Provizije srbski trgo¬ vinski zakon ne pozna. Nadaljni regresant sme zahtevati 197 vsoto, ki jo je sam moral plačati, s 6% obrestmi od dne plačila, svoje stroške in obresti od njih od dne, ko vloži tožbo. Povratna menica se more izdati ali na izdatelja ali na kte- rega izmed indosantov; da bi se morala izdati a drittura in na vpogled, v zakonu ni rečeno, vendar se priznava. Menični kurz se tu računi in sicer napram izdatelju s plačilnega kraja temeljne menice na plačilni kraj povratne menice, napram in- dosantu s kraja, kjer je bila menica izročena ali prodana, na plačilni kraj povratne menice. Priložen ji mora biti povratni račun, čegar vsebina je podrobno predpisana. Dovoljena je samo ena povratna menica, ker zakon izrecno določa, da je mogoč samo en povratni račun, ki ga plačujejo en regresat za drugim do izdatelja; tečaja ni treba plačati, če ni potrjen od dveh trgovcev. Srbski zakon slednjič nima izrecne določbe, da treba me¬ nico plačati samo proti izročitvi menice (s protestom in po¬ vratnim računom), toda to sledi že iz bistva prezentacijske ordrske vrednotnice in se priznava. Pravica ponudbe v smislu našega člena 48. m. r. v srbskem'trgovinskem zakoniku ni urejena. Enotni menični zakon ustanavlja enako kakor naš menični red, da so vsi, ki so menico izdali, sprejeli, indo- sirali ali dali poroštveno izjavo, imetniku menice zavezani solidarno. Regres je preskočen s pravico varijacije. Pogoj zanj je redna prezentacija in reden protest radi plačila ali sprejema (čl. 46. e. m. z., glej § 54.). Protest radi plačila treba dati napraviti na plačilni dan ali na eden obeh sledečih delavnikov (čl. 43. e. m. z.), vendar sme vsaka država pogod- nica določiti, da se mora protest napraviti prvi delavnik ali prva dva delavnika po plačilnem dnevu, torej ne že na plačilni dan (čl. 10. konvencije). Ker odreja enotni menični zakon, da se roki za napravo protesta ravnajo po zakonih države, na koje ozemlje treba protest napraviti, je taka določba obvezna za druge države. Odpustiti se more s primerno klavzulo v menici protest radi sprejema in radi plačila, odpusti ga izda- telj z veljavnostjo ne samo napram sebi, nego napram vsem meničnim zavezancem, indosant samo z veljavnostjo napram sebi. Pravne posledice odpusta so iste kakor po našem me¬ ničnem redu z izjemo, da zadenejo stroški protesta, ki se je napravil, dasi ga je odpustil izdatelj, imetnika menice; stroške 198 protesta, ki ga je odpustil indosant, mora povrniti vsak me¬ nični zavezanec, tudi indosant, ki je odpustil protest (čl. 45. e. m. z.). Menični zavezanec, od kogar se zahteva regres ali od kogar bi se lahko zahteval regres, sme zahtevati, da se mu za plačilo regresne vsote izroče menica, protest in pobotani račun (čl. 49. e. m. z.). Pobotnice na menici ne more zahtevati (drugače čl. 48. m. r.), to sme zahtevati samo glavni menični dolžnik (trasat, domicilijat), ki plača. Regresna vsota, ki jo sme zahtevati zadnji imetnik, obsega (čl. 47. e. m. z.): 1. ne sprejeto ali ne plačano menično vsoto, če je menica obrestna, s pogojenimi obrestmi. 2. 5% obresti od dne dospetka; te se računijo tudi od obresti, ki so določene v obrestni menici sami. Vsaka država pogodnica pa lahko določi za menice, ki so na njenem ozemlju izdane in plačljive, 6% obrestno mero; druge države morajo to obrestno mero priznati. Višino obresti, ki teko od sodnega uveljavljenja regresne terjatve, določa prosto država, v ka¬ teri se zahtevek uveljavlja. Zavezanec pa, ki je bil tožen, ni¬ kakor ne more zahtevati v nadaljnem regresu več nego povra¬ čilo 5% ali 6% rednih meničnih obresti, dasi je morda moral plačati višje pravdne obresti (čl. 12. konvencije). 3. Stroške protesta in notifikacije in druge -- potrebne —- sti oške. 4. Provizijo, ki se določi z dogovorom; če dogovora ni, ne sme presegati 1 U% od glavnice menične vsote. Ce se zahteva regres pred dospetkom (§ 54.), se od menične vsote odbijejo obresti (diskont) za čas od plačila pred dospetkom pa do dne dospetka. V menično vsoto se ra¬ čunijo tudi v menici pogojene obresti, od celega zneska se od¬ bije diskont. Za obrestno mero diskonta sme imetnik izbrati ali javno razglašeni diskontni postavek centralne banke, ki iz¬ daja bankovce, ali pa tržni postavek, ki velja na dan regresa v stanovališču imetnika (čl. 47. e. m. z.). Kdor je menico plačal v regresu, sme od svojih prednikov zahtevati: 1. celo vsoto, ki jo je plačal sam, 2. 5% (ali 6%) obresti za ta znesek od dne plačila, 199 3. svoje stroške, 4. provizijo v že omenjeni višini, toda samo od menične glavnice (čl. 48. e. m. z.). Če gre za regres pred dospetkom, ker se je dal samo delni akcept, sme oni, ki plača ostali del menične vsote (regresat), zahtevati, da se to zabilježi na menici in da se mu da pobot¬ nica; poleg tega mu mora imetnik dati poverjen prepis menice in mu izročiti protest, zato da more regresat nadalje iskati regres; deloma sprejeta menica potem lahko kroži naprej (čl. 50. e. m. z.). Važno je, da enotni menični zakon izrecno daje imetniku menice, bodisi tudi da je njen izdatelj, pravico, zahtevati od glavnega meničnega dolžnika, ki ni redno plačal, celo regresno vsoto, kakor bi jo smel zahtevati od prednika; rešeno je toraj vprašanje, ali sme zahtevati stroške, obresti in zlasti provi¬ zijo, v trdilnem smislu (čl. 47. e. m. z.). Poleg doslej opisanega regresa pozna enotni menični za¬ kon tudi regres s povratno menico, ki je urejen vobče tako kakor pri nas, z izjemo, da se sme z zaznamkom v menici iz¬ ključiti ta način regresa (čl. 51. e. m. z.). Kdo sme pristaviti tak zaznamek, tega zakon ne določa; ni dvoma, da izdatelj, gotovo pa tudi indosant, toda ta le z veljavnostjo zase. Za povratno menico dovoljuje enotni menični zakon izrecno tudi vpoštevanje meničnega kurza in sicer tako, kakor naš me¬ nični red, samo da ne določa, kako naj se posvedoči višina te¬ čaja, to je prepuščeno trgovinski šegi. Za običajni regres pa enotni menični zakon ne ureja upoštevanja meničnega tečaja s fingirano povratno menico, vendar ga tudi ne izključuje; od¬ ločeval bo pač po eni strani vidik, da sme upravičenec načelno v regresu zahtevati toliko, kolikor bi moral dobiti na plačilnem kraju o plačilnem času, po drugi strani trgovinski običaj. " § 58. C. Menične pravice izdatelj a. Izdatelj lastne menice v tem svojstvu nima meničnih pra¬ vic zoper nikogar. Izdatelju trate pa je menično zavezan spre¬ jemnik na temelju svojega skripturnega akta in sicer brez ozira 200 na podstavo te zaveze (čl. 23., odst. 2. m. r.), z njim njegov avalist. Ta zaveza velja bodisi, da je menica po žiru prišla nazaj v trasantove roke, bodisi da jo je trasant dobil v roke kot regresat, ki je moral plačati menico, protestovano zaradi plačila, bodisi da jo je kot remitent trate na lastni ukaz obdržal v rokah, ne da bi jo bil indosiral, brez ozira na to, ali je dal pokritje ali ne. Ce ga ni dal, bo akceptant redno imel prigovor, da pokritja ni dobil, toda dokazno breme zadene njega. Če akceptant dokaže, da pokritja ni dobil, je trasantova stvar, da z nasprotnim prigovorom uveljavi, da pokritja ni bil dolžan dati. Zoper trasata, ki menice ni sprejel, dasi je imel pokritje ali dasi se je zavezal menico sprejeti brez (predhodnega) po¬ kritja, trasant nima meničnega zahtevka, to (pokritveno) raz¬ merje se presoja po občem državljanskem pravu. Hrvaški (§ 23.) in bosanski (čl. 23.) zakon se ne razlikujeta od našega. Tudi enotni menični zakon (čl. 27.) daje izdatelju menični zahtevek zoper sprejemnika in sicer v celem obsegu, kakor drugim regresatom. Srbski trgovinski zakon nima določbe, ki bi bila enaka našemu čl. 23.. odst. 2 m. r., v literaturi pa se najde mnenje, da ima trasant. ki je plačal menico v regresu, menično tožbo zoper akceptanta in njegovega avalista. § 59. D. Menične pravice avalista. Menični red avalistu ne daje meničnih pravic, niti zoper onega meničnega zavezanca, ki se mu je pridružil kot avalist, niti zoper njegove prednike, niti zoper glavnega meničnega zavezanca. Avalist ni indosant, toraj nima meničnega regresa, ampak samo regres, kakor ga ima sicer porok po občem državljanskem pravu. Po § 1358. o. d. z. stopi porok v pravice upnika, ki mu je menico plačal, in sme od dolžnika zahtevati povračilo za plačano terjatev. Plačani upnik mu mora izročiti pravne pomočke, menico s protestom in povratnim računom. Avalist toraj sme uveljavljati regresne pravice plačanega upnika, toda ne kot samostojne menične pravice; prigovori, ki bi jih imel prednik zoper plačanega 201 upnika, gredo tudi zoper avalista. Nikakor pa nima, dasi bi jili bil morda še imel plačani upnik — ko bi avalist ne bil pla¬ čal — meničnih pravic zoper naslednike meničnega dolžnika., ki mu je bil dal aval. Pravni učinek je toraj — z ravno nave¬ deno izjemo — tak, kakor pri indosamentu protestirane me¬ nice, avalist si pa plačano menico tudi lahko res da indosirati z indosamentom po dospetku. Od večih avalistov istega me¬ ničnega zavezanca je vsak napram upniku zavezan plačati celo menično terjatev. Med seboj pa so, če ni med njimi drugega pravnega razmerja, v smislu § 896. o. d. z. zavezani po enakih deležih, avalist, ki bi plačal več, nego po notranjem razmerju med avalisti zadene njega, sme po §§ 1359. in 896. o. d. z. za¬ htevati od soavalistov povračilo onega zneska, ki ga je plačal preveč. Bosanski menični in srbski trgovinski zakon tudi ne dajeta avalistu meničnih pravic, pravice avalista se presojajo po občem civilnem pravu, v posameznem primeru morda tudi po trgovinskem pravu. Po hrvaškem me¬ ničnem zakonu (§ 69.) pa ima avalist menično tožbo zoper one¬ ga, za kogar je plačal, zoper druge menične zavezance le tedaj in v toliko, kolikor bi jih bil imel oni, za kogar je plačal, ko bi bil piačal ta sam, avalist toraj vstopi v pravice meničnega zavezanca, za kogar je plačal, ne v pravice upnika, kteremu je plačal. Enotni menični zakon (čl. 31.) daje meničnemu poroku, ki je menico plačal, popolne regresne pravice zoper onega meničnega zavezanca, ki je bil zanj prevzel jamstvo, in zoper njegove prednike; ni menda dvoma, da tudi zoper ak- ceptanta in izdatelja lastne menice, dasi ta dva ne spadata strogo pod pojem prednika. § 60. E. Pravice akceptanta, tras ata, domicili j at a A k c e p t a n t nima meničnih pravic zoper n i k o g a r , samo neizpolnjen domicil sme izpolniti z imenom domicilijata. Če dobi menico z indosamentom pred dospetkom, menična terjatev počiva, dokler akceptant menice ne indosira 202 naprej; če jo obdrži do dospetka ali če jo dobi z indosamentom po dospetku, ugasne menična terjatev povsem, akceptant je ne more oživiti niti z indosamentom po dospetku. V primeru in- dosamenta po protestu je to jasno že vsled besedila či. 16., odst. 2. m. r., isto pa velja tudi v primeru indosiranja preju¬ dicirane menice, z zedinjenjem (konfuzijo) je menična ter¬ jatev že ugasnila in ne more več oživeti. Kdor dobi tako menico kot indosatar, toraj nima nikakoršnih meničnih pra¬ vic zoper akceptanta kot takega; dvomljivo pa je, ali more v smislu čl. 16., odst. 1. m. r. imeti menične pravice zoper akceptanta kot indosanta in zoper druge indosante po protestu. Grunhut zanika to vprašanje, vendar bi se moglo prigovarjati, da ima indosatar, ki je menico dobil z in¬ dosamentom po prejudicu, menične pravice zoper indosanta po prejudicu tudi v primeru, da menica ni bila niti sprejeta, da so toraj s prejudicem ugasnile sploh vse menične pravice zo¬ per menične zavezance pred dospetkom. Da sme trasat, ki ni dal akcepta, menico indosirati tudi po dospetku, o tem ni dvoma. Akceptant in trasat, ki sta plačala menico, ne da bi bila imela zanjo pokritje, imata pravico zahtevati pokritje od tra- santa, pri komisijski trati od komitenta, za čegar račun se je trata izdala. Ta zahtevek ni menični zahtevek in se ne more uveljavljati v meničnem postopku. Vprašanje pa je, kakšen je pravni značaj pokritvene tožbe. Gotovo je, da ima trata po svoji obliki („plačajte za to menico") videz naloga za plačilo, zato je razširjeno mnenje, ki je zastopajo zlasti tudi Grunhut, Lehmann in Canstein, da je tožba za pokritje mandatna tožba, v kteri tožitelju ni treba ničesar drugega dokazati, nego da je nalog dobil in izpolnil; to dokaže lahko z menico, ki je na nji potrjeno, da je plačana. Stvar t r a s a n t a je po tem mnenju, da odkrije pravo pravno razmerje med seboj in akceptantom (trasatom), njega zadene dokazno breme, da ne gre za man¬ datno razmerje ali da je pokritje dal ali da mu ga ni bilo treba dati. Samo za neindosirano trato na lastni ukaz dopušča Grun¬ hut izjemo, ker ta trata je prav za prav redno lastna menica akceptanta ali trasata, v kteri bi bil trasant remitent; trato na lastni ukaz plača akceptant (trasat) redno v lastnem interesu, tako da ni mogoča mandatna tožba. Drugo mnenje trdi, da z besedami »plačajte 11 ni zanesljivo izraženo, da gre za mandatno razmerje: one besede so nekaka običajna rečenica brez dolo¬ čene pravne vsebine. Toraj mora trasat (akceptant) odkriti pravno razmerje, na čegar temelju je menico plačal, in da je tra- sant (komitent) dolžan dati pokritje (zlasti Staub-Stranz, Adler). Glavna razlika med obema nazoroma je toraj dokazno breme. Pravilnejše je drugo mnenje. Akceptant (trasat) res plača po menici, ki ima obliko naloga, ali dejanski je pravno razmerje lahko povsem drugačno, nego mandatno. Lahko da je sprejel in plačal menico animo donandi, lahko animo solvendi, v teh dveh primerih mu pokritvena tožba kljub obliki mandata go¬ tovo ne gre; mogoče je pa tudi, da je (sprejel in) plačal animo credendi in sicer bodisi za uslugo, bodisi, ker je bil zavezan dati kredit. Če je plačal za uslugo, sme pokritje zahtevati ta¬ koj, ko je plačal; če je plačal na temelju kreditne pogodbe, pa šele tedaj, ko dospe njegov zahtevek iz kreditne pogodbe. Pla¬ čilo menice ima toraj dejanski lahko povsem različne podstave. Te podstave ni mogoče dokazati s samo menico, ki ne navaja pravne podstave; da njena oblika ni vedno odločilna, priznava tudi Griinhut za trato na lastni ukaz, iz zakona pa sledi po be¬ sedilu samem, da menica sama pozvancu ne daje nika- koršnih pravic (čl. 23. m. r.). Akceptant se z akceptom prizna za dolžnika legitimovanemu imetniku menice, v regresu tudi trasantu, njegova stvar je toraj dokazati, da s plačilom menice ni le zadostil svoji zavezi, nego da si je s plačilom tudi prido¬ bil pravico zoper izdatelja. Ako bi smel s plačano menico samo zahtevati pokritje, bi mu bil s tem priznan nekak (abstrakten) menični zahtevek, ravno to pa zakon sam izključuje izrecno. Isto velja po izrecnem besedilu zakona tudi za trasata. Pozva- nec mora toraj odkriti pravno razmerje, na čegar temelju se je odzval pozivu, da naj plača, in iz kterega izvaja pokritveni zahtevek. Trasantova (komitentova) stvar je, da dokaže, da. kljub pravnemu razmerju, na koje se opira nasprotnikov za¬ htevek, ni dolžan dati pokritja, ali da je pokritje dal. 07 Tudi domicilijat kot tak nima meničnih pravic, njegov za¬ htevek se ravna po civilnopravnem razmerju med njim in ak- ceptantom (izdateljem lastne menice). Za ta del velja analogno 117 Povsem drugače je stvar urejena pri akceptu ali plačilu za čast. Plačnik za čast ima regres, toraj menične pravice (čl. 63. m. r., gl. § 63.). 204 isto, kar za razmerje med pozvancem in trasantom. Važna raz¬ lika pa je med akceptantom, ki je v trenutku dospetka menični upravičenec, in med domicilijatom, ki je v istem položaju.' Do- micilijat ni menični zavezanec, niti ni po menici pozvan, da plača v svojem imenu, on je solutionis causa adjectus, da plača za trasata. Menična terjatev toraj ne ugasne s konsolidacijo, nego domicilijat, ki je indosatar v trenutku dospetka, mora dati napraviti deklaracijski protest in ima menični regres. Po hrvaškem (§ 23.) in bosanskem (čl. 23.) pravu ni razlike; hrvaški menični zakon samo pojašnjuje čl. 23., od¬ stavek 3., m. r. tako, da trasat na temelju sprejema nima me¬ nične tožbe zoper trasanta. Tudi srbski trgovinski zakon ne daje akceptantu me¬ nične tožbe za pokritje, predpisuje pa, kakor že omenjeno (§ 23., št. 4., b), da mora trasant (komitent) pravočasno, to je pred dospetkom, skrbeti za pokritje, in postavlja domnevo, da je bilo pokritje dano pravočasno, če je trasat bil o dospetka trasantu (komitentu) dolžan toliki znesek kolikoršna je me¬ nična vsota. Akcept tvori domnevo, da je bilo pokritje pravo¬ časno dano, vendar ne v pravdi med regresantom, ki je zamu¬ dil protest, in trasantom; tu mora trasant dokazati, da je dal pokritje, če to dokaže, je mogoča tožba zoper trasata, dasi ni dal akcepta (§§ 85.-87. srb., § 57. pri koncu).™ Ne more se pa akceptant braniti s prigovorom, da ni prejel pokritja, zoper nobenega meničnega upravičenca razun zoper trasanta. Enotni menični zakon je opustil določbo čl. 23., odst. 3. m. r. kot nepotrebno, to se pravi, da pozvanec s pla¬ čilom menice ne dobi meničnega zahtevka za pokritje. Ali ima imetnik menice ka-ko pravico do pokritja, naj po konvenciji o izenačenju meničnega prava (čl. 14.) urede posamezne države; ^ Stvar je, kar se tiče akceptanta, gotova, dvomljiva pa, kar se tiče trasata. Zakon sam se izraža tako, da regresant, če menica ni bila pro- tcstirana, nima regresne pravice zoper izdatelja, ki dokaže, da je spre¬ jemnik dobil pravočasno pokritje. Če to dokaže, ostane regresantu za¬ hteva zoper onega, na kogar je bila menica potegnjena; v prvem stavku je toraj govor o akceptantu, v drugem o trasatu. Ratio legis je pač, da ima regresant pravico na pokritje bodisi, da je pokritje pri onem, ki je menico izdal, bodisi pri onem, ki je bil pozvan, da je plačal; pozvan je pa tudi trasat. 205 francoska skupina pozna, kakor srbski trgovinski zakonik, tako pravico, nemška ne, konferenca se o tem vprašanju ni mogla zediniti,” kakor tudi ne o vprašanju, ali naj se izdatelju izrecno naloži, da mora skrbeti za pokritje o dospetku. “* Priznati treba, da ima francoski sistem tudi nektere prednosti pred nemškim (našim). X. Poglavje. Posredovanje (intervencija). § 61. 1. Splošni nauki. Če trasat menice ne sprejme, če glavni menični zavezanec (ali domicilijat) ne plača, če glavni menični zavezanec postane nezanesljiv za plačilo, trpita ugled in kredit izdatelja pa več ali manj tudi indosantov, ki jamčijo za sprejem in plačilo; po¬ leg tega nastanejo regresni stroški. Te neprijetne posledice se odvrnejo ali vsaj zmanjšajo, če menico sprejme ali plača in ji tako reši čast kdo drugi namesto osebe, ki je za to pozvana v prvi vrsti: posredovanje, intervencija (termino¬ logija § 3.). Posredovanje je pozvano, če je v menici naznačena oseba, do ktere naj se upravičenec v sili obrne za sprejem ali plačilo, sicer je n e p o z v a n o. Oseba, ki je po¬ zvana za intervencijo, se označi z naslovom za silo, za inter¬ vencijo pri plačilu je pozvan intervenijent tudi akceptant za čast, ki ni bil naslovljenec za silo. Razlika med pozvano in nepozvano intervencijo je važna zato, ker izgubi upravičenec regres za varnost, če ne upošteva pri sprejemu ali ako gre za nezanesljivost, pozvanega interve- nijenta, ne izgubi ga pa, če ne upošteva nepozvanega interve- nijenta (čl. 29., 98., št. 4., 56. m. r.); pa tudi pri regresu za plačilo so pravne posledice strožje, če se ne upošteva pozvan posred¬ nik (naslov za čast, sprejemnik za čast), nego če se ne upo¬ števa nepozvan posrednik (čl. 62., 98., št. 7 m. r.). Naslov za silo mora biti dan v menici sami, poziv ali nalog, ki ga da menični zavezanec komurkoli izven menice, da naj menico sprejme ali plača, ko bi prišla v stisko, ni menični naslov za silo. Menični naslov nima predpisane oblike, glasi se redno „v sili pri N. N.“, „ako treba, pri N. N.“, ,.a besoin chez...“, „al bisogno“ in slično. Mogoč je na¬ slov na trati in na lastni menici, tudi posebno mesto ni predpisano, stoji lahko tudi na kopiji ali alonži (čl. 62., 98., št. 7 m. r.). Pravne posledice, ki so zvezane z dejstvom. 207 da se naslov za silo ni upošteval, ne nastopijo, če se glasi na¬ slov za silo na drug kraj, nego je v menici določen kot plačilni kraj, v takem primeru menični upravičenec ni dolžan iskati sprejema ali plačila pri naslovljencu za silo, predno sme zahte¬ vati regres .' 0 Pristaviti sme naslov za silo, kdor jevregresni zavezi, toraj ne indosant, ki je žiriral brez zaveze; ali tudi akceptant in izdatelj lastne menice? Zakon tega ne prepoveduje, po smislu pa treba sklepati, da fak naslov ne nalaga meničnemu upravičencu onih dolžnosti, ki mu jih sicer nalaga menični naslov; nekak nesmisel je namreč, da bi glavni menični zavezanec že takrat, ko se zaveže plačati me¬ nično vsoto, izrazil z naslovom za silo vnaprej možnost, da. ne bo redno plačal. Nadalje je akcept z meničnim naslovom mo- difikovan akcept, ki bi sicer vezal akceptanta, ne bi pa zabra¬ nil regresa zaradi varnosti; pa tudi izdatelj lastne menice ne sme poleg prezentacije pri sebi samem (domicilijatu) posta¬ viti še enega pogoja za regres, namreč pogoja, da se menica pred regresom predloži naslovljencu za silo. To velja tudi v primeru, da je menica domicilovana in domicilijat imenovan. Ni pa izključeno, da tudi v čast glavnemu zavezancu nastopi nepozvan intervenijent pri plačilu. Taka intervencija je celo jako koristna, ker odreže ves regres. Mogoča je tudi nepo- zvana intervencija v prid akceptantu za čast, ki ne plača sam. Menični naslovljenec mora imeti pasivno menično sposobnost. Lahko je oseba, ki še ni v me¬ nični zavezi, lahko tudi trasant, indosant, avalist. Indosant in trasant lahko tudi sama sebe naznačita kot naslovljenca za silo in dosežeta s tem, da se mora menica pred regresom pred¬ ložiti tudi njima; tako dobita priliko, da s sprejemom ali pla¬ čilom za čast sploh preprečita ali vsaj skrčita regres; tudi tak menični naslov pa se mora izrecno ali tiho glasiti na plačilni kraj, da je obvezen. Od oseb, ki (še) niso menični zavezi, ne more biti v pravem smislu naslovljenec za silo trasat; zoper njega ni treba posebnega intervencijskega ali kontraprotesta, če ne sprejme ali ne plača kot trasat (nepristni naslov za silo). Isto velja za domicilijata. Akcept treba iskati na v menici naznačenem trasatovem stanova- lišču, tudi če je različno od plačilnega kraja, akcept za čast na plačilnem kraju. 208 Kdor more biti naslovi je n ec za silo, je lahko tudi nepozvan intervenijent, poleg teh oseb pa je lahko plačnik za čast tudi trasat in domicilijat. Cdavni menični zavezanec ne more biti niti pozvan niti nepozvan in¬ tervenijent, njegova zaveza sega dalje. Pogoj intervencije je, da je menica pri¬ šla v stisko, to je, da ni bilo dobiti rednega (čistega) sprejema ali varnosti za nezanesljivost ali plačila. Ta pogoj mora biti posvedočen s pravilnim protestom. Poleg protesta, ki dokazuje, da je menica bila v stiski, treba s protestom po- svedočiti še, da se je intervencija izvršila (intervencijski pro¬ test); ta protest je s prvim lahko združen (čl. 88., št. 5 m. r.), lahko se pa tudi napravi kot dodatek k prvemu protestu. Če se je intervencija izvršila, ne da bi bilo s pravilnim pro¬ testom dokazano, da je menica bila v stiski, so pravne posle¬ dice različne po tem, ali je menica bila v stiski ali ne. Ako sploh ni bila v stiski, n. pr. na menici je bil trasatov akcept, potem je častni akcept kot tak ničen, veljaven pa bo kot aval; inter¬ venijent se ni mogel zavezati kot častni akceptant, zavezati se je hotel in mogel se je zavezati kot avalist. 71 Če je inter¬ venijent plačal „za čast“, dasi je bila menica že plačana, je po¬ ložaj različen; lahko je plačal v zmoti, da je menica v stiski; potem bo smel zahtevati plačilo nazaj; lahko je plačal animo donandi itd. Ako pa je menica bila v stiski in stiska samo ni bila posvedočena s protestom, veže častni akcept kot tak in plačilo za čast je veljavno plačilo. Ali izključen je regres in sicer regres za varnost za honorata, regres za plačilo za inter- venijenta samega, ker treba za regres protesta, razun če je bil odpuščen, kar pa učinkuje samo napram onemu meničnemu za¬ vezancu, ki je protest odpustil. Poleg tega je tak „intervenijent“ odgovoren za škodo. V nobenem primeru ne dobi intervenijent z intervencijo nikakršnih meničnih pravic, če ni s protestom posvedočeno, da je menica v stiski. Ako je v nasprotju z de¬ janskim stanjem posvedočeno, da je menica v stiski, je pa in¬ tervencija upravičena, razen ko bi bil intervenijent vedel, da ' l To bo veljalo vsekako, če je intervenijent vedel, da menica ni v stiski, imel je morda poseben namen, da pride v menično zavezo; če je ravnal v zmoti, bo morda ime! prigovor zmote ali zvijače, vendar ne zoper poštenega imetnika. 209 protest posvedoča neresnico. Culpa lata ne zadostuje napram takemu dokaznemu sredstvu, kakor je protest. Tudi opustitev intervencijskega protesta ima pravne po¬ sledice. Po čl. 58., odst. 3. m. r. je za škodo odgovoren akcep- tant za čast, ki ni skrbel za to, da se intervencija posvedoči s protestom. Škode sicer ni mogoče misliti si, če je dala akcept za čast nepozvana oseba, mogoča pa je, če je dal akcept za čast brez intervencijskega protesta naslovljenec za silo. Tu je iz prepisa menice, ki se nahaja v protestu zaradi sprejema, razvidno, da je menica imela naslov za silo, ni pa posvedočeno, da se je naslov upošteval, toraj honorat nima regresa za var¬ nost (čl. 56. m. r.), zaradi tega lahko pride v škodo. V primeru plačila za čast ne morejo sicer niti menični upravičenec niti menični zavezanci imeti škode, če se intervencija ne posvedoči s protestom, škodo pa ima neposredno intervenijent sam, ker ne dobi meničnih regresnih pravic, nego samo regresno pra¬ vico po občem državljanskem pravu. Interes, da se napravita tako glavni kakor intervencijski protest, ima torej vedno inter¬ venijent sam; interes, da se napravi kontraprotest, ima me¬ nični upravičenec, ki brez njega nima regresa. § 62. 2. Akcept za čast. Z akceptom za čast se — pozvani ali ne pozvani — intervenijent zaveže, dabo plačal menico, če je v menici imenovani plačnik ne bi (po¬ polnoma) plačal o dospetku. Zaveza a k c e p - tanta za čast je torej subsidijarn a. 7 "' Posebna oblika za častni akcept ni predpisana, zadostuje sam podpis na menici, kopiji ali alonži (čl. 62., 98., št. 7. m. r.); navadno-pa se akcept označi kot akcept za čast z izrecnim pristavkom kakor S. P. (sopra protesto), ali „v čast N. N.“ in slično. Sprejem za čast, ki bi ne bil zapisan na menici, kopiji ali alonži, ni častni 78 Dvomljivo je, ali je mogoč sprejem za čast pri lastni menici. Za potrditev govori besedilo zakona (čl. 29., 98., št. 4 in 7 m. r.) in dejstvo, da bi taka intervencija mogla imeti pomen; zoper, da je po smislu težko govoriti o sprejemu pri lastni menici. Literatura je deljena, vendar se v obče priznava možnost akcepta za čast pri lastni menici in vprašanje treba potrditi tudi z ozirom na dovolj jasno besedilo zakona. 14 210 akcept v smislu meničnega reda, niti ko bi bil posvedočen v protestu, nasproti pa je veljaven, če je zapisan na menici, ko¬ piji ali alonži, tudi če ni posvedočen s protestom. Vendar na¬ stane v tem primeru, če ni dal častnega akcepta naslovljenec za silo, ampak nepozvan intervenijent, lahko dvom, ali gre za sprejem za čast ali morda za aval; razlika je znatna. Ce je s protestom ugotovljeno, da je menica v sili, ker je trasat odrekel sprejem ali ker je glavni zavezanec postal ne¬ zanesljiv. je moral imetnik predložiti menico na plačilni kraj glasečemu se naslovu za silo v sprejem, predno more izvrše¬ vati pravico do regresa za varnost (čl. 56., 29., 98., št. 4 m.T.). Od naslovljenca za silo ponujeni spre¬ jem za čast se mora sprejeti, dvomljivo je le, ali ga treba sprejeti, ako je naslovljenec za silo sam nezanesljiv v smislu čl. 29. m. r. Nekteri trdijo, da ne, drugi potrjujejo vpra¬ šanje, dajejo pa kavcijski regres tudi v primeru, da je častni akceptant nezanesljiv v smislu čl. 29. m. r. Duhu meničnega reda ustreza drugo mnenje bolje, ker ni dvoma, da treba iskati redni sprejem tudi pri trasata, ki je v konkurzu ali zoper kte- rega imovino se je brezuspešno poskusila izvršba. Častni ak¬ cept meničnega naslovljenca se mora sprejeti do poteka pro¬ testnega roka zaradi plačila. Ko bi torej naslovljenec za silo. ki je sprva odrekel sprejem za čast, pozneje hotel sprejeti me¬ nico za čast, se mu to ne more braniti; pravna posledica bi bila zlasti, da bi morda dana varnost postala prosta. (Analogija iz čl. 28. in 29. m. r., § 52.). Niti od naslovljenca za silo pa m imetnik menice dolžan sprejeti modifikovanega ali omejenega akcepta za čast, razim če je bil redni sprejem omejen na de! menične vsote. Izključeno ni, da dobi menica več častnih akcep- tov za istega ali za različne honorate (sporno), zahtevati pa more imetnik menice samo en častni akcept, ker mora interve- nijentu izročiti protest zaradi sprejema (nezanesljivosti), tak protest pa se redno napravi samo enkrat. Akcepta za čast od nepozvanega intervenijenta imet¬ nik menice sploh ni dolžan sprejeti (čl. 57. m. r.). Če častni akceptant ne pove v akceptu — navedba v pro¬ testu ne bi zadostovala — komu v čast je menico sprejel, 73 ve- 73 Tudi naslovljenec za silo ni da bi moral sprejeti v čast naslovitelju, sprejem za čast da lahko komurkoli, ki sploh more biti honorat, odgovor¬ nost napram adresantu se presoja po njihovem civilnopravnem razmerju. 211 lja trasant za honorata (el. 59. m. r.); sporno je, ali tudi izdatelj lastne menice. Akcept za čast je sicer, kakor omenjeno, mogoč tudi pri lastni menici, vendar čl. 98. m. r. ne navaja čl. 59. m. r.; pravilno je mnenje, da velja za honorata častnega akcepta lastne menice v dvomu prvi indosant; smoter častnega akcepta je, očuvati regresne zavezance regresa, izdatelj lastne me¬ nice pa ni regresni nego glavni zavezanec. Domneva čl. 59. m. r. velja tudi v primeru, da naslovljenec za silo v akceptu ne pove, komu v čast sprejema menico, v dvomu torej ni ho- norat naslovitelj, nego trasant (prvi indosant). Pravni značaj zaveze častnega akcepta je sporen, zakon določa samo, da je s p r e j e m n i k za čast menično zavezan vsem h o n o r atovim nasled¬ nik o m. Zlasti Griinhut vidi v akceptu za čast vrsto pravega akcepta; samo zaveza, ki je v bistvu enaka akceptantovi, je upravičencu nadomestilo za regres za varnost, ki mu ga zakon daje sicer v primeru, da ne dobi čistega rednega akcepta ali da postane glavni zavezanec nezanesljiv. Zato tudi čl. 81. m. r., ki našteva menične zavezance, ne imenuje posebej akceptanta za čast, nego govori samo o akceptantu. Iz mnenja, da ima tudi častni akcept pravni značaj akcepta, bi sledilo zlasti, da bi bil zavezan večkrat oni intervenijent, ki bi sprejel več duplikatov iste menice, da bi tudi prečrtan častni akcept ostal veljaven, da bi tudi zoper akceptanta za čast tekla 3 letna doba zasta¬ ranja, da bi bil dolžan dati varnost, če postane nezanesljiv, in poleg njega vsi regresni zavezanci (po analogiji čl. 29. m. r.). slednjič, da bi šel obogatitveni zahtevek (čl. 83. m. r.) tudi zo¬ per njega. Drugo mnenje smatra častni akcept za nekak pre¬ vzem meničnega regresa. Za to mnenje se da navesti, da je redni akceptant zavezan nepogojno, častni akceptant pa le s pogojem, da trasat (izdatelj lastne menice, domicilijat) ne bi plačal in da se napravi pri trasatu (domicilijatu) ali glavnem meničnem zavezancu protest zaradi plačila; glavni menični dolžnik je zavezan vsem mdničnim upnikom, častni akceptant samo honoratovim naslednikom; častni akcept sme biti zapi¬ san na kopiji ali alonži, redni ne; redni akceptant nima me¬ ničnih pravic zoper nikogar, častni akceptant, ki plača za čast, dobi menične pravice imetnika menice zoper honorata, njegove prednike in akceptanta; menica se mu mora predložiti v pla¬ čilo tekom dveh delavnikov po plačilnem dnevu, sicer je prost, 14 * 212 redni akceptant je zavezan 3 leta po dospetku, tudi če se me¬ nica ni pravočasno akceptirala in prezentirala, (izjema samo pri domicilovani menici z imenovanim domicilijatom). Drugo mnenje je pravilneje. Iz čl. 81. m. r. se za značaj me¬ nične zaveze posameznih vrst meničnih zavezancev ne da ni¬ česar sklepati, dasi je res, da misli zakon na tem mestu z ak- ceptantom tudi častnega akceptanta. Da zakon tu ni hotel ure¬ diti značaja posameznih vrst meničnih zavez, se vidi zlasti iz čl. 81., odst. 2. m. r.: akopram tu določa zakon, da zaveza vseh v prvem odstavku imenovanih oseb obsega vse, kar sme upra¬ vičenec zahtevati, ker se ni (redno) izpolnila menična zaveza, ne dvomi nihče, da n. pr. značaj indosantove zaveze ni isti, kakor značaj zaveze rednega akceptanta. Tudi nadaljni Griin- hutov razlog, da samo častni akcept s pravnim značajem red¬ nega akcepta daje upravičencu nadomestilo za kavcijski re¬ gres, ni povsem pravilen, zakon sam (čl. 60., 63. m. r.) določa, da je častni akceptant zavezan plačati samo, če se mu izroči protest zaradi plačila in če se zahteva od njega plačilo tekom protestnih dni. S tem, da se prizna kot pravilneje drugo mne¬ nje, pa ni rečeno, da so ovržene vse pravne posledice, ki izvi¬ rajo iz prvega mnenja. Priznati bo treba, da ostane častni akceptant zavezan, tudi če črta (sam ali kdo drugi) častni akcept. saj se da častni akcept, ki za honoratove naslednike nadomestuje redni akcept, lahko tudi v čast takemu predniku, ki je menico indosiral, že predno je prišel častni akcept na me¬ nico, Tudi sporno vprašanje, ali ima menični upravičenec re¬ gres za varnost zaradi nezanesljivosti zoper častnega akcep¬ tanta, bo treba načelno potrditi, in sicer je mogoče varnost za¬ htevati od vseh prednikov; njihov položaj s tem ni nič slabši, nego bi bil, ko bi se častni akcept ne bil dal. Ne bo pa mogoče reči, da je častni akceptant iz večih častnih akceptov na raznih izvodih menice, ki jih je dal za istega honorata, zavezan več¬ krat. 74 Glede zastaranja treba v smislu drugega mnenja reči, da teče v prid akceptantu za čast sicer samostojno, kakor zoper regresne zavezance, vendar ne traja dalje, kakor zoper 74 Če je dal častni akcept na raznih izvodih za različne honorate, je zavezan iz vsakega izvoda tako, kakor je na njem dal akcept. Ako so vsi akcepti dani, predno so se razni izvodi indosirali v razne roke, bo toraj v smislu čl. 56., odst. 2. m. r. šla njegova zaveza zoper naslednike onega honorata, ki je najbližji izdatelju, če je več izvodov šlo v razne roke in je 213 honorata, ker če honorat nima več naslednikov, ki bi jim b ; ! zavezan, jih tudi ne more imeti častni akceptant. S tem pa ni rečeno, da bi častni akceptant ne bil zavezan, če honorat ni zavezan, ker mu manjka pasivne menične sposobnosti; 1u velja splošno načelo. Slednjič obogatitveni zahtevek nikakor ne gre zoper častnega akceptanta, zakon izrecno imenuje samo izda- telja in akceptanta kot početnika menice — , pa ne gre. da bi sc razširjal krog oseb, zoper ktere gre obogatitvena tožba kot izjemno pravno sredstvo, da se odvrne škoda, ki jo trpi me¬ nični upravičenec. S častnim akceptom izgubi imetnik me¬ nice pravico do regresa za varnost. Vseeno je, ali je dal častni akcept pozvan ali nepozvan intervenijent Ravno tako izgube regres za varnost h o no¬ ra t o v i nasledniki, pač pa smejo zahtevati varnost ho¬ norat in njegovi predniki, ki jim častni akceptant ni me¬ nično zavezan; nasledniki ne izgube samo regresa za varnost radi odbitega sprejema, nego tudi regres za varnost radi ne¬ zanesljivosti glavnega zavezanca (čl. 61., 29., 98., št. 4 m. r.). Regresa za varnost nima častni sprejemnik sam, ki kot tak ravno tako nima meničnih pravic, kakor jih nima redni akcep¬ tant. Od honorata sme zahtevati — navadni civilnopravni zahtevek — samo povračilo protestnih in notifikacijskih stro¬ škov. Da namreč morejo honorat in njegovi predniki uveljav¬ ljati regres za varnost, zadostuje, kakor že rečeno (gl. § 52.), protest, ni treba menice same. Zato pa, da dobi honorat pro¬ test zaradi sprejema (nezanesljivosti), je intervenijent dolžan, dati si vročiti protest od osebe, ki zahteva ali sprejme akcept za čast. Protest mora ta oseba izročiti le, če intervenijent plača stroške. Protest z intervencijskim protestom vred mora častni sprejemnik tekom 2 dni po protestu, to je potem, ko se je intervencija posvedočila s protestom, poslati honoratu s pismenim obvestilom o intervenciji, sicer je odgovoren za škodo in to ne samo hono-ratu, nego vsakemu prizadetemu (čl. 58. m. r. prim. § 45.). Odškodninski zahtevek zoper inter- častni akcept prišel na kterega izmed njih po ločitvi, bo veljalo isto, ako se vsi izvodi zopet združijo in skupaj uveljavljajo o dospetku: če se uve¬ ljavljajo posamič, bo moral častni akceptant eventuelno večkrat plačati; njegov položaj je sličen položaju avalista, ki bi bil dal aval različnim indc- santom na raznih izvodih menice potem, ko so se ločili. 214 venijenta, ki ne izpolni s čl. 58. m. r. naloženih dolžnosti, se ne da uveljavljati v meničnem postopku. Da akcept za čast, ki se da brez protestnih posvedočenj, ni pravi akcept za čast, se je že omenilo. Menična zaveza akceptanta za čast ob¬ sega, ako se mu menica predloži — s protestom zaradi pla¬ čila — tekom protestnih dni, samo menično vsoto in stroške (zlasti protesta zaradi plačila) in po skoro sploš¬ nem mnenju tudi obresti od dne prezentacije v plačilo pri glav¬ nem zavezancu;'’ ni pa v tem primeru dolžan plačati eno tre¬ tjino odstotka provizije. Če ne plača, dasi se mu je menica predložila pravočasno, in če se to dejstvo posvedoči s (kontra-) protestom, je zavezan za popolni regresni zahtevek (čl. 50., 51., 81. m. r.). Častni akceptant pa, ki ne pride v položaj, da bi mo¬ ral menico plačati, ker jo plača glavni zavezanec sam ali drug intervenijent, ima pravico zahtevati eno tretjino odstotka pro¬ vizije od onega, ki je menico plačal; ni treba da bi se bilo pla¬ čilo za čast od njega sploh zahtevalo. Če plača častnemu ak- ceptantu to provizijo drug intervenijent, jo sme od drugih me¬ ničnih zavezancev kot stroške zahtevati poleg provizije, ki mu gre po čl. 50. in 52. m. r., če jo plača trasat, potem je ne bo smel zahtevati od trasanta (komitenta), ako je kljub pravil¬ nemu avizu in pokritju odklonil akcept in s tem sam spravil menico v stisko. Ali se provizijski zahtevek izpodrinjenega častnega akceptanta more uveljavljati v meničnem postopku, je sporno; po pravilnem mnenju ne, saj tudi dejanski ni mo¬ goče, ker izpodrinjeni častni akceptant nima v rokah ne me¬ nice ne protesta. Zahtevek do provizije izgubi častni akceptant, če o dospetku odreče plačilo. Imetnik menice, ki ne zahteva sprejema za čast od naslo¬ vov glasečih se na plačilni kraj, izgubi regres zaradi varnosti popolnoma, tudi zoper adresanta in njegove prednike (čl. 56., 29., 98., št. 4 m. r.), pa tudi ti sami nimajo regresa za varnost. 75 Stvar nima posebnega pomena, za daljši rok ne more iti, ker niti s prazniki ne bo lahko preteklo od prezentacije pri glavnem zavezancu do prezentacije pri častnem akceptantu več nego 5 dni, redno manj. Po bese¬ dilu čl. 63. m. r. pa je bolj utemeljeno mnenje, da je častni akceptant za¬ vezan plačati samo menično vsoto in stroške. 215 § 63. 3. Plačilo za čast. Plačilo za čast je subsidijarno plačilo menice v primeru, da glavni zavezanec (trasat, domicilijat) ne plača, da se to ugotovi s protestom in da se subsidijarno plačilo posvedoči z intervencijskim protestom. Vsakdo, ki je sposoben za pravno zavezo, tudi če nima pasivne menične spo¬ sobnosti, je lahko plačnik za čast, pozvan intervenijent (naslov¬ ljenec za silo in častni akceptant, tudi če ni bil naslovljenec za silo) in nepozvan intervenijent, samo ne glavni zavezanec. Menični upravičenec mora (čl. 62., 98., št. 7 m. r.) menico ali kopijo, ki se ni redno plačala in ki so na nji menični naslovi ali akcept za čast na kraj plačila, tekom protestnih dni pred¬ ložiti vsem naslovljencem za silo i n častnemu akceptantu in mora dati uspeh posvedočiti v protestu zaradi plačila ali v dodatku k njemu. Če to opusti — prezentacijo samo ali posve- dočenje, da pozvan intervenijent ni plačal —, izgubi regres zo¬ per naslovitelje oziroma zoper honorata in zoper njihove na¬ slednike (čl. 62., odst. 2., 98., št. 7 m. r.), ne pa zoper njihove prednike in ne zoper glavnega meničnega zavezanca; v istem obsegu izgubi regres, če neupravičeno zavrne ponujeno mu pla¬ čilo. Dočim pa menični upravičenec ni dolžan spre¬ jeti od nepozvanega intervenijenta ponujeni akcept za čast, mora sprejeti ponujeno plačilo za čast tudi od nepozvanega intervenijenta; če je zavrne, izgubi regres zoper honoratove naslednike, obdrži pa regresne pravice zoper honorata, to je zoper onega regresnega zave¬ zanca, komur v čast je nepozvani intervenijent hotel plačati, in zoper njegove prednike. Treba misliti, da je pozvan inter¬ venijent že dogovorjen z adresatom ali honoratom zaradi po¬ kritja za častno plačilo in da bi bil toraj naslovljenec ali hono- rat oškodovan, ako bi moral menico plačati v regresu, mesto da se je regres odrezal ali vsaj skrajšal s častnim plačilom; pravično je toraj, da ostane on prost regresa, če krši menični upravičenec z zakonom naloženo mu dolžnost. Tudi se je me¬ nični upravičenec s tem, da je vzel menico z naslovom za silo ali akceptom za čast, naravnost priznal pripravljenim, da bo iskal plačilo pri teh, predno nastopi pot regresa. Glede hono¬ rata nepozvanega intervenijenta pa po vsebini menice ni mo- 216 goče domnevati, da je že kaj ukrenil zaradi pokritja, zato treba misliti, da bi honorant napram njemu vsekako uveljavljal me¬ nične pravice, ki jih pridobi s plačilom za čast, zato njegov po¬ ložaj zaradi odbite intervencije tudi ni poslabšan in on ostane v regresni zavezi. Pomniti pa treba, da menični upravičenec ni dolžan sprejeti delnega plačila za čast, niti se mu ni treba zadovoljiti s samo menično vsoto, če sme terjati več; neupra¬ vičeno bi zavrnil intervencijo pri plačilu le, ako se mu je po¬ nudilo tekom protestnih dni na plačilnem kraju in v celem ob¬ segu, kakor sme zahtevati. Samo takrat se mora zadovoljiti z delnim plačilom za čast, kadar dobi s tem delnim plačilom vse, kar še sme zahtevati, zlasti toraj, kadar je glavni zaveza¬ nec sam plačal del menične vsote. Intervenijent. ki je pravilno plačal za čast, vstopi v pravice, ki jih imetniku dajeta čl, 50. in 52. m. r. zoper honorata, njegove pred¬ nike in glavnega meničnega zavezanca ter nji¬ hove avaliste; prosti pa so regresa honoratovi nasledniki. Stvar intervenijenta je torej, da ne plača, ne da bi se bil pra- vačasno, to je tekom protestnih dni, napravil protest zaradi plačila in ne da bi se bila s protestom posvedočila intervencija, sicer bi njegovo plačilo ne bilo intervencijsko plačilo in on bi ne dobil meničnih pravic zoper navedene osebe. Njegovo pravno razmerje napram meničnim zavezancem bi se preso¬ jalo po določbah občega državljanskega prava. Plačati pa intervenijentu ni treba, niti častnemu akceptantu ne, če se mu ne izročita menica in protest (plačilni in intervencijski), dasi je pripravljen imetniku poravnati stroške (čl. 63., odst. 1., 98., št. 7 m. r.). Imetnik, ki bi kljub temu, da se mu ponudi po¬ polno plačilo, ne hotel izročiti menice in protesta, se smatra kakor bi bil pozvanega intervenijenta izpustil ali nepozvanega odbil. Intervenijent pa, ki bi pravilno plačal za čast, ne da bi bil dobil menico in protest, je intervenijent in more s tožbo za¬ htevati izročitev menice in protesta. Ako menica ni nedotak¬ njena ali protest ne v redu. sme v dvomu tudi plačano vsoto samo kondicirati, ker treba domnevati, da je hotel s plačilom dobiti menične pravice, teh pa ne more izvrševati brez pra¬ vilne menice in pravilnega protesta. Intervenijent-plačnik ni pravni naslednik imetnika me¬ nice v tem smislu, da bi bilo od imetnika menice odvisno, ali 217 naj intervenijent dobi pravice, ki jih je imel imetnik, ali ne Zlasti tudi ni treba, da bi mu imetnik menico indosiral, nego imetnikove pravice dobi po zakonu kot samostojne menične pravice, proste prigovorov iz imetnikove osebe (razlika od pridobitve menice z indosamentom po protestu). Nagib, zakaj je intervenijent plačal za čast, za ta prehod meničnih pravic ne pride v poštev, zlasti ni treba, da bi bil intervenijent plačal kot honoratov mandatar ali negotiorum gestor. Tudi plačnik za čast ima preskočni in izberni regres; gospodarski je celo ugodnejše, če seže kolikor mogoče daleč nazaj: če plača tra- sant, je nadaljni regres zoper prednike sploh odrezan, trasantu je zavezan samo akceptant. Če plačnik za čast ni imenoval honorata, ima po zakonu samem (čl. 59. m. r.) regres samo zoper trasanta ali prvega indosanta lastne menice in zoper glavnega meničnega zavezanca. Obseg regresne terjatve je isti, kakor za imetnika menice, vendar plačnik za čast ne more vzeti regresa z resnično povratno menico, ker čl. 63. m. r. ne navaja čl. 53. m. r. Kakor sicer pa je pogoj popolne regresne terjatve notifkacija, bodisi da plačani imetnik menice da svo¬ jemu neposrednemu predniku obvestilo v smislu čl. 45. m. r., bodisi da intervenijent sam obvesti honorata o protestu za¬ radi plačila in o intervenciji. Zakon mu tega sicer — drugače pri sprejemu za čast — izrecno ne veleva, vendar treba ravno iz določbe čl. 58. m. r. po analogiji sklepati, da treba notifiko- vati tudi častno plačilo, če se ni izvršilo obvestilo po čl. 45. m. r. Pravice menico indosirati častni plačnik nima, če ni bi! tudi indosatar; indosament je vsekako indosament po protestu. Honoratu pa in njegovim prednikom, ki so menico pridobili v regresu, indosamenta za njihovo legitimacijo v nadaljnem re¬ gresu sploh ni treba (§ 48.). Ali ima honorant poleg regresa tudi pokritveno tožbo zoper honorata, je odvisno od njihovega civilnopravnega raz¬ merja. •• § 64. 4. Več intervenijentov. a) P r i sprejemu za čast. »Izmed večih naslovljencev za silo gre prednost tistemu, ki bi s svojim plačilom oprostil največ zavezance v.“ (Čl. 56. m. r.) Ta 218 določba zakona se redno tolmači tako, da se mora menica predložiti v častni sprejem naslovljencem za silo po vrsti, kakor je razvidna iz menice, namreč najprej naslovu, ki ga jo zapisal trasant (prvi indosant lastne menice), potem naslovu, ki ga je zapisal 1., 2 . i. t. d. indosant, ne toraj morda po ča¬ sovnem redu, v katerem so se zapisali naslovi za silo. — Če se imetnik menice te vrste ne drži, izgubi regres za varnost popolnoma, tako kakor ne bi bil zahteval sprejema za čast od nobenega naslovljenca za silo. Če dobi akcept za čast poznej¬ šega naslovljenca, je sicer to za upravičenca brez zlih po¬ sledic, ker mu akcept za čast itak odvzame regres za varnost, ima pa za honorata in njegove prednike to posledico, da izgube regres za varnost zoper naslovitelja, čegar naslov se je pre¬ skočil, in njegove naslednike. Tak urinjeni akceptant za čast odgovarja poleg tega za škodo in nima pravice do provizije po čl 65. m. r. Tako zlasti Griinhut in tudi Adler, ki pa gre po eni strani celo dalje in odreka sploh vsak regres za varnost, tudi zoper prednike najboljšega adresanta, čegar naslov se je preskočil, po drugi strani pa priznava možnost, da se napaka, če so prej vprašani poznejši naslovljenci sprejem za čast od¬ rekli, lahko popravi s tem, da se povpraševanje še enkrat prične pri naslovljencu najboljšega adresanta. Vendar pa to mnenje ni povsem dosledno. Čl. 56., odst. 2. m. r. daje prednost onemu naslovljencu za silo, ki bi s svojim plačilom oslobodil največ meničnih zavezancev, toda ne pove, kako se ta vrstni red določa, in zlasti ni določil, da se usta¬ navlja po prednosti nasloviteljev. Noben naslovljenec pa ni zavezan sprejeti v čast ravno svojemu adresantu; sprejem da lahko v čast kteremu koli meničnemu zavezancu, ki sploh more biti honorat. Daši bo toraj adresat redno sprejel v čast adresantu, je vendar mogoče, da bi adresat prejšnjega adre¬ santa izjavil, da hoče sprejeti v čast naslednika, in obratno, da bi adresat poznejšega adresanta hotel sprejeti v čast pred¬ niku tega adresanta. Jasno je, da bi s tem boljši naslovljenec postal slabši, in slabši boljši. Dosledno bi toraj trebalo reči, da se da ta prednost naslovljencev dognati le na ta način, da se po protestu zaradi sprejema ali nezanesljivosti najprej vprašajo vsi naslovljenci, komu v čast bi sprejeli. Kljub temu pa bo treba načelno pritrditi navedenemu mnenju, ki ima vse- kako prednost enostavnosti in ima tudi oporo v splošnem na- 219 čelu meničnega prava, da ima pravni pomen vobče samo to, kar je razvidno iz menice, zlasti pa v čl. 62., odst. 2. m. r., ki določa, da izgubi regres zoper a d r e s a n t a in njegove na¬ slednike, kdor prezre njegov naslov za čast pri plačilu. Imet¬ nik toraj zadosti zakonu, če vpraša adresate po vrsti adresan- tov in sprejme akcept od adresata, ki ga je imenoval najspred- nejši adresant, če ta ne sprejme, od prihodnjega i. t. d.; ni treba, da bi vprašal vse in izbral onega, ki bi oprostil naj¬ več prednikov. Vendar bi bilo prav ozkosrčno in tudi v za¬ konu ni utemeljeno, zahtevati, da se menični upravičenec mora držati pri vpraševanju za častni sprejem ravno iz menice razvidnega reda naslovov za silo. Da si ohrani re¬ gres za varnost, zadostuje, da vpraša za častni akcept vse naslovljence; v kterem redu, je zanj vseeno; ako pa izpusti kogarkoli izmed njih, izgubi regres za varnost povsem. V skladu z Grunhutovim mnenjem tudi treba reči, da izgube honorat in njegovi predniki regres za varnost zoper adresanta, čegar naslov se je preskočil, in njegove naslednike (analogija iz čl. 62., odst. 2. m. r.), in da urinjeni akceptant izgubi pravico do provizije v zmislu čl. 65. m. r. ter je odgovoren za škodo. Ako pa so se res vprašali vsi naslovljenci, predno se je imetnik odločil za častni sprejem enega izmed njih, potem za prednost ne bo odločilen vrstni red adresantov, nego vrstni red pred¬ nikov, kakor jim hočejo naslovljenci po vsebini protesta spre¬ jeti za čast. Določba čl. 56., odst. 2. m. r. ima toraj pomen pred vsem za naslovljence same in za honorata; za imetnika me¬ nice nima nikakih zlih posledic niti, če nalašč preskoči po vrsti boljšega naslovljenca in poišče akcept za čast pri poznejšem naslovljencu, ki se mu morda vidi zanesljivejši za plačilo. Vrsta naslovov ali bolje vrsta nasloviteljev iz menice ni vedno razvidna. V tem primeru je tudi po gori navedenem razširjenem mnenju upravičencu dano na voljo, da v kterem- koli redu vpraša vse naslovljence za častni akcept. Med seboj se naslovljenci ne morejo -sklicevati na vrstni red, razun če se določi s protestom. Dosledno tudi ne izgube regresa za var¬ nost honorat in njegovi predniki iz razloga, da bi bil drug na¬ slovljenec dal akcept v čast prejšnjemu predniku, razun ko bi bil vrstni red naslovljencev ugotovljen s protestom. Povsem prosto izbero ima imetnik menice med nepozva- riimi intervenijenti; med temi samimi pa velja morda s pro- 220 testom ugotovljeni vrstni red s pravnimi posledicami, kakor veljajo za naslovljenca, ki se urine s častnim sprejemom pred boljšega. Če so na menici naslovi za silo in ponudi sprejem za čast tudi nepozvan intervenijent ali njih več, veljajo ista na¬ čela: nikakor nima prednosti pozvan intervenijent pred nepo- zvanim, ki bi s svojim plačilom oslobodil več zavezancev. Med pozvanim in nepozvanim intervenijentom v čast istega zave¬ zanca ima imetnik menice izbero. b)Pri plačilu za čast. Enako kakor za častni sprejem čl. 56., odst. 2. m. r. določa za častno plačilo čl. 64. m. r., da ima med večimi intervenijenti. ki ponujajo plačilo za čast, prednost oni, čegar plačilo oslobodi največ meničnih zavezancev. Dočim pa urinjenega interveni- jenta pri sprejemu za čast zadene samo odgovornost za škodo, ga zadene, če se urine pri plačilu za čast, izguba regresa za plačilo zoper one indosante, ki bi bili oproščeni, ko bi bil pla¬ čal izrinjeni intervenijent (čl. 64., 98., št. 7 m. r.). Urinjeni akceptant za čast izgubi poleg tega pravico do provizije po čl. 65., 98., št. 7 m. r. Tudi tu zakon ne predpisuje določenega reda, v kterem bi moral menični upravičenec vprašati naslovljence za silo in morebitnega častnega akceptanta. Upravičencu je vseeno, od koga dobi plačilo in formalistiško bi bilo reči, da izgubi regres zaradi plačila, če se ne drži iz menice ali iz protesta razvidne vrste intervenijentov. Kakor v primeru odbitega rednega spre¬ jema ali nezanesljivosti zakon ne zahteva na vsak način, da bi se imetnik menice obrnil do naslovljenca za silo, tako tud: ne zahteva, da bi iskal častno plačilo pri naslovljencih in pri častnem akceptantu, če ne dobi rednega plačila. Dočim pa je v prvem primeru posledica izpustitve bodisi tudi samo enega naslovljenca popolna izguba regresa za varnost, določa zakon pravne posledice izpustitve naslovljenca za silo ali častnega akceptanta pri plačilu povsem individuelno. Izgubljen je re¬ gres za plačilo samo zoper adresanta ali honorata (častnega sprejema) in zoper njihove naslednike (čl. 62., odst. 2. m. r.). Treba toraj reči, da menični upravičenec niti ne izgubi popol¬ noma regresa za plačilo, če ne vpraša sploh nikogar za častno plačilo; izgubil bi ga popolnoma le, če je trasant (prvi indosant 221 lastne menice) sam dal naslov za silo ali če se je častni akcept dal njemu v čast, bodisi tudi samo tiho (čl. 58. m. r.). Pri spre¬ jemu za čast imajo interes, da se upošteva vrstni red interve- nijentov, intervenijenti sami in honorati, kterim v prid hočejo posredovati, ter njihovi predniki do adresanta (honorata) boljšega intervenijenta. Pri plačilu za čast pa ima škodo urinjeni intervenijent sam, on izgubi menični regres za plačilo zoper vse indosante (in avaliste), ki bi bili oproščeni, ako bi bil ponujeno plačilo dal drug intervenijent. Toraj nima meničnega regresa niti zoper honorata, komur v čast je plačal, niti zoper naslednike boljšega adresanta (honorata pri častnem akceptu). Pač pa mu ostane regres za plačilo zoper onega prednika, ki bi se mu bila v čast izvršila boljša intervencija (saj bi bil ta zavezan ostal tudi svojemu honorantu) in zoper prednike tega prednika; urinjeni pozvani intervenijent je toraj, kar se tiče kroga njegovih regresnih zavezancev, v istem položaju, kakor menični upravičenec, ki je odklonil nepozvano intervencijo (čl. 64., odst. 2., čl. 62., odst. 3. m. r.). Tudi če se pri plačilu za čast oglasi več nepozvanih inter- venijentov ali če se poleg pozvanega intervenijenta (ali večih) oglasi eden ali več nepozvanih, morajo v lastnem interesu pa¬ ziti, da se kdo izmed njih ne urine pred boljšega pozvanega ali nepozvanega intervenijenta, menični upravičenec pa ima slobodno izbero. Dolžnost intervenijentov ne sega preko menice in pro¬ testa; samo če je iz menice ali protesta videti, da bi se urinili pred boljšega intervenijenta, jih zadenejo pravne posledice urinjene intervencije (čl. 64. m. r.). Zlasti bo toraj stvar ne¬ pozvanega intervenijenta, da ne plača prej, nego je s pro¬ testom ugotovljeno, da naslovljenci za silo in sprejemnik za čast ali sploh ne plačajo za čast ali vsaj ne v čast prejšnemu predniku, nego namerava on sam. Brez skrbi bo plačal v čast glavnemu zavezancu samemu. Tudi pri plačilu za čast pozvan intervenijent kot tak nima prednosti pred nepozvanim, tudi ne trasat sam ali domicilijat. ki hoče plačati za čast, potem ko je odrekel redno plačilo. 222 § 65. 5. Drugi zakoni. Bosanski menični zakon je našemu enak (čl. 56.-65., 98., št. 7). Hrvaški menični zakon (§§ 56.—65., 112., št. 7) ima sledeče razlike: 1. Izrecno je določeno, da se mora menica izmed večih meničnih naslovov predložiti najprej onemu, ki ga je dal prej- šni prednik; če se to iz menice ne vidi, ni prezentacija vezana na noben red. Mnenje, ki se po našem meničnem pravu za¬ stopa, dasi ni povsem v skladu s čl. 56., odst. 2. m. r., je toraj v hrvaškem meničnem zakonu uzakonjeno (§ 56. hrv.). 2. Tudi v primeru, da imetnik'menice zavrne nepozvanega intervenijenta, izgubi regres zoper onega prednika, komur v čast se je plačilo ponudilo. Razlike med odstavkoma 2. in 3. čl. 62. m. r. toraj hrvaški zakon ne pozna; za oba primera velja določba čl. 62., odst. 2. m. r. (§ 62. hrv.). 3. V §-u 63. hrvaškega zakona je očita redakcijska hiba, da dobi častni plačnik pravice imetnika menice zoper akcep- tanta, honorata in svoje prednike, mišljeno je ,,njegove“ (honoratove) in tako tudi rečeno v ogrskem meničnem zakonu. Srbski trgovinski zakon (§§ 96.—98., 134., 135) o inter¬ venciji ne daje tako podrobnih določil, kakor ostali zakoni v v naši državi, vendar bistvenih razlik ni, zlasti ne v nauku. a) S p r e j e m za čast (§§ 96.—98. srb.). Mogoč je, če ni rednega sprejema ali če pride akceptant v konkurz. V nauku se priznava, da je mogoč tudi delni častni akcept, da menico lahko sprejme za čast tudi trasat, da je pa ne more sprejeti za čast, kdor je že kakorkoli v menični zavezi. Spre¬ jem je mogoč v čast trasantu in indosantu; priznava se možnost večih sprejemov za čast na isti menici (pri nas sporno). Ce sprejemnik ne naznači honorata, velja po nauku za honorata trasant, naslovljenec za silo sprejme v takem primeru adre- santu v čast. Pogoj sprejema za čast je protest zaradi spre¬ jema, v njem se mora posvedočiti tudi intervencija, posrednik mora podpisati protest, dati pa mora akcept tudi na menici sami. Protest se mu izroči, če plača stroške. Obvestilo o in¬ tervenciji za honorata mora s protestom vred honorant tekom 223 3 dni dati priporočeno na pošto, sicer odgovarja za škodo, ki bi nastala vsled te opustitve. Zavezan je po nauku — zakon o tem ne govori — častni sprejemnik tako kakor honorat (dvomljivo), imetnik menice pa po zakonu vsekako in brez ozira na častni akcept obdrži svoje pravice zoper trasanta in indosanta, toraj tudi sme za¬ htevati varnost (gl. § 54.). b) Plačilo za čast (§§ 134., 135. srb.). Plačilo za čast je mogoče samo, če je menica radi plačila protestovana, posvedočiti se mora v protestu ali dodatku in navesti tudi ho¬ norat. Plačati za čast more po nauku samo oseba, ki še ni v menični zavezi, vendar se zastopa tudi nasprotno mnenje in zakon ne sili k prvemu. Naslovljencem za silo se menica mora predložiti za častno plačilo, od nepozvanih intervenijentov se plačilo mora sprejeti (nauk, zakon molči). Plača se lahko v čast trasantu ali indosantu, toraj po besedilu zakona ne v čast akceptantu. Plačnik za čast vstopi v pravice imetnika menice, dobi toraj tudi po srbskem pravu regresne pravice originarno, in sicer zoper honorata, njegove prednike in glavnega me¬ ničnega dolžnika, honoratovi nasledniki so prosti. Prednost med večitni intervenijenti pri plačilu za čast ima oni, ki oslo- bodi največ prednikov, vendar ima po zakonu pred vsemi prednost trasat, ki je sprejem odbil, ako se je o tem napravil protest. Nauk to določbo pravilno tolmači tako, da ima trasat prednost le, če drug intervenijent ne bi oprostil več zave¬ zancev. Enotni menični zakon (čl. 54.—62., 79.). Spre¬ jem in plačilo sta načelno mogoča v čast vsakemu me¬ ničnemu zavezancu. Intervenijent more biti oseba, ki je že v menični zavezi, izvzemši akceptanta in po smislu izdatelja lastne menice, dalje vsakdo, ki še ni v menični zavezi. Trasant in vsak indosant sme napisati naslov za silo; po besedilu za¬ kona se toraj mora sklepati, da tudi indosant, ki je izključit svojo zavezo; ker zakon ne predpisuje, da bi imetnik menice moral sprejeti častni akcept naslovljenca za silo, stvar nima posebnega pomena. 7 " Kdor sprejme ali plača za čast, mora u ’ Po našem meničnem pravu treba častni akcept pozvanega inter- venijenta sprejeti; indosant brez zaveze nima posebnega interesa, da bi se menica sprejela in plačala, ker ni v regresu zavezanec, zato tudi ne bi 224 honorata brez odloga obvestiti; notifikacija je torej predpi¬ sana tudi pri plačilu za čast izrecno. Sprejem za čast je mogoč v vseh primerili, v kterih ima menični upravičenec regres pred dospetkom (§ 54.), razun, če gre za menico, v kteri je prepovedana prezentacija za sprejem. Kjer treba za regres pred dospetkom protesta za ugotovitev dejstva, ki utemeljuje regres, ga je treba tudi za sprejem za čast, ni pa treba da se sprejem za čast posebej posvedoči v protestu ali dodatku, zadostuje, da je sprejem za čast na menici zapisan in po intervenijentu podpisan. Če v sprejemu ni naznačen honorat, velja za honorata trasant, pri lastni menici dosledno prvi indosant (čl. 56. e. m. z.). imetnik menice ni dolžan sprejeti akcepta za čast niti od naslovljenca za silo, kljub naslovu za silo lahko zahteva regres pred dospetkom; če pa pripusti komurkoli sprejem za čast, izgubi regres pred dospetkom zoper vse svoje prednike (čl. 55. e. m. z.). Sprejemnik za čast je zavezan imetniku menice in honoratovim naslednikom tako kakor honorat (čl. 57. e. m. z.). Sporno vprašanje, ali je častni sprejemnik zavezan kot akcep- tant (izdatelj lastne menice), je torej v primerih, kjer se je častni akcept dal trasantu ali indosantu, rešeno v nikalnem smislu; tam, kjer se je akcept dal za čast glavnemu zavezancu, pa je častni akceptant zavezan kot glavni dolžnik, njegova zaveza je torej analogna zavezi avalista glavnega dolžnika. Kljub sprejemu za čast smejo menični zavezanec, komur v čast se je menica sprejela, in njegovi predniki zahtevati, da jim imetnik menice izroči menico in morda napravljeni protest, če mu plačajo regresno vsoto. V tem primeru sme honorat ali njegov prednik, ki je menico na tak način pridobil, izvrše¬ vati regres pred dospetkom zoper svoje prednike in zoper glavnega meničnega zavezanca (čl. 57. e. m. z.). O vrstnem redu večih intervenijentov pri sprejemu za čast zakon nima določb, imetnik ima prosto izbero, kar sledi že iz tega, da lahko odkloni vse intervenijente. Plačilo za čast je mogoče v vseh primerih, kadar ima imetnik menice pravico regresa o dospetku ali pred do- imel posebnega interesa, da postavi solventnega naslovljenca; tako bi brez škode za se spravil lahko v škodo meničnega upravičenca, ko bi smel za¬ pisati naslov za silo. 225 spetkom; v drugem primeru je torej mogoč sprejem za čast ali plačilo za čast, ne pa oboje. Če je dan sprejem za čast, imetnik nima regresa pred dospetkom. Mogoče pa je plačilo za čast tudi še prvi delavnik po roku za protest radi plačila. Pri regresu pred dospetkom je toraj plačilo za čast mogoče od trenutka, ko je bilo mogoče zahtevati regres pred dospetkom, pa do dne, ko je mogoče zahtevati redno plačilo, z dospetkom preide regres pred dospetkom v regres zaradi neplačane do¬ spele menice, nove prezentacije in novega protesta zaradi plačila ni treba (čl. 58., 55., 43. e. m. z.). Če nosi menica naslove za silo ali akcept za čast, jo mora imetnik najkasneje na prvi delavnik po preteku roka za pro¬ test radi plačila predložiti imenovanim osebam na plačilnem kraju — obvezni so toraj samo naslovi za silo in častni akcept, ki se glase izrecno ali tiho na plačilni kraj — in posvedočiti mora dati s protestom, če n e dobi plačila za čast. Ako se ta protest ne napravi pravočasno, so prosti adresanti in honorat častnega sprejema in njihovi nasledniki. Sprejeti je treba samo popolni znesek, kakor bi ga moral plačati honorat, toraj tudi obresti od dospetka in stroške, ni pa treba plačati provizije. Ako imetnik zavrne tako, od kogarkoli, tudi od nepozvanega intervenijenta ponujeno plačilo, so prosti regresa zavezanci, ki bi jih bilo plačilo oprostilo (čl. 59., 60. e. m. z.); razlika torej od primera, da se ne napravi (pravočasno) kotraprotest: tu je prost tudi adresant in honorat, v primeru, da se odbije pra¬ vilno plačilo za čast, pa honorat ni prost, adresant le, če je ho- noratov naslednik. O uspešni intervenciji pri plačilu ni treba protesta, plačilo za čast se posvedoči s pobotnico na menici, ki navaja tudi ho- norata, če ga ne, velja za honorata trasant (prvi indosant lastne menice). Menica se izroči plačniku za čast, ravnotako protest, če se je napravil (čl. 61. e. m. z.) Tr Plačnik za čast vstopi v pravice imetnika zoper honorata in zoper osebe, ki so temu menično zavezane, torej tudi zoper glavnega zave¬ zanca in zoper avaliste tega in prednikov, honoratovi nasled¬ niki so prosti (čl. 62. e. m. z.). 77 Ni vedno treba, lahko je odpuščen — tako tudi pri nas — nadalje ga ni treba, če gre za regres pred dospetkom zaradi konkurza izdatelja trate, v kateri je prepovedana predložitev v sprejem. 15 226 Med večimi intervenijenti pri plačilu ima prednost oni. čegar plačilo bi oprostilo največ zavezancev. Kdor plača za čast, dasi mu je bodisi tudi izven menice ali protesta znano, da izpodrine boljšega intervenijenta. izgubi regres zoper one, ki bi jih bilo oprostilo plačilo boljšega intervenijenta (čl. 62. e. m. z.). Častni plačnik kot tak menice ne sme indosirati (čl. 62. e. m. z.). Provizije za častnega akceptanta, ki ne plača za čast, ker plača drug intervenijent ali trasat, enotni menični zakon ne pozna. XI. P o g 1 a v j e. Prestanek menične zaveze. § 66 . I. Redni način prestanka menične zaveze je plačilo menične terjatve. S plačilom glavnega dolžnika ali dolžnika, ki nima po men. pravu zavezanega mu prednika, ugasnejo vse me¬ nične zaveze, s plačilom vsakega drugega meničnega zavezanca ugasne menična zaveza onih oseb, ki jim je bil on sam zave¬ zan. Njegovi predniki ostanejo v zavezi. Izjema velja za čast¬ nega akceptanta, ki je plačal po preteku dobe za protest radi plačila, in za avalista; ta dva v tem svojstvu ne dobita me¬ ničnih pravic in nimata meničnih prednikov, menične pravice dobita honorat ali menični zavezanec, ki mu je bil avalist pri¬ stopil kot dolžnik, če dobita v roke menico s protestom in po¬ vratnim računom. II. Menična zaveza ugasne povsem z založitvijo menične vsote pri sodišču po glavnem meničnem dolžniku, če se plačilo ni zahtevalo pred pretekom roka za protest radi plačila. III. Regresna menična zaveza ugasne za vse ali za del regresnih zavezancev, če menični upravičenec odkloni pravilno intervencijo pri plačilu. IV. Vsled zamude ugasne menična zaveza (preju¬ dicirana menica v širšem smislu) a) za trasanta in indosante, če se menica vpoglednica ali povpoglednica ne predloži v roku, ki ga je v menici določi! izdatelj, ali, ako ga ni določil, v zakonitem roku v plačilo ali v sprejem (vpogled) in se ne napravi pri povpoglednici pravočasno protest zaradi sprejema; ako pa je rok za prezentacijo predpisal posa¬ mezni indosant, ugasne samo njegova zaveza. To velja tudi v primeru, da je menica dobila sprejem, da se pa ni pravo¬ časno napravil protest zaradi datiranja. b) Če se menica ne predloži pravočasno v plačilo ali če se je sicer pravočano predložila, pa se ni napravil pravočasno 15 * 228 protest zaradi plačila, za regresne zavezance in za častnega akceptanta, če se ne predloži pravočasno v plačilo in ne pro¬ testira pri imenovanem domicilijatu, tudi za glavnega zave¬ zanca (prejudicirana menica v ožjem smislu): ako je protest odpuščen, ne ugasne zaveza za onega, ki ga je odpustil. c) Če se pri plačilu ne upošteva naslov za čast ali častni akcept, za adresanta ali honorata in njihove naslednike in za častnega akceptanta, če se ne upošteva nepozvana intervencija, za honoratove naslednike; če se ne upošteva naslov za silo pri sprejemu (nezanesljivosti), ugasne zaveza dati varnost za vse regresne zavezance. V. Če plačnik za čast izpodrine boljšega inter- v e n i j e n t a , so prosti regresne zaveze vsi indosanti, ki bi bili oproščeni po plačilu izpodrinjenega intervenijenta. VI. Menično zastaranje. Zakon je za zastaranje stroge menične zaveze določil posebne kratke roke in obenem tudi omejil način, kako se me¬ nični roki zastaranja prekinjajo. Zastaranje menične obliga¬ cije se prekine le a) z vročitvijo tožbe (čl. 80. m. r.), ne že z vložitvijo tožbe (§ 1497. o. d. z.); b) z uveljavljanjem menič¬ nega zahtevka v ustni sporni razpravi (čl. XLV. uv. zak. k c. p. r. § 232. c. p. r.); c) z naznanitvijo spora po tožencu (čl. 80. m. r.); č) s prijavo v konkurzu (§ 9. k. r.). Pojem vročitve določa civilnopravdni red, protest zaradi plačila, opomin, izvensodno priznanje ali izvensodna porav¬ nava, plačilo delnega zneska ali obresti ne prekinejo zasta¬ ranja. Ravnotako veljajo za naznanitev spora in za uveljav¬ ljanje meničnega zahtevka v ustni sporni razpravi določbe civ. pravdnega reda. Če se pravda konča z razsodbo po tožbenem zahtevku, zastari judikatna obligacija v rednem roku zastaranja po ob¬ čem državljanskem zakoniku; ako se tožbeni zahtevek zavrne iz stvarnih razlogov, je s tem rečeno, da menične pravice zo¬ per toženca ni, če se zavrne iz drugih razlogov, n. pr. zaradi nepristojnosti sodišča in ravno tako, če se iz takega razloga tožba umakne, velja po pravilnem mnenju, da v takem pri- 229 meru vročitev tožbe zastaranja sploh ni prekinila, tožiteljeva stvar je, da skrbi za pravilno zastopstvo, da vloži tožbo pri pristojnem sodišču. Ne more se reči, da začne šele po pravno¬ močnosti zavrnitve teči nov rok zastaranja. Po praksi bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča za prekinitev meničnega za¬ staranja ni treba, da bi se pravda redno nadaljevala, kakor treba, § 1497. o. d. z. naj toraj tudi za ta del ne velja, z vro¬ čitvijo tožbe naj ne začne teči nov rok zastaranja. To mne¬ nje pač ni pravilno. Utemeljevanje, da obči državljanski za¬ konik ne velja za menične stvari, ker določa čl. 7. uvodnega patenta k o. d. z., da se menične stvari presojajo po meničnih zakonih, kolikor so različni od o. d. z., ne more veljati: o vpra¬ šanju, ali treba pravdo nadaljevati, menični red sploh ne go¬ vori, kakor ne govori o drugih vprašanjih zastaranja, ki se zato rešujejo po o. d. z. Menični red hoče zastaranje pospeše¬ vati, toraj mora biti stvar upravičenca — tožitelja, zoper kogar teče zastaranje, da vzdrži prekinitev v teku s tem, da pravdo redno nadaljuje. Z zadnjim pravdnim dejanjem, ki mu je namen izvesti pravdo do rednega konca, začne toraj teči nov rok za¬ staranja n. pr. z nastopom počivanja. Drugače, kjer se pravda ne nadaljuje brez tožiteljeve krivde n. pr. pristojno sodišče jenja poslovati iz razlogov § 161. c. p. r. ali pravda se ne more na¬ daljevati iz razlogov §§ 155., 158., 160., 162. c. p. r. Z vročitvijo tožbe se prekine tek zastaranja samo v prid tožitelju in samo zoper toženca, v kolikor se tiče njegovih pra¬ vic zoper druge menične zavezance. Toženec more prekiniti tek zastaranja le s tem, da naznani svojim zavezancem spor (po do¬ ločbah civ. pravdnega reda). Tudi ta prekinitev velja samo v prid tožencu, ki naznani spor in samo napram onemu zave¬ zancu, ki se mu je spor naznanil. Naznanitev spora po tožitelju bi ne zadostovala. Novo zastaranje prične v tem primeru zo¬ per toženca teči, čim plača, najkasneje pa z dnem, ko postane razsodba v pravdi zoper njega samega pravnomočna. šele s prijavo menične terjatve v konkurzu se prekine za¬ staranje, ne že z otvoritvijo konkurza ali z dnem, ko menični upravičenec zanjo zve. Novo zastaranje v prid kridatarju pri¬ čne teči s potekom dneva, kteri je postal pravnomočen sklep, da se konkurz dvigne. Ovire zastaranja, ki jih pozna obči državljanski zakonik v §§ 1494., 1495., po meničnem pravu ne veljajo. Pač pa je 230 zastaranje po § 9. k. r. ovrto, če se menična terjatev pri pre ¬ izkusnem naroku ospori in sicer od dne prijave pa do poteka roka, ki se da za uveljavljanje zahtevka. Terjatev pa morejo osporiti skrbnik mase, kridatar in upniki (§ 105. k. r.). Tožba na ugotovitev terjatve gre zoper vse osporitelje (§ 110. k. r.). Če je med njimi tudi kridatar, se zastaranje z vročitvijo tožbe zoper njega itak prekine, ne pa, če on menične terjatve ni ospo- ril. V tem primeru bo treba ločiti: ako menični upnik v likvi¬ dacijski pravdi zmaga, je njegova prijava v konkurzu priznana in zastaranje velja za prekinjeno s prijavo, če ne zmaga, ve¬ ljajo načela, kakor veljajo sicer za upliv brezuspešne pravde na tek zastaranja. Po § 9. poravnavnega reda je ovrto tudi zastaranje ter¬ jatve, ki se prijavi v poravnavnem postopanju, in sicer dokler postopanje traja, ako pa se določi v poravnavi plačilni rok, do poteka tega roka. (Gl. sedaj § 29. naredbe bana kraljevin Hrva¬ ške, Slavonije in Dalmacije o postopanju pri prisilni poravnavi izven konkurza itd., ki je proširjena na celo kraljevino — Sl. Nov. 25. aprila 1922, št. 89 — ; ta naredba določa zlasti, da rok zastaranja ne more izteči prej nego 30 dni po gori nave¬ denih rokih, za ktere je zastaranje ovrto, bodisi tudi, da bi po občih načelih iztekel prej). Dvomljivo je, ali prekine menično zastaranje uvedba amortizačnega postopanja (§§ 9. in 17. ces. nar. 31. avgusta 1915, drž. zak. št. 257). Roki meničnega zastaranja se dogovorno ne morejo po¬ daljšati, lahko pa se skrajšajo. Naprej se zavezanec prigovoru meničnega zastaranja ne more odreči. Po judikaturi bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča mora sodnik menično zasta¬ ranje pri vložitvi menične tožbe upoštevati uradno, če pa se je menična pravda že začela, le še, ako toženec prigovarja zastaranje. (Primeri § 557. c. p. r.: menica „ki ima vse potreb¬ nosti za veljavnost", to se pravi, na temelju ktere se more uveljavljati menični zahtevek, § 1501. o. d. z. naj toraj za menično zastaranje ne velja). Menični zahtevek zoper akceptanta in izdatelja lastne menice zastari s pretekom 3 1 e t »računši od dne do s petka", čl. 77., 100. m. r. Ta rok velja tudi zoper glavnega zavezanca pri menici z ime¬ novanim domicilijatom, domicilijat kot tak enako kakor trasat sploh ni menični zavezanec, velja pa tudi zoper akceptanta 231 (izdateija lastne menice) vpoglednice in povpoglednice. Če ta ni datiral akcepta (vpogleda) in se ni napravil protest, teče povgledni rok od zadnjega dne 2 letne prezentacijske dobe, s pretekom povpoglednega roka začne zastaranje; pri vpogled- niči po naši praksi s pretekom prezentacijske dobe same, ven¬ dar je bivše avstrijsko vrhovno sodišče enkrat priznalo, da na tožbo, ki se je vložila po preteku 3 let od i z d a j e menice, ni več mogoč menični plačilni nalog. Triletni rok za zastaranje od dne dospetka teče tudi takemu akceptantu v prid in škodo, ki je dal modifikovan akcept v tem smislu, da je za se izpre- menil dan dospetka. Triletni rok zastaranja teče zoper vse menične upravi¬ čence od istega dne in se konča za vse v istem hipu. Ali se šteje dan dospetka v triletni rok, je jako sporno; pravilno je, da se ne šteje, to sledi iz analogije po čl. 32. m. r. (tako je tudi sodilo bivše avstrijsko vrhovno sodišče). Poprej sporno vpra¬ šanje, ali se triletni rok računi po koledarju (čl. 32. m. r.) ali po § 902. o. d z., s 3 leti po 365 dni, je s tretjo novelo rešeno v prvem smislu.'" Glede zastaranja menične zaveze častnega akceptanta glej § 62.; zoper avalista ali sopodpisnika glav¬ nega zavezanca teče 3 letno zastaranje. Drugače, ne splošno kakor zoper glavnega zavezanca, so urejene dobe z as ta ran j a za regresne zahtev- k e zoper trasanta in indosante. Regresni plačilni zahtevki zadnjega indosatarja (imetnika menice) zastare v prid tra- santu in indosantom v 3 mesecih, če se je morala menica pla¬ čati v Evropi, razun na Islandu ali na Farorjih, v 6 mesecih, če se je morala plačati v obrežnih zemljah Azije in Afrike ob Sredozemskem in Črnem morju in azijskih in afriških otokih teh morij, v 18 mesecih, če se je morala plačati kjerkoli drugje. Doba začne teči od dne, ko se je napravil protest (čl. 78., 98. št. 10 m. r., če se ni napravil, so garantje itak prosti). V prid garantu, ki je odpustil protest, teče zastaranje od zadnjega protestnega dne, ta dan kakor tudi dan protesta se ne šteje v 78 Adler zastopa mnenje, da kot dan dospetka treba računiti prvi plačiini dan, zakon da po pomoti nepravilno rabi izraz „dan dospetka 11 . Temu mnenju ni pritrditi; res je sicer anomalija, da začne zastaranje teči prej, nego je bilo morda mogoče pravico izvrševati, ali besedilo zakona je jasno in ni razloga zakonu podtikati zmote. Menični red pospešuje raz¬ rešitev od menične zaveze. 232 rok. Kar velja za zadnjega indosatarja, velja tudi za častnega plačnika. Regresni zahtevki indosanta zoper izdatelja in ostale pred¬ nike zastare, če stanuje regresant v Evropi (razun Islanda in Farorjev) v 3 mesecih, v 6 ali 18 mesecih, če stanuje v 2. ali 3. geografskem okrožju. Zastaranje začne teči od dne plačila, če je regresant menico plačal, predno se je zoper njega vlo¬ žila menična tožba, sicer pa od dne, ko se mu je vročila tožba ali sodno vabilo (čl. 79., 98., št. 10 m. r.), ali ko se je uveljavil menični zahtevek v ustni sporni razpravi, ne pa od dne, ko se mu je naznanil spor. Tudi tu se dan plačila (vročitve itd.) ne računi v rok zastaranja. Zoper avalista ali zoper častnega akceptanta, ki je plačal po preteku zadnjega dne za protest za¬ radi plačila, menično zastaranje ne teče, ker nimata meničnega regresa; namesto njih imata regres regresni zavezanec, ki mu je bil dan aval, ali honorat, če dobita menico s protestom in povratnim računom. Zoper ta dva teče zastaranje od dne, ko je avalist ali častni akceptant plačal, za dobo je odločilno stanovališče honorata ali regresnega zavezanca, ki je zanj plačal avalist. Posledica ureditve rokov zastaranja po geografskih okrož¬ jih je, da ima zadnji indosatar 18 mesecev časa tožiti garanta, če je bila menica plačljiva v Ameriki, dasi garant morda sta¬ nuje v istem mestu kakor regresant, samo 3 mesece pa, če je bila plačljiva v Evropi. Ravno tako ima regresant, ki stanuje v Ameriki, zoper vsakega prednika, ki stanuje v območju na¬ šega meničnega reda, 18 mesečen rok za tožbo, v Evropi sta¬ nujoči pa le 3 mesečen rok. Roki zastaranja toraj za posa¬ mezne regresante ne začno teči z istim hipom in so tudi med seboj jako različni. Pomniti treba tu, da veljajo, določbe me¬ ničnega reda o zastaranju le v primeru, da je kraj izpolnitve (menično ali dejansko stanovališče regresatovo) v območju našega meničnega reda. Če gre regres od regresanta zoper regresata izven tega območja, naš menični red sploh ne pride v poštev. Ako se sešteje več rokov za zastaranje regresnih za¬ vez, je mogoče, da niso še vsi regresni zahtevki zastarani, zahtevek zoper glavnega dolžnika pa že. N. pr. plačilni kraj je bil New-York, zadnji indosatar A ima 18 mesecev časa, 233 da toži prednika B v Ljubljani. Ta plača, čim se mu vroči tožba in zahteva sam plačilo od prednika C v Kajiri — rok zastaranja za ta zahtevek se ne ravna po našem meničnem redu — C ima 6 mesecev časa, da toži prednika D v Splitu, ta zahteva plačilo od prednika E v Bostonu — rok zastaranja se zopet ne ravna po našem meničnem pravu — E ima zopet 18 mesecev časa, da toži prednika v Sarajevu. Tako je pre¬ tekel absolutni 3 letni rok zastaranja zoper akceptanta G v Mariboru. Ali: regresat A, ki stanuje v New-Yorku in je tam plačal menico, toži prednika B-ja v Ljubljani, B naznani pred¬ niku C v Ljubljani spor. Pravda gre skozi vse 3 instance in traja 17 mesecev, B mora vsled sodbe plačati in toži C-ja čez dva meseca; ko je vložil tožbo, je bil 3 letni rok zastaranja zoper akceptanta že potekel. Da se obvaruje takih posledic, upotrebi toženi regresat lahko sredstvo naznanitve spora (B v drugem primeru), lahko tudi izvrši jus offerendi v smislu čl. 48. men. reda., vedno mu pa ni mogoče (C v drugem primeru) niti prvo sredstvo niti, zlasti če se notifikacija ni izvršila, drugo. Sporno je, ali se more regresat, ki ne more več prijeti glav¬ nega meničnega zavezanca, braniti s prigovorom, da je že zastaran zahtevek zoper glavnega dolžnika. Pravilna je Grtin- hutova rešitev: če je regresant sam zakrivil, da je rok zasta¬ ranja za glavnega meničnega dolžnika pretekel prej, predno je on izvršil regres, mu sme regresat prigovarjati to zastara¬ nje, ker tudi regresant sam ne bi mogel izvrševati meničnih pravic zoper glavnega zavezanca. Če je zoper tega doba za¬ staranja potekla brez regresantove krivde, pa regresat ne more prigovarjati zastaranja glavne menične zaveze. Iz načela, da se računijo roki zastaranja med vsakim upravičencem in njegovimi regresnimi zavezanci posebej, more nastati tudi primer, da napram enemu izmed regresantov že nastopivše zastaranje ne ščiti zoper drugega regresanta: A toži prednika B; ta naznani spor predniku C, ne pa pred¬ nikoma D in E. B plača po.„sodbi, pa več nego 3 mesece potem, ko se je bila tožba vročila njemu; napram D in E-ju je njegov zahtevek zastarel, ne pa napram C-ju. Če C plača pred po¬ tekom 3 mesecev, ima regres zoper D-ja in E-ja. Ko bi pa bil B prijel za plačilo že prostega D in bi ta plačal, bi D ne imel regresa zoper E, ker je D plačal, dasi bi ga B zaradi zasta¬ ranja ne bil mogel siliti k plačilu. 234 Bosanski menični zakon (čl. 77.—80.) se doslovno ujema z našim; hrvaški (§§ 84.—89.) ima sledeče poseb¬ nosti: 1. Zastaranje prične zoper indosanta teči šele z dnem, ko se mu je tožba vročila, kakor pri nas, zastaranje pa se pre¬ kine že z vložitvijo tožbe (§§ 86., 87. hrv.). 2. Zoper prednika, ki je zastaranje prekinil s tem, da je svojemu predniku na¬ znanil spor, začne teči zastaranje, čim je postalo zoper njega izrečeno sodno razsodilo pravnomočno (§ 87. hrv.), kar velja po pravilnem mnenju tudi pri nas. 3. Zastaranje se uradno ne upošteva (§ 88. hrv.). 4. Med tekom konkurza, ki je otvorjen nad imovino meničnega dolžnika, zastaranje ne prične teči — je ovrto — ako je že teklo, se prekine. Toraj ni odločilna prijava menične terjatve (§ 89. hrv.). Srbski trgovinski zakon (§§ 166., 167.) ima povsem drugačen način zastaranja. Regresnim zavezancem in akcep- tantu za čast v prid posebnega meničnega zastaranja ni, nji¬ hova zaveza ugasne, če se ne 'napravi o pravem času protest ali če se ne vloži o pravem času regresna tožba; roki za tožbo pa' niso roki zastaranja, nego treba jih smatrati za iz¬ ključitvene roke (glej § 57.). Posebno menično zastaranje velja samo v prid akceptantu, v prid izdatelju lastne me¬ nice pa le, če jo je izdal ali podpisal trgovec, bankir ali ne- trgovec za trgovinski posel, dalje po zmislu v prid trasantu, ki je pozneje dobil pokritje nazaj, slednjič avalistom teh oseb. Tem zavezancem v prid teče 5 letni rok zastaranja od dne, kc se je zahtevalo, da se napravi protest, ali, če se ni zahte¬ valo pravočasno, od dne, ko je bilo treba zahtevati, ta dan se ne računi. Pri vpoglednicah začne po nauku teči rok zastara¬ nja s pretekom 3-, 6- ali 18 mesečnega roka za prezentacijo, pri povpoglednicah s pretekom dne, ki se izračuni,, če se vpo¬ glednemu roku prišteje še povpogledni rok. Za druge zaveze, ki temelje na menici, n. pr. trasata ali domicilijata, ki je prejel pokritje, velja glede zastaranja gradjanski zakonik, če gre za trgovinsko stvar v zmislu §a 166. srb., pa 20 leten rok. Zastaranje se prekine samo s tem, da se pri sodišču za¬ hteva plačilo, toraj s tožbo ali prijavo terjatve v konkurzu, novo začne teči od dne poslednjega koraka, ki ga je upnik napravil pri sodišču. Če se je pa spor končal s priznanjem, poravnavo ali sodbo, zastari terjatev šele po preteku 24 let, za to zasta- 235 ranje veljajo načela občega državljanskega prava. S pretekom 5 letnega roka za menično zastaranje ugasne samo menična tožba, ne pa menična terjatev sama, ta postane po preteku me¬ ničnega zastaranja navaden obligacijski dolg in zastari po iz¬ recni določbi gradjanskega zakonika (novela iz leta 1864.) šele po 24 letih vračunši 5 letni rok meničnega zastaranja. Enotni menični zakon (čl. 70., 71.) določa za za¬ staranje zoper akceptanta in izdatelja lastne menice — in zo¬ per njihove avaliste — 3 leten rok od dne dospetka; zahtevki imetnika menice (zadnjega indosatarja) zoper indosante in trasanta zastare v enem letu od dne, ko se je pravočasno na¬ pravil protest; če je bil protest odpuščen, se ta rok računi od dne dospetka. Regresni zahtevki indosantov med seboj in napram trasantu zastare v 6 mesecih od dne, ko je indosarit menico plačal ali se je regresni zahtevek prej sodno uvelja¬ vil „zoper njega“, toraj šele z vročitvijo tožbe. Iz kterih raz¬ logov se zastaranje ovre ali prekine, določi 'vsaka država glede meničnih zahtevkov, ki naj jih presodijo njena sodišča, druge države pa smejo določiti pogoje, s kterimi priznavajo te vzroke. Ravno tako smejo države sopogodnice določiti po¬ goje, s kterimi priznajo učinek sodnega uveljavljenja menice za začetek teka zastaranja regresnih zahtevkov med indosanti ter med indosanti in trasantom (čl. 16. konvencije). Kaj je sodno uveljavljanje, tega namreč enotni menični zakon ni določil, izbral je samo široki izraz ,,sodno“, ki ga morajo izpolniti po¬ samezne države (tožba, prijava v konkurzu, uveljavljanje v ustni sporni razpravi). Dan, s kterim nastopi dejstvo, ki sproži tek zastaranja, se v rok zastaranja ne šteje. § 68 . Vil. Amortizacija. S tem, da se menica izgubi ali da se menica slučajno ali vsaj brez volje imetnika popolnoma uniči, ne ugasnejo me¬ nične pravice, ni jih pa mogoče izvrševati. Čl. 73., 98., št. 9, men. reda (prim. § 1. ces. nar. 31. avg. 1915, drž. zak. št. 257) dajejo „lastniku“ prešle menice, to je osebi, ki trdi, da ji je kot lastniku menica prešla, pravico, da predlaga pri trgovinskem sodišču plačilnega kraja amortizacijo menice. Z amortizacijo 236 se dosežejo tri svrhe: 1. lastniku se omogoči izvrševati pra¬ vice iz prešle menice; 2. pridobitelju prešle menice se onemo¬ goči uveljavljati jo; 3. pošteni pridobitelj se opozori na nevar¬ nost, ki preti njegovim pravicam z amortizacijo. Amortizacija je mogoča za trato in lastno menico, za spre¬ jeto in nesprejeto (sporno) trato, za protestovano in neprote- stovano, pa tudi za vtoženo, plačano, zastarano (sporno) in prejudicirano menico, slednjič celo za slepo (blanketno) me¬ nico. Vendar treba glede te pomniti, da njena amortizacija ne da meničnih pravic, prešlega blanketa ni mogoče izpolniti, ka¬ kor prešle menice ni mogoče indosirati; pri prešli menici se z amortizacijo doseže, da je pridobitelj ne more izpolniti in tako storiti — za poštenega pridobitelja — veljavne. Po predlogu za amortizacijo, v kterem mora predlagatelj izkazati, da je menico imel, da mu je menica prešla, ter na¬ vesti njeno vsebino, izda sodišče oklic (edikt), v katerem po¬ zove imetnika menice, da naj jo predloži sodišču 79 v roku 45 dni, ki se mu določi začetek s prvim dnem po dospetku. če menica v času, ko se oklic izda, še ni dospela, sicer pa od dne, ko se izda oklic, ne vštevši ta dan. Oklic se enkrat ob¬ javi v listih (uradni list). Po preteku tega roka izreče sodišče menico za usmrčeno, če se ni prej predložila sodišču. Ako se je, je stvar predlagatelja, da dokaže imetniku v pravdi, da je ta menico pridobil v zli veri ali z veliko nemarnostjo (čl. 74. men. reda); ravno objava oklica je lahko dokaz za veliko ne¬ marnost ali zlo vero, če je imetnik menico pridobil po objavi. Glede amortizačnega postopanja treba upoštevati tudi ces. pa¬ tent 31. avg. 1915, drž. zak. št. 257, zlasti §§ 5., 6., 10., 12., 13., 17. Že dejstvo, da je sodišče uvedlo amortizačno postopanje, daje predlagatelju pravico, da po dospetku zahteva od glav¬ nega zavezanca, ne od domicilijata, plačilo ali polo¬ žitev menične vsote pri sodišču brez obresti, provizije in stro¬ škov; plačilo pa more zahtevati le, če da varnost dotlej, da sodišče pravnomočno izreče amortizacijo. Ta varnost je po¬ trebna za to, ker bi moral glavni menični zavezanec, ki bi pred amortizacijo plačal menico onemu, kdor je amortizacijo predlagal, (še enkrat) plačati pravilno legitimovanemu imet- 70 Jasno je, da je to zgolj formalnost, če je dokazano, da je menica uničena. 237 niku menice, če jo ta predloži v plačilo, predno je pravno¬ močno usmrčena. Varnost toraj jamči meničnemu zavezancu in ne, kakor se tudi trdi, imetniku v amortizacijo predlagane menice, kateremu bi smel glavni zavezanec plačilo odreči, potem ko bi bil menico plačal predlagatelju amortizacije. Ker se amortizačno postopanje ustavi, čim se menica sodišču pred¬ loži ali sicer dokaže, da jo nekdo ima, ali ako se sicer izkaže, da predlagateljeve navedbe niso resnične (§ 11. cit. ces. na- redbe), je v primeru, kjer je glavni dolžnik menico pravilno plačal imetniku menice, stvar onega, ki je predlagal amorti¬ začno postopanje, da s tožbo od meničnega upravičenca iz¬ terja menično vsoto. Dokazno breme, da je bil sprejem plačila nepravilen, da je vsoto prezentant menice sprejel po krivici, zadene tožitelja. S tožbo bo tudi moral predlagatelj amorti- začnega postopanja prisiliti imetnika neplačene menice, kakor že rečeno, da mu menico izroči, toda uspel bo le, če so dani pogoji čl. 74. m. r.; dokazno breme zadene tožitelja. Varnost jamči toliko časa, da je menica pravnomočno usmrčena; potem niti formalno in materijelno legitimovan imetnik ne more več uveljavljati menice zoper glavnega me¬ ničnega zavezanca. Ako pa se je tekom amortizačnega posto¬ panja javil imetnik prešle menice, jamči varnost tudi še naprej, dokler ni gotovo, da glavnemu meničnemu zavezancu ne bo treba še enkrat plačati. To se dožene v pravdi med imetnikom menice in onim, ki je amortizacijo predlagal, najdalje pa ostane varnost zavezana dotlej, dokler imetnikova menična terjatev ne ugasne z zastaranjem. Ako je slednjič glavni menični zave¬ zanec plačal najprej onemu, ki je zahteval amortizacijo, in po¬ tem pravilno imetniku menice, mu jamči varnost toliko časa, dokler more od predlagatelja zahtevati povračilo neupravi¬ čeno sprejetega plačila. Varnost mora kriti vsoto, ki jo sme predlagatelj po menici zahtevati, lahko je torej tudi manjša od prvotne cele menične vsote.. Pravnomočno amortizačno razsodilo nado- mestuje menico zoper glavnega meničnega zavezanca, zoper regresne zavezance, zlasti tudi zoper izdatelja nesprejete trate, pa le, če je menica že bila protestovana zaradi plačila, razuti, ako je bil protest odpuščen. Tudi ta omejeni učinek pa je spo¬ ren, češ da čl. 73., 98., št. 9 m. r. govorita samo o pravicah 238 zoper glavnega zavezanca. To je sicer res, ali gotovo je, da naj amortizačno razsodilo nadomestuje kolikor mogoče listino samo in predlagatelju varuje ali bolje povrne tiste pravice, ki jih je imel v trenutku, ko je listina prešla. Če je bila menica v trenutku, ko je prešla, že protestovana zaradi plačila, so bile regresne pravice že ustanovljene, amortizacija jih vzdrži, na¬ domestiti pa ne more protesta; protest bi bil mogoč le na te¬ melju duplikata, ki si ga je morda mogoče preskrbeti, potem pa redno ne bo treba amortizacije, vsaj ne, če prešli izvod ni bil sprejet. Prim. tudi §§ 13. in 17. ces. nar. 31. avgusta 1915, drž. zak. št. 257. Od prešle menice treba ločiti pokvarjeno in raz¬ vrednoteno. Razvrednotena je menica, ki nosi znamenja, s katerimi se običajno nalašč naznači, da je ob veljavo: prebita (preluknjana), prečrtana, raztrgana menica; pokvarjena je me¬ nica, če je listina sama poškodovana tako, da manjka menici del njenega besedila. Amortizacija v takih primerih ni na me¬ stu, niti če se je menica razvrednotila ali poškodovala slučajno, iz zmote ali po neupravičeni osebi; listina še je, amortizačno razsodilo pa nadomestuje samo listino, ki je ni več. Slučajno ali pomotno razvrednotena ali pokvarjena — v bistveni sesta¬ vini besedila — listina sicer ni več menica, ali materijelne pra¬ vice in zaveze iz nje zato niso ugasnile. Izvrševati pravic pač ni več mogoče po meničnem postopku in zlasti ni mogoče na njih temelju zahtevati meničnega plačilnega naloga (naloga za varnost), nego stvar onega, ki izvaja iz listine pravice, je, da v pravdi dokaže, da pravice kljub zunanjemu videzu listine še veljajo. Po pravilnem mnenju toraj tudi ni mogoče take me¬ nice protestovati, nego treba bo v to svrho, da se ohranijo re¬ gresne pravice, preskrbeti si duplikat, če je to mogoče. Bosanski zakon (čl. 73.) je doslovno enak čl. 73., odst. 1 in 3 m. r., odstavka 2. — amortizačno postopanje — ni prevzel. Tudi hrvaški menični zakon (§§ 77.—79.) se vobče ujema z našim meničnim redom in zlasti tudi z našim naukom. Po¬ sebnosti so, da sodišče, čim dovoli amortizačno postopanje, prepove akceptantu (izdatelju lastne menice), plačati menico da se more amortizacija domicilovane menice z imenovanim domicilijatom zahtevati le, če se s protestom dokaže, da se je menica domicilijatu pravočasno prezentovala — kar velja tudi 239 po našem nauku, ker je v tem primeru reden protest pogoj za zavezo glavnega meničnega zavezanca •—; naravnost je slednjič rečeno v hrvaškem zakonu, da se na temelju amorti- začnega razsodila od glavnega meničnega zavezanca lahko zahteva plačilo po meničnem postopku. Precej različne so določbe srbskega trgovinskega zakonika (§§ 126.—131.) o prešlih menicah — zakon govori samo o izgubljenih. Pred vsem ni izključeno, da se tudi menica amortizuje tako, kakor vsaka druga listina po določbah zakona o gradjanskom postupku. Posebne, menici primernejše do¬ ločbe pa daje trgovinski zakonik. Ta loči 1. primer, da se je menica izdala v več izvodih (duplikatih), od kterih vsaj eden ni prešel; 2. primer, da duplikatov ni, ali da so prešli vsi. 1. V prvem primeru zopet treba ločiti, ali je izgubljena menica bila sprejeta ali ne. a) Če ni bila, ima lastnik izgubljene menice pravico, da zahteva plačilo z drugim, tretjim i. t. d. duplikatom, ne da bi mogel menični zavezanec zahtevati, da se mu izroče vsi duplikati, praksa pa zahteva, da je na izvodu, s katerim se išče plačilo, kasatorna klavzula (gl. § 71.). Dejanski imetnik menice v tem primeru od pozvanca in garan¬ tov ne more zahtevati plačila; b) ako je izgubljena menica bila sprejeta, akceptantu ne¬ sprejetega izvoda ni treba plačati, razun če to odredi, potem ko je stvar preiskalo, sodišče s sklepom in če lastnik izgubljene menice da varnost. Če se pozneje pojavi pravi imetnik menice, mora akceptant plačati še enkrat in njegova stvar je, držati se za prvo plačilo onega, kteremu je plačal, ali poroka. (Sporno, zastopa se tudi mnenje, da je akceptant na vsak način prost in da je stvar dejanskega imetnika sprejete menice, da dožene pri sodišču svoje pravice, toda ne zoper akceptanta, nego zoper onega, ki mu je akceptant vsled sodnega sklepa plačal nesprejeti duplikat, držati pa se more tudi varnosti. Prvi nazor se boljše strinja z našim naukom, drugi je skoro da boljše utemeljen v besedilu srbskega trgovinskega zakonika.) 2. Če so izgubljeni vsi izvodi ali če se je menica izdala samo v enem izvodu, kar pri lastni menici ni drugače mogoče, daje zakon dve poti, kako se pride do plačila: a) ako je iz¬ gubljena trata, ki je bila v besedilu označena kot prva, ali če so se izgubili vsi izvodi, si more lastnik preskrbeti nov dupli- 240 plikat, z njim v roki pride potem do plačila po načinu 1. a) ali 1. b); b) če izgubljeni sprejeti ali nesprejeti edini izvod trate ni bil označen kot prvi ali če gre za lastno menico, more lastnik zahtevati plačilo le, če mu sodišče, potem ko je dokazal, da je lastnik izgubljene menice, to prizna z razsodbo in če da var¬ nost. Če varnosti ne da, more zahtevati samo položitev pri sodišču. Pogoj za sodni sklep ali razsodbo v primerih l.b) in 2. b) je, da da napraviti lastnik izgubljene menice drugi dan po do- spetku izgubljene menice protest zaradi plačila in da ta protest notifikuje izdatelju in indosantu na isti način, kakor protest pri sprejemu za čast. Če to stori, obdrži vse, tudi regresne me¬ nične pravice. (Sporno: Trdi se tudi, da se s tem protestom po- svedoči, da lastnik izgubljene menice ni dobil plačila na način, opisan v št. 1. b) in 2. b); ali to mnenje z ozirom na rok, ki je stavljen za protest, pač ni pravilno, ker bi v primeru, da se je menica izgubila recimo zadnji dan pred dospetkom ali na dan dospetka sam, ne bilo več mogoče izvesti sodnega postopanja do dne, ko je treba napraviti protest. Prvo mnenje vstreza bolje; če se je menica izgubila po dospetku, ne da bi se bi! pravočasno napravil protest zaradi plačila, so regresne pra¬ vice itak izgubljene.) Zaveza poroka v primerih 1. b) in 2. b) ugasne v treh letih od prevzema poroštva, če ni prej sodnih korakov zoper njega. Uredba o pravni likvidaciji stanja stvor- jenega z vojno 1914. — 1919. leta z dne 21. junija 1920. Službene Novine št. 148 z izpremembami z dne 27. junija 1921, Službene Novine št. 155 za Slovenijo ne pride v poštev. Enotni menični zakon amortizacije ne ureja, konvencija o izenačenju meničnega prava (čl. 15.) prepušča izrecno državam sopogodnicam, da same urede posledice iz¬ gube menice, plačljive na njihovem ozemlju, zlasti kar se tiče izdaje nove menice ali pravice do plačila ali uvedbe amorti- začnega postopka; druge države pa smejo določiti pogoje, s katerimi priznavajo sodne odloke, ki bi se izdali za ta del. XII. Poglavje. Prolongacija. § 69. Prolongacija je pogodba med meničnim zavezancem in meničnim upravičencem, s ktero se odgodi plačilo menice. Menični red pro- longacije ne ureja. Prolonguje se menica na različne načine: 1. Z dogovorom med meničnim zavezancem in meničnim upravičencem, ne da bi se dogovor posvedočil na menici. V tem primeru ta upravičenec pred potekom roka, za kteri se je plačilo odgodilo, od tega zavezanca ne more zahtevati pla¬ čila, zavezanec bi imel zoper predčasno tožbo prigovor. Ne upliva po odgoditev na pravno razmerje med tem upravičen¬ cem in drugimi zavezanci in obratno, izvzemši kjer bi šlo za exceptio doli. Dan dospetka s tako prolongacijsko pogodbo ni izpremenjen, tudi upravičenec, ki je dovolil odgoditev, mora menico predložiti in dati protestovati o dospetku, kakor je do¬ ločen v menici, sicer izgubi regres in pri domicilovani menici z imenovanim domicilijatom tudi menični zahtevek zoper glav¬ nega meničnega zavezanca. Dosledno teče zastaranje od me¬ ničnega dospetka in ne od plačilnega dneva, ki se je določil z odgoditvijo. — Vprašanje, ali tudi v prid zavezancu samemu, ki se mu je plačilo odgodilo,"je sporno; pravilno je mnenje, da bi imel menični upravičenec zoper zavezanca, ki se mu je pla¬ čilo odgodilo in ki bi prigovarjal, da je menica zastarana, na¬ sprotni prigovor zvijačnosti, če je zastaranje nastopilo samo zaradi odgoditve. 2. Z zaznamkom odgoditve na menici sami (p r o 1 o n g i - rana menica vožjem smislu). 16 242 3. z izdajo nove menice (prolongacijska menica). Glede pravnega pomena teh načinov prologacije so mne¬ nja deljena. Griinhut polaga odločilno važnost na voljo strank, ki imajo lahko namen odgoditi dospetek sam ali pa le plačilo. Za prvi primer treba po Griinhutovem mnenju, da se na novi menici ponove vsi podpisi stare menice ali da zavezanec, ki se mu je prolongacija dovolila s pritrdilom vseh drugih zave¬ zancev, podpiše prolongacijski zaznamek na menici sami. Po enem kakor po drugem načinu gre potem za novo menico z novim dospetkom, ki odloča početek zastaranja in pravočasno izpolnitev regresnih pogojev. V dvomu pa naj velja domneva, da gre tudi takrat, kadar se je izdala nova menica ali se je odgoditev zaznamovala na menici sami, samo za odgoditev plačila, stara menica naj ostane nedotaknjena v vsakem po¬ gledu, pravni učinek nastopi samo med strankama, stari do¬ spetek ostane odločilen v gori (št. 1) navedenem smislu, pro- longant mora menico o dospetku (stare) menice protestirati in ima takoj regres zoper menične zavezance, ki jim plačila ni odgodil, to celo tedaj, če je plačilo odgodil glavnemu zave¬ zancu. Staub-Stranz ne priznava niti tega, da bi prolonga¬ cijska menica izpremenila dospetek po stari menici, razun če je jasno izražen animus novandi, daje pa po drugi strani pro- longacijskemu zaznamku na menici v toliko učinek in rem, da se nanj sklicujejo lahko tudi regresni zavezanci, če je prišel na menico pred dospetkom. Adler priznava, da se z izdajo nove menice izpremeni dospetek za one menične zavezance, ki jo podpišejo, in ravnotako z zapisom novega dne dospetka na stari menici ter pristavlja, da po splošnem mnenju postanejo prosti oni zavezanci, ki nove menice niso podpisali ali ki niso pritrdili izpremembi dospetka v stari menici, da pa po pravil¬ nem mnenju ne postanejo prosti, nego so zavezani po prvotni menici, če upravičenec, ki je dobil novo (izpremenjeno) me¬ nico, izpremembe ni mogel opaziti in če se zoper nje izvrši po prvotni menici, kar je treba za regres; sam pa pristavlja, da to ne bo lahko praktično. Staub-Stranz-ovemu mnenju se lahko oporeka, da na noben način ni izključeno, da bi se ne mogli s sporazumom vseh zavezancev izpremeniti tudi bistveni sestavni deli prvotne menice in s tem ustvariti nova menica; zoper Griinhutovo 243 mnenje govori, da premalo upošteva formalnost menice. Ne gre za to, kaj sta upravičenec in zavezanec nameravala, ali odgoditev plačila ali dospetka — to bi veljalo res samo inter partes — nego, kaj sta izrazila v menici. Če se je izdala nova menica, bo toraj v dvomu treba smatrati, da je odgoden do- spetek, že celo bo to veljalo napram poštenemu pridobilcu nove menice, ki bi se mu zavezanec mogel upreti le z exceptio doli. Ako se je prolongacija izrazila z zaznamkom na menici, je dejansko vprašanje, kako se je izrazila. Ne bo dvoma, da se je hotel preložiti dospetek in ne samo odgoditi plačilo, če je n. pr. zapisano: „menica dospe šele dne ...“, ravno tako bo jasno, da gre samo za odgoditev plačila, če je zapisano „ne bom terjal do ...“ ali »dovolim odgoditev do ...“. Če je izraz nejasen, gre nejasnost v breme upniku, ki ga je rabil, njegova stvar je, da v menici govori jasno. Vprašanje pa je, kaj je zanj večje breme, odgoditev plačila ali preložitev dospetka. V enem in drugem primeru ne more pred potekom novega roka zahtevati plačila od zavezanca, s komur je sklenil pogodbo, pri odgoditvi teče rok zastaranja zoper njega od prvotnega do¬ spetka, pri določitvi novega dospetka od tega. Potemtakem treba reči, da je zanj odgoditev težje breme, za meničnega zavezanca lažje, v dvomu toraj treba na menici zapisano pro- longacijo smatrati samo za odgoditev, menica obdrži prvotni dan dospetka, ob tem času treba menico predložiti in dati na¬ praviti protest, da ne nastopi prejudic, ravnotako kakor bi bila odgoditev jasno izražena. Ostane še vprašanje, kako upliva prolongacija na zavezo onih meničnih dolžnikov, ki niso sklenili prolongacijske po¬ godbe in sicer napram meničnemu upniku, ki jo je sklenil z drugim zavezancem, in napram meničnim naslednikom tega upnika, a) Izdala se je nova menica, stara se ni uničila. Menični zavezanci, ki so podpisali obe, morajo načelno pla¬ čati le, če se jim izročita obe menici, oni so se hoteli zavezati le enkrat; dvakrat bi morali plačati samo v primeru, da kro¬ žita obe menici ločeno naprej in prideta v roke poštenih pri- dobilcev, ki jim prolongacija ni znana. Menični zavezanci, ki so podpisali samo staro menico, ostanejo po nji zavezani s prvotnim dospetkom tudi napram prolongantu. Ta primer ne bo praktičen; če se izda prolongacijska menica, se skrbi za to, 16 * 244 da prvotna ne pride več v cirkulacijo, b) Preložil se je do¬ spe t e k z zaznamkom na menici sami. Tu velja analogija s popravljeno (korigirano) menico. Menični zavezanci, ki niso pristopili prolongacijski pogodbi, so prosti; prvotnega do- spetka ni več, za novi se niso zavezali; ostali zavezanci so za¬ vezani po izpremenjeni menici, tako prolongantu kakor nje¬ govim naslednikom, c) Prolongacijski zaznamek na menici ima samo pomen o d g o d i t v e. Trdi se, da velja samo inter partes, zlasti Grunhut zastopa to mnenje, češ stvar ni dru¬ gačna, nego če akceptant da modifikovan akcept, s katerim se zaveže plačati pozneje nego o dospetku menice; velja naj isto, kar velja v primeru št. 1. Dokazovanje s pozivom na modifi- kovani akcept sicer ni povsem prepričevalno, ali mnenju treba pritrditi. Za zavezance, ki so menico podpisali, predno je pri¬ šel prolongacijski zaznamek nanjo, je položaj isti, kakor v pri¬ meru št. L; če plačajo v regresu pred potekom odgoditvenega roka, imajo tudi regres zoper zavezanca, ki mu je plačilo bilo odgodeno, brez ozira na oni rok. Drugačna, bi morda kdo re¬ kel, je stvar za one zavezance, ki so menico pridobili in pre¬ nesli s prolongacijskim zaznamkom. Ti so vedeli, da je predniku plačilo odgodeno in dalo bi se reči, da so zavezo prevzeli ravno zato, ker je bil rok plačila odgoden, tembolj, ker je tudi pridobilec vedel, da je rok odgoden. Vendar bi ta sklep ne bil pravilen. Če se iz menice ne vidi, da je preložen dospetek, mora vsak menični zavezanec vedeti, da velja v menici zapi¬ sani rok dospetka, nelogično bi bilo pustiti veljati dospetek za onega zavezanca, ki nič ne ve o prolongaciji in dati prigovor prolongacije onemu, ki je moral vedeti, da je plačilo predniku — redno je to glavni zavezanec — odgodeno. Tudi če se za¬ znamek glasi splošno, ne da bi imenoval zavezanca, ki se mu je plačilo odgodilo, ve poznejši zavezanec, da se njemu ni od- godilo; njegova stvar je, dogovoriti s svojim indosatarjem enako prolongacijo. Mnenje, da ima prolongacijski zaznamek v nekaterih primerih učinek in rem, torej ni pravilno. Od — sporazumne — prolongacije treba ločiti zakonito prolongacijo, ki jo odredi država o priliki vojne, epide¬ mije ali drugih občih nezgod za celo državo ali samo za dolo¬ čeno ozemlje. Na ta način, z oblastveno odredbo, pravilno z zakonom (moratorij), se lahko preloži dospetek sam ali rok za prezentacijo, ali roki za protest, za vlaganje meničnih tožb. Kteri od teh učinkov naj nastopi, treba presoditi po dotičnem zakonu . 80 s " Med svetovno vojno je izšla v bivši Avstriji cela vrsta naredb o moratoriju: državni zakonik št. 193, 216, 261, 267, 280, 321, 333 iz leta 1914: št. 138, 184, 384 iz leta 1915; št.422 iz leta 1916: št.494 iz leta 1917 in po¬ sebne naredbe za Galicijo in Bukovino. Tehnika teh naredb se je s pri¬ dobljenimi izkušnjami izpopolnjevala, dajale so se posebne določbe o času plačila, prezentacije in protesta, o regresu, duplikatih, uplivu višje sile, notifikaciji i. t. d. Slične odredbe so izšle tudi v ostalih delih bivše monar¬ hije; za ozemlje kraljevine Srbije zlasti zakon z dne 29. julija 1914 in za¬ časni zakon o likvidaciji moratornega stanja z dne 24. aprila 1920, Službene Novine št. 90, čl. 31. in sl., z dopolnilom z dne 27. junija 1921, Službene No- vine št. 155 in z dne 23. junija 1922, Službene Novine št. 138. Glej tudi Pravilnik o likvidacijski banki z dne 22. marca 1922, Službene Novine št. 77 (XI. —1922). Te določbe so za menice iz dobe balkanske in svetovne vojne pa do ukaza o obči demobilizaciji bistveno izpremenile propise srbskega trgovinskega zakonika o uveljavljanju meničnih pravic. XIII. Poglavje. Menična obogatitvena tožba. § 70. Ce je menična zaveza izdatelja (trate ali lastne menice) ali sprejemnika ugasnila vsled zastaranja ali zato, ker so se za¬ mudila dejanja, ki jih zakon predpisuje za ohranitev menične pravice, ostaneta imetniku menice vendar zavezana toda le v toliko, v kolikor bi se obogatila z njegovo škodo (čl. 83., 98., št. 10 m. r.). Pravni značaj tega „obogatitve- n e g a“ zahtevka je jako sporen; odškodninski zahte¬ vek, condictio občega državljanskega prava, zahtevek iz prav¬ nega posla, na kterem temelji menica, meničnopravni zahte¬ vek v ožjem smislu, ki se uveljavlja z menično pravdo, slednjič posebne vrste zahtevek, ki je menični zahtevek v toliko, da mu je temelj menica, veljavna, ko bi ne bila zastarana ali prejudicirana, ki pa je zanj potrebno še, da je izdatelj ali akceptant z imetnikovo škodo obogačen, in ki je po obsegu omejen na znesek obogatitve, ktero je izdatelj ali akceptant dobil neupravičeno vsled temeljnega pravnega razmerja. Po¬ slednje mnenje, ki je zastopa zlasti Grtinhut, je pravilno. Za¬ htevek torej ni menični zahtevek v ožjem smislu in se ne more uveljavljati v meničnem postopku, zanj velja redno in ne me¬ nično zastaranje, zastaranje začne teči v trenutku, ko je me¬ nični zahtevek kot tak zastaran ali menica 'prejudicirana. Obresti so navadne, ne 6% menične, teči ne začno od dospetka menice, nego po občem državljanskem pravu (1334 o. d. z.), kraj izpolnitve je toženčevo stanovališče, ne plačilni kraj me¬ nice; podsodnost je splošna v krajevnem in po naziranju biv¬ šega avstrijskega vrhovnega sodišča tudi v stvarnem pogledu (ne kavzalna). Za tožbo je kot t o ž i t e 1 j legitimovan, kdor je bil pra¬ vilno legitimovan imetnik menice in upravičen za menično tožbo v trenutku, ko sta nastopila zastaranje ali prejudic, dalje 247 cesijonar tega upravičenca, ne pa njegov indosatar, razun če je indosament mogoče smatrati za cesijo. Če je menica prešla, jo nadomestuje amortizačno razsodilo, vendar bivše avstrijsko vrhovno sodišče tega ni zahtevalo. Toženec je izdatelj menice ali akceptant, tudi so- izdatelj, ne pa avalisti teh oseb, ne indosanti in ne akceptant za čast, seveda tudi ne pozvanec ali domicilijat. Pogoj zaveze je, da sta izdatelj ali akceptant obogačena s tožiteljevo škodo, vendar se to ne sme razumeti tako, da bi morala biti med škodo enega in obogatitvijo drugega vzročna zveza, nego za¬ dosti je, da ima ena stran vsled zastaranja ali prejudica škodo, druga, da je vsled tega obogačena. Imetnik menice je oškodovan s tem, da je vsled za¬ staranja ali prejudica izgubil menični zahtevek (sporno, bivše avstrijsko vrhovno sodišče je neredko razsodilo, da je moči o škodi govoriti le, če je tožitelj za menico dal valuto in da mora dokazati, da je dal valuto in koliko; ali vendar ni dvoma, da ima škodo tudi oni, ki mu je zastarela ali zapadla vsled pre¬ judica terjatev iz podarjene menice, zet, ki je menico dobil za doto itd.; ne gre toraj vedno za škodo, ki je nastala vsled tega, ker je imetnik za menico dal valuto, pa ni dobil meničnega plačila). Ker je pa obogatitvena tožba iz čl. 83. m. r. samo iz¬ redno sredstvo za obrano materijelne krivice, o škodi ni go¬ vora, dokler je mogoče odvrniti jo na drug način in v kolikor je to mogoče, bodisi da se zoper drugega meničnega zavezanca more še uveljavljati menica sama, n. pr. zastarana je menična terjatev zoper trasanta, ne pa še zoper akceptanta in akcep¬ tant je zmožen za plačilo (čl. 29. m. r.), bodisi da imetnik me¬ nice lahko še toži izdatelja ali akceptanta iz drugega pravnega naslova. To ni mogoče, če se je menica dala namesto plačila, mogoče pa je samo po sebi, če se je dala zaradi plačila; tudi v tem primeru bo tožba iz temeljnega razmerja redno iz¬ ključena, če imetnika menice zadene odgovornost za to, da se menica ni redno plačala, nego da je nastopilo zastaranje ali prejudic. V takem primeru velja tudi prvotni zahtevek, zaradi čegar plačila se je menica izdala, za ugaslega in tu ostane samo še obogatitvena tožba. 81 91 Ravno tu se vidi, da obogatitveni zahtevek ni odškodninski za¬ htevek, ker je dan kljub krivdi imetnika menice. 24 » Tudi pojem obogatitve je sporen. Ni sicer dvo¬ ma, da je obogačen trasant, ki je za menico od remitenta ali pri menici na lastni ukaz od prvega indosatarja prejel valuto, pa ni dal (celega) pokritja in mu ga tudi ni treba več dati, ker akceptantu (trasatu, domicilijatu) zastarane ali prejudicirane menice ni treba da bi plačal. Gotovo je tudi obogačen akcep- tant, ki je pokritje prejel, pa mu menice ni bilo treba plačati. Vprašanje pa je, ali je obogačen trasant, ki valute ni prejel — ker je n. pr. menico podaril — , ki mu pa vsled prejudica ni bilo treba dati pokritja. Nekteri, zlasti Adler in Canstein, trdijo, da je tudi ta prihranek obogatitev, dočim zastopajo drugi, zlasti Griinhut, mnenje, da je mogoče o obogatitvi govoriti le, kjer se je zavezančevo imetje povečalo, ne pa tudi tam, kjer se samo ni zmanjšalo. Pravilnejše je de lege lata drugo mnenje, to pa z ozirom na besedilo zakona, ki izrecno govori o oboga¬ titvi, in na pomen besede obogatitev v navadnem življenju. De lege ferenda pa gre prednost prvemu mnenju. Vendar obo¬ gatitev ne obsega vedno cele od izdatelja prejete valute ali celega pokritja, ki je je prejel akceptant; odračuniti treba iz¬ datke ali izgube, ki jih je eden ali drugi imel iz posla, na kterem temelji menica ali iz izdaje menice (akcepta) same. Izdatelj, ki ni dal — celega — pokritja, pa tudi (še) ni prejel — cele — valute, torej ni obogačen ali k večjemu za razliko med prejeto valuto in danim pokritjem; nekteri trde, da je v takem primeru dolžan odstopiti svoj valutni zahtevek napram remitentu (pr¬ vemu indosatarju). Dokazno breme glede škode in obogatitve zadene tožitelja. Bosanski menični zakon (čl. 83.) je našemu doslovno enak, tudi po hrvaškem (§ 90.) ni stvarne razlike, samo da izrecno povdarja, da spada obogatitvena tožba na redno pravdno pot. Srbski trgovinski zakon obogatitvene tožbe v našem smislu ne pozna, pa mu je tudi ni treba, ker ostane trasant, ki ne dokaže, da je pravočasno dal pokritje, itak v menični za¬ vezi, če pa to dokaže, ima imetnik prejudicirane menice za¬ htevek zoper pozvanca, ki je prejel pokritje. Nadalje ima imet¬ nik prejudicirane menice zahtevek zoper izdatelja, ki bi po prejudicu kakorkoli (nazaj) prejel pokritje. Slednjič posebne 249 obogatitvene tožbe tudi zato ni treba, ker menični zahtevek po nastopu meničnega zastaranja postane navaden civilnopravni zahtevek. Enotni menični zakon obogatitvene tožbe ne ureja, konvencija (čl. 13.) pa prepušča državam pogodnicam določbo, da na njihovem ozemlju ostane v primeru izgube re¬ gresa ali zastaranja zahtevek zoper izdatelja, ki ni dal pokritja, ali zoper izdatelja ali indosanta, ki bi se neupravičeno obogatil. Kavno tako sme vsaka država pogodnica za svoje ozemlje vzdržati zahtevek zoper akceptanta, ki bi bil oproščen vsled zastaranja, pa je prejel pokritje, ali ki se neupravičeno obogati. XIV. P o g 1 a v je. Duplikati in kopije. § 67. I. Duplikati. 1. Raba. En edini izvod menice ne zadostuje vedno po¬ trebam prometa, zato si je promet ustvaril možnost izdati eno in isto menico v več izvodih, od kterih je vsak izvirnik me¬ nice, to se pravi, podpisi na njem so izvirni. Menični zakoni in tudi naš menični red dajejo za duplikate posebne določbe (čl. 66. do 69. m. r.). Duplikati se izdajajo: 1. zaradi varnosti upnikove: če mu izdatelj pošlje en sam izvod, je nevarnost, da se izgubi, večja, nego če mu pošlje več izvodov po različnih potih ali vsaj ne sočasno z isto pošiljko. Če se izgubi en edini izvod, treba amortizacije in niti ta ne nadomestuje popolnoma menice, z duplikatom pa se lahko uveljavljajo kakor z edino menico vse menične pravice, nanj se lahko zahteva tudi akcept, če iz¬ gubljeni izvod še ni bil sprejet, in izvršuje se lahko regres, tudi če se je izgubil sprejeti izvod. 2. Da se olajša cirkulacija: menica, ki se je poslala v akcept, ne more krožiti dokler se ne vrne; če se pa napravita dva izvoda, se eden lahko pošlje v akcept, drugi se indosira dalje, v drugem izvodu, ki naj kroži, treba naznačiti, pri kom se nahaja prvi v akcept poslani izvod. Ta izvod se namreč navadno ne bo poslal naravnost trasatu, nego osebi, do ktere ima izdatelj posebno zaupanje; ta bo me¬ nico predložila pozvancu v sprejem in bo sprejeto — ali tudi nesprejeto in morda zaradi sprejema protestovano — hranila, dokler se ne javi imetnik drugega izvoda. Zakaj se bo rabil duplikat, ni treba, da bi se naprej določilo. Duplikati naj, kakor razvidno, slednjič v trenutku uveljavljanja menice pridejo vsi v roke enega in istega upravičenca. Mogoče pa je vendar, da pridejo z voljo ali brez volje prejšnega imetnika v roke raz¬ ličnih imetnikov in za ta primer treba posebnih previdnosti, da se poedini izvodi ne uveljavljajo samostalno. To nevarnost skuša naš zakon zmanjšati z določbo, da morajo biti poedini 251 izvodi označeni kot prva, druga, tretja itd. menica. Kdor pri¬ dobi kot „sekunda“, „tercija“ itd. označen izvod, je s tem opo¬ zorjen, da je izdanih več izvodov te menice, 85 njegova stvar je, da se žuri dobiti tudi ostale izvode ali pa na svoj izvod akcept ali plačilo, da ga ne prehiti kdo drugi, ker trasat sme načelno sprejeti in plačati vsak izvod, ki se mu predloži. Tem¬ bolj ima vzrok hiteti, če ne dobi rednega plačila in mora na¬ stopiti regres, tu se mu namreč lahko pripeti, da ga oni, ki ga je prehitel pri prezentaciji, prehiti tudi pri regresu in si da v regresu menico plačati od regresata, ki je morda edini zmožen plačila, ki pa s svojim plačilom oprosti zaveze sebe in svoje naslednike tudi napram imetniku drugega izvoda. Enak namen kakor po zakonu predpisano označilo kot prva, druga, tretja itd. menica, ima našemu meničnemu redu nepoznani, v pro¬ metu pa neredki kasator.ni zaznamek, s kterim se n. pr. na sekundo zapiše: ,.Plačajte za to drugo menico, za prvo in tretjo ne“. Tak zaznamek pove pridobitelju izvoda posebno jasno, da krožijo še drugi izvodi, trasatu (akceptantu, domici- lijatu) pa, da naj, če je plačal en izvod, ne plača še drugega. Na izvod, ki se pošlje v akcept, se neredko zapiše, da je ta izvod na razpolago imetniku indosiranega drugega izvoda. S tem je izraženo, da naj se v akcept poslani izvod brez drugega, krožečega izvoda ne plača, v akcept poslani izvod s takim za¬ znamkom sam nima legitimacijske moči. Kdor bi ga pridobil bodisi tudi z indosamentom, bi ga mora! izročiti legitimova- nemu imetniku drugega izvoda, z dobro vero bi se ne mogel izgovarjati. Nekako mehanično varstveno sredstvo je slednjič, da se prekriža zadnja stran onih izvodov, ki se ne spravijo v kroženje; to je nazorno znamenje, da tak izvod ni namenjen za obtok, nego da naj obtoku služi drug izvod. Izpolnjen indosa- ment na prvi strani bi sicer bil veljaven, ali indosatar redno ne bo mogel trditi, da je bil v dobri veri. Duplikate pozna menični red samo pri tratah, določbe poglavja o duplikatih niso navedene v čl. 98. m. r. kot uporabne za lastno menico. Več izvodov lastne menice so to- raj samostojne menice vsaj v rokah raznih poštenih pridobi- 8i Sama oznaka kot „prima“ pa ne pomeni, da je res izdana tudi se¬ kunda itd., ker se tudi edini izvod trate pri izdaji redno označi kot „prirpa“, glej nižje. 252 teljev, zoper nepoštenega bi izdatelj mogel imeti prigovor zvi¬ jačnosti. 2. Izdaja duplikatov. Pravico zahtevati duplikat ima remitent in vsak legitimovani indosatar, tudi tak, ki je menico pridobil s slepim žirom: remitent se ti pravici za svojo osebo lahko odreče v menič¬ nem sklepu, ravno tako poedini indosatar, to pa ne brani dru¬ gim indosatarjem, da zahtevajo duplikate. Število izvodov ni omejeno. Redko pa se jih napravi več kakor troje." 3 Tudi ča¬ sovno zahtevek ni omejen, remitent jih lahko zahteva že pri izdaji menice, remitent in indosatar celo po dospetku in celo po prejudicu; niti ni treba, da bi remitent ali indosatar imela svoj prejšni izvod še v rokah; izjema velja samo za indosatarja, ki je menico pridobil s slepim žirom, on more samo z menico v r o k i dokazati, da je indosatar. Zahtevati se more tudi du¬ plikat menice, ki ni označena kot prima, vendar treba tu prvi izvod naknadno označiti kot primo, kar sme samo trasant. Slednjič je dovoljeno zahtevati duplikat tudi za prešlo menico, mogoče pa je to dejanski le, če se da vzpostaviti besedilo prešle menice, n. pr. na temelju kopije ali prepisa v kakem protestu, in če je bila izgubljena menica označena kot prima. Duplikate dati je zavezan trasant remi- tentu neposredno. Indosatar pa, ki hoče dobiti duplikat, se mora obrniti do neposrednega prednika, ta zopet do svojega in tako do trasanta. Nazaj gre pot obratno, trasant torej ne sme duplikata naravnost poslati indosatarju, ki ga je zahteval, za vsakega indosanta je zaradi regresa važno, da ve, koliko duplikatov se je izdalo; pri izdaji duplikata preskočeni indo- sant bi imel odškodninski zahtevek zoper onega, ki je povzro¬ čil preskok. Indosatar pa tudi sme — ne mora — zahtevati, da na povratni poti od trasanta do njega vsak indosant ponovi svoj indosament na duplikatu. Prvi izvod je treba po navedeni poti poslati trasantu le, če ni označen kot prima, da to dostavi. Ne more se pa na duplikat zahtevati ponovni sprejem. Stroški 83 Trdi se sicer po besedilu čl. 66., odst. 1. in 3. m. r., da ima indo¬ satar pravico zahtevati samo en duplikat, toda to mnenje ni pravilno, be¬ sedica „ein“ pred „Duplikat“ ni števnik, nego nedoločni člen. 253 duplikatov (kolek, poštnina, itd.) zadenejo onega, ki je duplikat zahteval. Pravica zahtevati duplikat je menična pravica v širšem smislu, po svojem bistvu se ne more uveljavljati v meničnem postopku. Od indosanta pa sploh ni mogoče več zahtevati, nego da da zahtevek svojemu predniku in da na duplikatu na povratni poti ponovi svoj indosament. Duplikati morajo biti v besedilu menice samem označeni s ,.prim a“, „s e k u n d a“, „t e r - c i j a itd. Ker zakon (čl. 66. m. r.) tu ne rabi izraza „ali po- dobno“, „ali enakovreden izraz", kakor ga rabi v čl. 14., 15., 17., 42., 70. m. r., sklepajo nekteri, da tu enakovreden izraz, n. pr. prva, druga, tretja i. t. d. ni dovoljen, vendar je to mnenje preformalistično in zadostuje izraz, ki jasno označa, da gre za eden — in kteri — od večih izvodov iste menice, ne pa za edino („sola“) menico. Ako pa izvodi iste menice niso tako označeni, veljajo za samostojne menice in izdatelj in indosanti so iz njih zavezani poštenim pridobilcem tolikrat, kolikor iz¬ vodov so podpisali, trasant bi tudi moral dati večkratno po¬ kritje. Duplikati morajo biti soglasni ne le v bi¬ stvenih delih menice, nego tudi v nebistvenih; če niso, velja vsak duplikat tudi ako je kot tak označen, za samostojno me¬ nico. Nebistvene razlike, ki niso nameravane, n. pr. očividno samo pismene ali pravopisne pomote, ne škodujejo. 3. Pravni pomen. Vsak duplikat je izvir¬ nik, vsi duplikati skupaj pa so ena sama me¬ nica. Iz tega sledi, da je akceptant enega izvoda zavezan tudi indosatarjem drugih izvodov in da sprejem enega izvoda izključi regres za varnost po vseh izvodih, da so trasant in indosanti zavezani samo po enkrat za regresno plačilo, dasi so dali po več skripturnih aktov, da pa tudi sme indosatar kteregakoli izvoda uveljavljati s svojim izvodom celo menično terjatev napram giavnemii, zavezancu in napram regresnim zavezancem, ki so podpisali njegov izvod. Zoper te tudi v pri¬ meru, da se je zoper nje protestiral — tudi — drug izvod. (Sporno, trdi so tudi, da je regresat dolžan plačati le, če se mu vrnejo vsi duplikati, za en duplikat pa samo, če se mu da var¬ nost. Prvi del tega mnenja je napačen, prezentant duplikata morda niti ne ve, koliko duplikatov je izdanih, svoj izvod pa je 254 prejel v dobri veri; drugi del mnenja — plačilo za varnost — v zakonu nima temelja. Reči bo mogoče le toliko, da sme re- gresat zahtevati vse izvode, ki jih regresant ima ali bi jih mo¬ gel zahtevati od drugih imetnikov, ki so mu znani. Tudi ne bi moral plačati, če ni protestirali izvod, za kteri se sploh sme zahtevati plačilo, n. pr. ne za v akcept poslani izvod, na kte- rem je zapisano, da je na razpolago imetniku indosiranega iz¬ voda. Ne more pa — in tu se zlasti jasno pokaže samostojnost duplikatov — zahtevati niti pošteni imetnik regresa od oseb, ki na njegovem izvodu niso podpisane, razun če postane upra¬ vičen tudi iz dotičnih izvodov, in ne more zahtevati regresa od onih zavezancev, ki so podpisani samo na njegovem, ne pa na protestiranem izvodu, ne da bi dal protestirati tudi svoj izvod. Tudi častni akcept ali aval je mogoče uveljavljati samo s tistim izvodom, na kterern je. Dosledno izgube, čim je glavni zavezanec plačal en izvod, drugi izvodi menično moč zoper njega in zoper vse garante, ki so podpisani samo na tem izvodu ali na vseh izvodih; če pa plača regresni dolžnik, ugasne samo njegova zaveza in zaveza onih naslednikov, ki so podpisali (tudi) plačani izvod. Menični zavezanec, pri kterem se sočasno javi za plačilo (regres) dvoje ali več pravilno legitimovanih imetnikov raznih duplikatov, se oslobodi zaveze, če plača kte- remukoli izmed njih. Iz dejstva, da so vsi izvodi ena menica, sledi nadalje, da more pravilno legitimovani imetnik enega izvoda zahtevati ostale izvode od vsakogar, ki sam po svojem izvodu ni pra¬ vilno legitimovan. To ne velja samo za zadnjega indosatarja, nego tudi za regresata, ki plača menico v regresu, in to je važno, ker le če ima legitimovani imetnik enega izvoda v rokah tudi ostale, je zanesljivo zaščičen pred nevarnostmi, ki izvi¬ rajo zanj iz duplikatov. Od pravila, da izgube s plačilom za en izvod tudi vsi drugi moč, postavlja zakon dve izjemi (čl. 67. m. r.), ki sledita prav¬ zaprav sami po sebi iz gori navedenih načel. a) Če je indosant več izvodov iste menice po pomoti ali nalašč — da dobi večkratno valuto od neposred¬ nih naslednikov — indosiral različnim osebam, je zavezan po vsakem indosamentu, toraj večkrat, razun če je indosiral brez zaveze. Vsak duplikat gre nadalje svojo pot, in¬ dosant, ki je duplikate na ta način ločil, je prednik za vsak ločeni izvod posebej. Ravno tako so po vsakem izvodu posebej zavezani vsi poznejši indosanti ločenega izvoda, vsi so odgo¬ vorni za sprejem in plačilo onega izvoda, ki so ga podpisali. Zakon pristavlja, da so zavezani indosant, ki je menico ločil, in njegovi nasledniki, ki so podpisani na izvodih, kteri se pri plačilu niso vrnili. Iz tega sledi, kakor se je že omenilo, da treba za regres zoper indosanta, ki je izvode ločil in zoper njegove naslednike posebnega protesta, protest drugega iz¬ voda zanje ni pravilen protest, oni pa tudi niso regresa opro¬ ščeni, če se, bodisi redno, bodisi v regresu plača drug izvod, na kterem ni njihovih podpisov. Indosant, ki je duplikate spra¬ vil na razna pota, pa celo kljub temu ni oproščen, da je njegov podpis bil tudi na plačanem izvodu. Dejanski je toraj stvar ta, da je vsak prednik onega indosanta, ki je duplikate ločil, za regres zavezan samo enkrat, najsi se je protestiral kterikoli izvod, ker so duplikati zanj še enotna menica. Z njegovim pla¬ čilom so oproščeni vsi njegovi nasledniki, kojili podpisi so pri¬ šli na menico, predno se je ločila, in tisti nasledniki onega in¬ dosanta, ki je izvode ločil, kteri so podpisali plačani izvod, ne pa ta indosant sam in ne njegovi nasledniki, ki so podpisali neplačan izvod. Imetnik drugega ločenega izvoda, ki se poz¬ neje javi za plačilo in da svoj izvod protestirati, toraj nima regresa zoper drugega, nego zoper onega indosanta, ki je me¬ nico ločil, in njegove naslednike na svojem izvodu, dalje zoper prednike onega indosanta neločene menice, ki je plačal drug izvod. Ta indosant sam pa z menico in protestom, ki sta se mu pri regresnem plačilu morala izročiti, lahko dokaže, da je pla¬ čal in da je regresa prost. Prednik na enotni menici, do kte- rega se obrne več imetnikov ločenih izvodov, ki so vsak svoj izvod pridobili v dobri veri in so vsi redno izpolnili regresne pogoje, sme med njimi izbrati, komu plača. Če imetnik več duplikatov, dobljenih s slepim indosamentom, na temelju tega prenese raznim indosatarjem, je prednik, ki je dal slepi indosament, zavezan samo enkrat, ker menice ni delil, imetnik, ki je duplikate delil, pa menično sploh ni zavezan. Isto velja za trasata, ki ni sprejel nobenega izvoda. Če pa je sprejel en izvod, more veljavno plačati le legitimovanemu imetniku tega izvoda, bodisi da je legitimovan v tem izvodu samem, bodisi da je legitimovan po drugem izvodu, h kteremu spada v akcept poslani in res sprejeti prvi. S tem plačilom iz- 256 gube ostali izvodi moč proti akceptantu. Ako pa plača za ne¬ sprejet izvod, mora plačati tudi imetniku sprejetega izvoda, pokritje pa sme zahtevati samo enkrat. Jasno je po vsem tem. da je naprava duplikatov, dasi se po njih pospešujeta varnost prometa z menicami in njihova cirkulacija sama, nevarna za vsakeg indosatarja, ki nima vseh izvodov v roki v času, ko sme zahtevati plačilo. b) Od ravno omenjenega primera treba ločiti primer, da je pozvan ec sprejel več nego en izvod iste me¬ nice. Tu mora plačati legitimovanemu imetniku vsakega sprejetega izvoda, ki je svoj izvod pridobil v dobri veri. Ne more niti zahtevati, da se mu vrnejo vsi sprejeti izvodi; če je pravilno plačal en izvod, ima zoper imetnike drugih prejetih izvodov samo prigovor zvijačnosti. Dokazno breme zadene njega, če se mu dokaz ne posreči, mora plačati še enkrat, ostane mu samo zahtevek zoper onega, ki bi bi! obogačen sine causa, n. pr zoper indosanta, ki je več izvodov indosiral raz¬ nim osebam in sprejel večkratno valuto. Akceptant za čast, ki je podpisal več izvodov, je redno zavezan samo enkrat, ravno tako redno avalist, vendar je več¬ krat zavezan avalist, ki je pristopil kot menični porok večkrat¬ nemu akceptu ali indosamentu onega indosanta, ki je ločil več izvodov. 4. Posebne določbe o rabi duplikatov v olajšanje cirkulacije. Če se od večih izvodov iste trate eden pošlje v akcept, mora pošiljatelj na ostalih izvodih označiti, pri kom se dobi v akcept poslani izvod, ne bi torej zadostovalo, da zapiše samo „prima v akcept". Ta zaznamek sme pridobilec drugega cirkulaciji namenjenega izvoda zahtevati s tožbo, vendar ne v meničnem postopku. Zaznamek nalaga pridobilcu dolžnost, da gre v akcept poslani izvod iskat; predno tega ni storil, nima regresa. Če takega zaznamka ni ali je nepopoln, menica za to ni neveljavna, pridobilca cirkulacijskega izvoda pa ne zadene ravno omenjena dolžnost, nego sme izvrševati menične pra¬ vice, kolikor je to mogoče, brez akceptnega izvoda. Ne bi torej na primer mogel na cirkulacijski izvod zahtevati sprejema od trasata, če je ta že sprejel akceptni izvod, in ne plačila, če se je že veljavno plačal akceptni izvod. V prvi vrsti je potem- 257 takem v interesu indosatarja, da se v menici zaznamuje, kje se dobi v akcept poslani izvod (čl. 68., odst. 1. m. r.). Hranitelj je dolžan v akcept poslani iz¬ vod izročiti onemu, ki se 1 e g i t i m u j e kot i n - d o s a t a r po čl. 36. ni. r. a 1 i tudi na drug n a č i n n. pr. s pooblastilom ali kot dedič, cesijonar (čl. 68., odst. 2. m. r.): izročiti mora akceptni izvod, tudi če ni sprejet, tudi če v dru¬ gem izvodu ni zaznamka, kje je akceptni izvod; hranitelj sme zahtevati priznanico za izročeni akceptni izvod, zadostuje pa tudi potrdilo sprejema na cirkulacijskem izvodu. Legitimovani imetnik cirkulacijskega izvoda ima samostojno, od volje pred¬ nika, ki je poslal drugi izvod v akcept, neodvisno pravico za¬ htevati akceptni izvod, ali dokler se ni javil s svojim zahtev¬ kom, sme napram hranitelju razpolagati z njim pošiljatelj, tako sicer, da mora hranitelj izvršiti njegov nalog n. pr., da naj menico vrne ali izroči komu drugemu, če se legitimovan imetnik ne javi pred izvršitvijo; ne sme ga pa več izvršiti, če se javi imetnik drugega izvoda sicer pozneje, nego je hrani¬ telju došel nasprotni nalog, toda prej, nego je hranitelj nasprotni nalog izvršil. Tudi zahtevek legitimovanega imetnika cirkula¬ cijskega izvoda zoper hranitelja je samo meničnopraven v širšem smislu in se ne da uveljavljati v meničnem postopku. Ce se je en izvod poslal v akcept in je to na drugih izvo¬ dih zaznamovano, sicer ni izključeno, da bi dal pozvanec ak¬ cept ali plačilo na cirkulacijski izvod — storil bi to brez ne¬ varnosti, če na akceptni izvod še ni dal sprejema, ali.če ga ni še pravilno plačal, 84 redno pa je mogoče izvrševati menične pravice v takem primeru le z obema izvodoma. Če se ne dobi plačilo, treba tudi protestirati oba. Za sam cirkulacijski izvod, na kterem je povedano, kje se dobi akceptni izvod, je mo¬ goče zahtevati sprejem in zaradi odbitega sprejema regres za varnost, ali plačilo in zaradi odbitega plačila regres za plačilo le, če imetnik menice s protestom dokaže (čl. 69. m. r.), da pri hranitelju ni dobil akceptnega izvoda. Ta protest se mora na¬ praviti zoper hranitelja, ki je v drugem izvodu imenovan, v njegovem stanovališču; protest zoper osebo, ki jo navedeni hra¬ nitelj imenuje kot posestnika akceptnega izvoda, ne bi zado- " 4 Pravilno bi pa plačilo ne bilo, ko bi se iz akceptnega izvoda videlo, da je ta na razpolago imetniku sekunde. 17 258 stoval, pa tudi ni potreben. S tem protestom mora nato upra¬ vičenec zahtevati sprejem ali plačilo za cirkulaciji namenjeni izvod in, če ga ne dobi, napraviti protest zaradi sprejema ali plačila, potem šele ima regres za varnost ali plačilo. Za regres toraj treba, če se je en izvod poslal v akcept in se je na dru¬ gem naznačil hranitelj prvega, vsekako dveh protestov; oba se morata napraviti pravočasno, kakor sicer protest zaradi sprejema ali plačila. Regres potem nima posebnosti, zlasti ni morda omejen na onega prednika, ki je en izvod poslal v ak¬ cept, in njegove naslednike, nego gre zoper trasanta in vse indosante na cirkulacijskem izvodu. Za regres zaradi nezanes¬ ljivosti pa dvojnega protesta ni treba, razloge, iz kterili, se sme v takem primeru zahtevati regres, postavlja zakon objektivno in niso odvisni od tega, ali ima imetnik cirkulacijskega izvoda tudi akceptni izvod ali ne. Pač pa mora imetnik cirkulacijskega izvoda pred regresom upoštevati naslove za silo (častni ak¬ cept), ki so morda zapisani na njegovem izvodu, kar velja se¬ veda tudi za duplikate, od kterih se ni nobeden poslal v akcept. S tem, da si je imetnik cirkulacijskega izvoda na navedeni način zagotovil regres, pa ne more izvrševati meničnih pravic zoper akceptanta v akcept poslanega izvoda; to more le, če s tožbo izposluje odbito mu izročitev sprejetega akceptnega iz¬ voda, ali ako je ta prešel, z amortizačnim razsodilom v roki. S tožbo pa akceptni izvod lahko zahteva ne samo od hrani¬ telja, ki je naveden v njegovem izvodu, nego od vsakogar, ki ni pošteno pridobil akceptnega izvoda (čl. 74. m. r.). Če se ne napravita omenjena dva protesta, je regres za cirkulacijski iz¬ vod izgubljen. Bosanski zakon (čl. 66.—69.) je našemu 'meničnemu redu doslovno enak. Hrvaški menični zakon (§§ 70.—73./ iziaža jasno, da sme tudi indosatar zahtevati več duplikatov, nima pa pristavka, da indosatar sme zahtevati ponovitev indosamentov na duplikatih, nego nalaga indosantom to dolž¬ nost, ne da bi bilo treba indosatarju zahtevati. Važnejše je, da trasat, ki je sprejel več izvodov iste menice, po vsakem akceptu, ki se ni vrnil pri plačilu, n i zavezan, če se iz spre¬ jema samega vidi, da se je dal le s pogojem, da kateri izmed duplikatov še ni sprejet. 259 Srbski zakon sicer pozna, kakor že omenjeno pri amor¬ tizaciji, duplikate, vendar določa samo, da se mora več izvo¬ dov iste menice označiti kot prva, druga, tretja i. t. d., ureja pa v nauku o izgubljeni menici postopek, kako se dobi duplikat, obratno nego naš zakon: duplikat napiše imetnik, z njim se obrne do svojega prednika, ki mora ponoviti podpis, in tako nazaj do trasanta (§ 130. srb.). Enotni menični zakon (čl. 63.—65.) se strinja z našim meničnim redom sicer povsem, vendar ne daje pravice do duplikata, če je iz menice razvidno, da se je izdala v enem samem izvodu; pri nas je mogoče tudi na „sola“-menico zahtevati duplikat, samo da treba dosta¬ viti vanjo oznako, da je prva. Sporno vprašanje, ali treba du¬ plikate označiti ravno z besedami prima, sekunda i. t. d. je re¬ šeno nikalno, vsako tekoče štetje v besedilu samem zadostuje. Dalje določa enotni menični zakon izrecno, da kasatorne klav¬ zule ni treba, kar ima pomen za one države, kjer je sedaj pred¬ pisana. Slednjič enotni menični zakon sicer ne določa izrecno, da je cirkulacijski izvod veljaven, tudi če v njem ni zaznamka, kdo hrani akceptni izvod, toda ni dvoma, da velja za ta del isto, kar po našem meničnem redu. § 72. H. Kopije. Vsak imetnik §i sme napraviti prepise trate ali lastne me¬ nice ; ti prepisi pa imajo pravni pomen 1 e, č e so izrecno označeni kot taki in če pride na¬ nje izvirna menična izjava. Menični red sam daje zavezancu, ki plača le del menične vsote, pravico, da zahteva pobotnico na kopiji menice (čl. 39. m. r.), tu je izvirna izjava ravno pobotnica in v takem primeru bo imela smisel tudi ko¬ pija lastne menice. Redno pa se prepisi rabijo zlasti pri trati za olajšanje cirkulacije namesto duplikatov. Ravno to uporabo ureja menični red (čl. 70.—72.) podrobneje, določba čl. 98., št. 8 m. r., da so tudi pri lastni menici uporabljivi predpisi šl. 70. do 72. m. r., toraj nima posebnega praktičnega pomena. Prepis mora, če naj služi v prometu, vsebovati celo vse¬ bino izvirnika natančno, toraj ne samo bistvenih sestavin te¬ meljne menice, nego tudi nebistvene, nadalje vse menične iz¬ jave na temeljni menici, zlasti indosamente, pa tudi razne me- 17 * 260 niče tičoče se opazke. Nadalje mora biti v prepisu označeno, doklej sega, toraj za indosamentom, s kterim je prepisovalec pridobil menico, n. pr. „do sem prepis 11 ali kaj sličnega (čl. 70., odst. 1. m. r.). Prepis ni da bi moral biti povsem dosloven, ne sme pa vzbujati nikakega dvoma, da gre za prepis določene menice — izvirnika. Če prepis nima te aretačne klavzule in tudi sicer n. pr. v napisu ni označen kot kopija, velja za izvirno ^ menico, na kteri pa so prepisani podpisi seveda nepristni in ne ustanavljajo menične zaveze. Če manjka aretačne klavzule, prepis pa je sicer označen kot prepis, je sporno, ali veljajo tudi poznejši pristni podpisi samo za prepis, to je, ali je dovoljen dokaz, da je pristen ta ali oni podpis na listini, ki je označena kot kopija, pa nima aretačne klavzule. Iz dejstva, da je menica formalna listina, treba pritrditi mnenju, da tak dokaz ni do¬ pusten, kar se tiče menične moči. Če naj kopija služi olajšanju cirkulacije, če se torej izvir¬ nik trate pošlje v akcept in napravi kopija, ki naj z izvirnim indosamentom kroži naprej, mora ta indosament priti za are- tačnim zaznamkom kot prvi, v kopiji pa je vsled tega kakor v cirkulacijskem duplikatu treba povedati, pri kom se dobi v akcept poslani izvirnik; opustitev tega zaznamka indosirani kopiji ne vzame menične moči. (Čl. 70., odst. 2.) S kopijo, ki nosi vsaj en izviren indosament, sme po čl. 36. m. r., legitimo- vani indosatar od hranitelja zahtevati v akcept poslani izvir nik, ravnotako pa tudi drug imetnik kopije, če izkaže, da je v to ovlaščen. Hranitelj ima isto stališče, kakor hranitelj v ak¬ cept poslanega duplikata (čl. 72., odst. 1. m. r.). Z izročenim izvirnikom in kopijo skupaj more imetnik izvrševati menične pravice zoper akceptanta in garante, tudi zoper one. ki so pod¬ pisali samo prepis; izvirni indosament na kopiji ima garancij¬ sko funkcijo in veže podpisnika ravnotako kakor podpis na izvir¬ niku (čl. 71. m. r.), če se izpolnijo posebni regresni pogoji (nižje). Tudi transportna funkcija takega indosamenta ni omejena, legitimacijska funkcija pa gre najprej samo zoper hranitelja izvirnika in šele z izvirnikom skupaj tudi zoper menične zave¬ zance, ki niso podpisali kopije. S samo kopijo torej ne more njen imetnik uveljavljati zoper akceptanta nikakoršnih me¬ ničnih pravic, tudi ne more od trasata zahtevati niti sprejema niti plačila, sprejem na kopiji ni menični sprejem, plačilo za 261 kopijo bi akceptanta ne oprostilo plačila za sprejeti izvirnik, niti bi ne mogel trasat, ki izvirnika ni sprejel, pa je plačal za kopijo, zahtevati pokritja, ko bi pozneje odbil plačilo za izvirnik in bi moral trasant plačati izvirnik v regresu; seveda tudi ne bi mogel zahtevati dvojnega pokritja, ko bi plačal kopijo in iz¬ virnik. Pa tudi zoper indosante, ki so podpisali kopijo, more imetnik kopije brez izvirnika uveljavljati menične pravice še¬ le, če pri hranitelju ni dobil izvirnika in če je to dal ugotoviti s protestom po čl. 72. m. r., kakor pri uveljavljanju cirkulacij- skega duplikata po čl. 69., št. l.m. r. Tudi tu je vseeno, zakaj hranitelj izvirnika ne izroči, izročitev pa je treba zahtevati in. če se izvirnik ni dobil, protest napraviti pravočasno, to je v času, ki je po menici ali zakonu predpisan za prezentacijo v sprejem ali v plačilo. Zamuda ne oprosti samo garantov na izvirniku, nego tudi garante na kopiji. S kopijo in pravočasnim protestom ni treba vpraševati naslovov za silo ali akceptanta za čast, ki je morda podpisal kopijo (sporno), nego imetnik kopije ima brez drugih pogojev zoper indosante, ki so podpi¬ sali kopijo, regres za varnost, in o dospetku, kakor j.e razviden iz prepisa, regres za plačilo (čl. 72., odst. 2. m. r.). Ako na kopiji ni zaznamka, pri kom se dobi izvirnik, ali je tak zaznamek nezadosten, je stvar imetnika kopije, da si preskrbi izvirnik; če si ga ne more, bi mu protest za izročitev ne pomagal; pravilen protest je mogoč le pri hranitelju, ki je naveden v kopiji. V takem primeru je toraj izgubljen regres tudi zoper podpisnike kopije, ker so tudi ti zavezani plačati le za izvirnik ali za kopijo in pravilen protest zoper hranitelja (sporno, nekateri dovoljujejo v takem primeru protest pri po- zvancu, domicilijatu, glavnem zavezancu na temelju kopije in regres zoper podpisnike na kopiji). Že duplikati, ki si jih je mogoče preskrbeti le po določeni zamudni poti, če se menica ni izdala v več izvodih, utegnejo služiti nerednemu prometu, tem lažje je to mogoče s kopijo, ki si jo vsak imetnik menice lahko napravi sam in jo more zlo¬ rabiti na ta način, da jo s svojim izvirnim indosamentom za večkratno valuto spravi v obtok. Zaščito daje pač samo pre¬ vidnost pri pridobitvi kopije in pa skrb za to, da imetnik ko¬ pije dobi čimprej tudi izvirnik v svoje roke. Dejstvo, da bi indosant večih kopij ali imetnik menice, ki indosira izvirnik in kopijo različnim osebam, bil zavezan po analogiji čl. 67., št. 1 m. r. iz vsakega podpisa, ne ščiti zoper dejstvo, da je od trasata i. t. d. mogoče zahtevati plačilo le z izvirnikom. Po bosanskem (čl. 70.—72.) in hrvaškem (§§ 74. do 76.) zakonu ni bistvene razlike. Srbski trgovinski zakon kopije ne ureja, praksa jo priznava. Tudi enotni menični zakon (čl. 66., 67.) je v bistvu našemu enak; določa izrecno, da je na prepisu mogoč tudi aval, ne omenja pa, da je veljaven tudi prepis, na kterem ni zaznamka, kje se najde v akcept po¬ slani izvirnik, vendar s tem ni rečeno, da bi izvirni indosa- menti na takem prepisu ne bili veljavni. XV. Poglavje. Meddržavno in medpokrajinsko menično pravo . 85 § 73 . A. Splošno. Menica prestopi kot cirkulacijska vrednotnica pogosto meje države, v kteri se je izdala, bodisi da naj se plača v drugi državi, bodisi, da je sicer plačilni kraj v državi, v kateri je izdana, da pa z indosamenti pride izven meje te države: mogoče je celo, da je izdana v eni državi, plačljiva v drugi in da kroži poleg tega še po drugih državah. Tako nastanejo vprašanja, po kterem pravu naj se presojajo menična sposobnost, pravilnost oblike poedinih skripturnih aktov, način in oblika dejanj menične skrbnosti in opreznosti, pravni učinek meničnih izjav: vprašanja, ki naj jim da odgo¬ vor meddržavno menično pravo. Slična vprašanja pa se lahko pojavijo tudi v eni in isti državi, ki veljajo v nji drug poleg drugega različni menični zakoni, kakor ravno v naši državi. Ali naj veljajo načela meddržavnega meničnega prava tudi med območji poedinih meničnih zakonov iste države, ali naj bo medpokrajinsko menično pravo isto kakor medržavno? Dvo¬ ma ni, da treba tudi v državi, ki priznava na svojem ozemlju za isto pravno snov več različnih zakonov, norm, ki naj omo¬ gočajo pravni in s tem gospodarski promet iz območja enega zakona v območje drugega. Reči pa bo celo treba, da so do¬ ločbe, ki jih dajejo zakoni v to svrho za promet med državami, najmanj, kar treba priznavati tudi v prometu med pravnimi območji v isti državi, da toraj treba kolizijske norme med¬ državnega meničnega prava razlagati kolikor mogoče široko v svrho olajšanja prometa iz enega pravnega območja v drugo. 85 Primeri zlasti Bettelheim, Das Internationale Wechselrecht Oster- reichs 264 kolikor mogoče ozko pa, kjer ta promet otežujejo; za samo materijelno vzvratnost ali celo za retorzijo (represalije) ne sme biti mesta med pravnimi območji v isti državi. Potem¬ takem se bo treba v medpokrajinskih kolizijskih normah od¬ daljiti od meddržavnih kolizijskih norm v obeh smereh, koli¬ kor zahteva položaj, in pri tem uvaževati. da nobeden od za¬ konov, ki v naši državi dajejo kolizijske norme za menično pravo, niti po svojem besedilu niti po svojem namenu ne ureja naravnost medpokrajinskih pravnih prilik, da se toraj njihove norme morejo uporabljati samo po analogiji in smejo bolj pro¬ sto razlagati nego sicer. Enotni menični z a k o n bi za države sopogodnme odpravil veliko število sedaj nasprotujočih si določb posamez¬ nih meničnih zakonov, vendar ne vseh, ker nekterih predme¬ tov meničnega prava sploh ne ureja, ureditev drugih pa iz¬ recno prepušča — zakon ali konvencija — državam sopogod- nicam. Slednjič bi tudi enotni menični zakon še nikakor ne bil svetoven menični zakon, ker mnogo držav ni pristopilo kon¬ venciji; zato vsebujeta tudi enotni menični zakon in konven¬ cija kolizijske norme. Kar se tiče posameznih predmetov, kojih ureditev prepušča konvencija državam sopogodnicam, je de¬ loma izrecno določeno, da morajo druge države sopogodnice priznati take posebne določbe, prim. čl. 4., 6., 8., 9., 12., odsta¬ vek 1. konvencije. V drugih primerih, čl. 7., 15., 16., dovoljuje konvencija, da vsaka država sopogodnica sama določi pogoje, s kterimi priznava posebne, od določb enotnega meničnega zakona različne zakone ali določbe, ki jih druga država so¬ pogodnica da o stvareh, kterih enotni menični zakon sploh ne ureja. Nadalje dovoljuje konvencija v celi vrsti primerov raz¬ like od določb enotnega meničnega zakona (čl. 2., 5., 8., 10., 12., odst. 2.) ali popolnitve (čl. 3., 11., 13., 14., 17., 18., 19., od¬ stavek 2.), o kterih ni izrecno rečeno, da jih druge države so¬ pogodnice morajo priznati; glede teh veljajo splošna načela meddržavnega meničnega prava, kakor jih vsebujejo členi 74. do 76. enotnega meničnega zakona, popolnjeni s členi 18. in 20. konvencije. Kjer bi te določbe ne zadostovale, bi se morala uporabljati splošna načela meddržavnega zasebnega prava. Konvencija loči ozemlje držav sopogodnic od ozemlja držav, ki bi ne pristopile konvenciji. Kolizijske norme enot¬ nega meničnega zakona in konvencije se morajo uporabljali 265 na ozemlju držav sopogodnic. Za primer pa, da gre za menično zavezo, prevzeto izven ozemlja držav sopogodnic, ali da bi po navedenih načelih bilo treba uporabiti zakon, ki ni zakon ktere izmed držav sopogodnic, so si države sopogodnice v členu 20. konvencije izrecno pridržale pravico, ne uporab¬ ljati načel meddržavnega meničnega prava, ki so ustanovljena v zakonu ali konvenciji. Ko bi ne bilo tega pridržka, ki dovo¬ ljuje državam sopogodnicam, da slobodno ustanavljajo kolizij- ske norme napram državam, ki niso sopogodnice, bi bile države sopogodnice enostransko vezane, dočim bi državam izven konvencije ne bilo treba držati se kolizijskih norm kon¬ vencije in enotnega meničnega zakona. § 74. B. Menična sposobnost. I. Po meddržavnem pravu. 1. Za aktivno menično sposobnost menični red ne daje pravil, za ta del veljajo načela splošnega meddržav¬ nega privatnega prava, pri čemur treba vpoštevati, da je za¬ veza iz menice strogo enostranska, da upravičenec ni zavezan za nasprotno dajatev iz menice, nego le iz meničnega sklepa. Dejanski — gospodarski — seveda v večini primerov ne bo mogoče ločiti pridobitve meničnih pravic od prevzema obveze, ki jo nalaga valutno ali pokritveno razmerje, ampak strogo za pridobitev meničnih pravic ni treba popolne sposobnosti za zaveze z lastnim dejanjem. Aktivna menična sposobnost našega državljana se presoja po § 4. obč. d. z. Veljati pa more § 4. o. d. z. samo za našega državljana, ki ima domovinsko pravico na ozemlju, kjer velja naš obči državljanski zakonik, dalje za one naše državljane, ki ne spadajo po določbah občega državljanskega prava, ka¬ kor veljajo v drugih delih naše države, pod določbe dotičnega občega državljanskega prava, pa imajo na ozemlju našega občega državljanskega zakonika svoje domovališče ali, če tega nimajo, bivališče, ali so imeli v tem območju svoje zadnje do¬ movališče ali bivališče, predno so odšli iz države.™ 81 Utegne biti zlasti praktično pri onih državljanih, ki so pridobili z opcijo državljanstvo, pa še nimajo domovinske pravice v določeni občini. 266 Aktivna menična sposobnost tujca se presoja po § 34. o. d. z. Razlaga te določbe je dokaj sporna; gre predvsem za to, ali odloča pravo tujčevega domovališča in, če tega nima, pravo, pod koje spada kot državljan po svojem rojstvu, ali pa pravo, pod koje spada po svojem državljanstvu, in če se to ne dožene, po svojem domovališču ali stanovališču. Drugo mne¬ nje je danes precej splošno priznano v knjigi in pri sodiščih: de lege ferenda mu gre prednost pred prvim, v besedilu za¬ kona pa je prvo morda bolje utemeljeno. 2. Pasivna menična sposobnost. Za doma¬ čina v gori omenjenem smislu velja § 4. o. d. z. Izven države se torej naš državljan, ki je izpolnil 21. leto življenja, lahko z menico — za naša sodišča — veljavno zaveže tudi v državi, kjer se doseže polnoletnost šele z višjo starostjo, ne more se pa veljavno zavezati v državi, kjer se polnoletnost doseže z 20. letom, če ni še izpolnil 21. leta. Omožena polnoletna držav¬ ljanka, ki ima domovinsko pravico v območju našega občega državljanskega zakonika, ima pasivno menično sposobnost brez soprogovega privoljenja tudi izven mej naše države itd. Ni pa naš državljan vezan na določbe občega državljanskega zakonika o osobnih sposobnostih, če naj po nameri strank pravni posel v domovini nima pravnih posledic (§ 4. o. d. z.). Pri menici bo ta omejitev veljavnosti personalnega statuta redko prišla v poštev, ker je menica cirkulacijska vrednotnica, mogoča bi bila n. pr. pri menici s privezno klavzulo izdatelja domačina, ki menico izda v tujini. normo, da se njegova pasivna menična spo¬ sobnost presoja po zakonih države, ki ji pripada, koje državljan je. To vej ja brez ozira na kraj, k jer je tujec dal skripturni akt in kjer ima domovaiišče. Kar je toraj za aktivno menično sposobnost vsled nejasnega besedila § 34. o. d. z. dvomljivo, je po meničnem redu jasno. I.e če se tujčevo državljanstvo ne da dognati, odloča domo- vališč e ali stanovališče v času, ko se je menična izjava dala; če ima več državljanstev (ali domovališč), odloča za veljav¬ nost zaveze najugodnejše pravo (sporno). Od splošne norme pa ustanavlja čl. 84. m. r. važno izjemo, da naj bo tujec, ki bi ne imel pasivne menične sposobnosti po zakonih svoje države, zavezan po meničnih skripturnih aktih, ki jih da v naši Za menično zavezo tujca 267 državi, ako bi bil pasivno sposoben za menico po naših zako¬ nih. Samo za to gre, da se je dal skripturni akt v območju na¬ šega meničnega reda, vseeno je, kje ima tujec domovališče: tudi ne gre za to, ali je menično zavezo prevzel neposredno napram domačinu ali napram tujcu, in vse eno je, kje naj se menica plača, podsodnost plačilnega kraja ni izključna. Odlo¬ čilen je kraj, kjer se je menična zaveza dejanski prevzela, ne kraj, ki je razviden iz menice. Vendar bo onega, ki trdi pa¬ sivno menično sposobnost tujca s pozivom na 2. stavek čl. 84. men. reda, zadelo dokazno breme, če kraj, ki je iz menice raz¬ viden kot kraj skripturnega akta, ne leži v območju našega meničnega reda, in obratno tujca, da menične zaveze ni pre¬ vzel v domačem kraju, ki je razviden iz menice, nego drugje. Kot tujina se smatra tudi tuja država, kjer velja isti menični zakon, toraj tudi nasledstvene države bivše Avstrije: vsaka nasledstvena država je menični red kot veljaven priznala po¬ sebej, istovetna je vsebina, ne pa vir veljavnosti. Isto velja napram Nemčiji. Zavezan je seveda tudi tujec, ki je po svojih domačih zakonih sposoben za menično zavezo, dasi bi po na¬ ših ne bil. Vprašanje še ostane, po kterem pravu se presoja pojem domovališča, ki je po zakonih različnih držav lahko različen, tako sicer, dalma ena oseba po različnih pravih lahko več do- movališč, lahko pa tudi nobenega domovališča. V prvem pri¬ meru bo veljalo domačemu sodniku v prvi vrsti ono od večih domovališč, ki je v območju meničnega reda, če ni nobeno, naj bi pač odločalo domovališče v trenutku, ko se je prevzela menična zaveza; bivališče bo odločalo, če ni domovališča. Pripadnost, pravne osebe se presoja po njenem se¬ dežu, isto velja po pravilnem naziranju za trgovinske družbe, najsi se jim tudi ne priznava pravna osebnost. Pogoj je, da je pravna oseba ali trgovinska družba kot taka priznana na svo¬ jem sedežu in da tuja država napram našim pravnim osebam in trgovinskim družbam uporablja ista načela. Redno je polo¬ žaj tujih pravnih oseb in trgovinskih in sploh pridobitnih družb urejen v meddržavnih trgovinskih pogodbah. Če tuji pravni osebi ali družbi kot taki po teh načelih ni mogoče priznati me¬ nične sposobnosti, so upravičene in zavezane one osebe, ki še menico pridobile ali se s svojim podpisom na nji zavezale (čl. 95. m. r.). 268 Bosanski menični zakon (čl. 84.) je našemu doslovno enak, tudi po hrvaškem (§ 95.) ni razlike, pripomniti le treba, da izrecno določa, da se pripadnost tujca presoja po nje¬ govem podaništvu; po besedilu našega zakona bi moglo biti sporno, ali se pripadnost ne določa morda po domovališču. Razlike tudi ni po srbskem trg. zakoniku, § 168. Enotni menični zakon (čl. 74.) se ujema z določ¬ bami našega meničnega reda o pasivni menični sposobnosti tujcev, daje pa poleg tega še: 1. v čl. 74. normo za primer, da bi domači zakon tujca določal, da naj se tujčeva menična spo¬ sobnost presoja po zakonih druge države nego one, koje držav¬ ljan je; 2. v čl. 18. konvencije normo, da sme država, koje državljan je vsled svoje v drugi državi prevzete menične za¬ veze zavezan le zato, ker je imel pasivno menično sposobnost po zakonu te druge države, s to zavezo ravnati kot z nične. Prepuščeno je torej državi, čije državljan je prizadet, ali pri¬ zna to zavezo ali ne, z drugo besedo, ali je tako menično za¬ vezo mogoče uveljavljati pred njenimi sodišči. II. Po medpokrajinskem pravu . 87 Glavni kriterij za presojo menične sposobnosti: držav¬ ljanstvo, ne more veljati, ker je državljanstvo v naši državi enotno (čl. 4. ustave). Vprašanje je, s čim bi se dal ta kriterij nadomestiti. Lapajne uveljavlja mnenje, da naj odloča „pokra- jinstvo“ ali „domovinstvo“ pravnega subjekta, toraj v Slove¬ niji in Dalmaciji domovinska pravica v območju občega dr¬ žavljanskega zakonika, če je prirojena ali pridobljena z natu¬ ralizacijo, ne pa po § 10. domovinskega zakona z dne 5. de¬ cembra 1896, drž. zak. št. 222, v Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem, pač tudi v Vojvodini uživanje državljanstva v prejšnjih kra¬ ljestvih itd., v Bosni s Hercegovino ,,deželno pripadništvo". Personalni statut naj se upošteva tako strogo, da se v med¬ pokrajinskem pravu ne bi smela analogno rabiti niti določba čl. 84. m. r., da je tujec zavezan z menično izjavo, ki jo je dal v drugi državi, če ima pasivno menično sposobnost po zakonih druge države. Po tem mnenju bi seljak iz kraljevine Srbije ne 87 Primeri zlasti Lapajne, Kolizijske norme civilnega medpokrčfjin- skega prava v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v Zborniku znan- stvenh razprav I. 269 imel nikjer v naši državi pasivne menične sposobnosti, imel bi jo pa vsled § 95. ogrskega meničnega zakona, n. pr. v Se- gedinu; častnik, ki ima domovinsko pravico v Splitu, bi ne imel menične sposobnosti v Beogradu ali Zagrebu, neregistro- vana trgovka bosanske deželne pripadnosti bi ne imela pasivne menične sposobnosti nikjer v naši državi, pač pa lahko izven rije. Temu naziranju vsaj v prometnem pravu ni mogoče po¬ vsem pritrditi. Pokrajinstvo ali domovinstvo ni vedno prime¬ ren kriterij zlasti zato, ker imamo v naši državi še mnogo državljanov, ki jim ni določena še niti domovinska občina, niti ne morejo več pridobiti državljanstva v Srbiji, črni gori itd., saj tega državljanstva sploh ni več kakor tudi ne bosanske deželne pripadnosti. Walker (Internationales Privatrecht) na- migava, da bi v državi, ki ima za isto pravno snov več parti¬ kularnih prav, utegnilo imeti poseben pomen domovališče. Po tem mnenju bi častnik po rodu iz Srbije v območju našega meničnega reda ne imel pasivne menične sposobnosti, če ima domovališče (garnizijo) v območjo našega meničnega reda, obratno bi imel pasivno menično sposobnost častnik po rodu iz Slovenije, ki ima garnizijo izven Slovenije. Slovenka, ne- registrovana trgovka, ki ima domovališče v Bosni, bi ne imela pasivne menične sposobnosti; omožena Srbkinja, pa tudi Slo¬ venka, ki bi bila omožena s Srbom, državljanom bivše kralje¬ vine Srbije, bi ne imela pasivne menične sposobnosti, če ima domovališče v Beogradu, imela bi jo pa, če ima domovališče v Zemunu itd. Daši bi načelo, da naj se osobna sposobnost za menico presoja po domovališču, imelo pred gori naznačenim načelom osebne sposobnosti po domovinstvu vsaj to prednost, da se redno lažje dožene domovališče nego domovinstvo in da si je povprek vsakdo bolj v svesti, da se mora ravnati po zakonih kraja, kjer ima domovališče, nego po zakonih kraja, kteremu pripada po domovinstvu (prejšnjem državljanstvu), vendar tudi posledice tega načela niso povsem zadovoljive. To se vidi že iz gori navedenih primerov, še bolj pa iz sledečih: Neregistrovana trgovka iz Sarajeva, po domovinstvu Dalma¬ tinka, podpiše menico v Ljubljani: če se ne uporabi čl. 84., 2. sta¬ vek men. reda, je njena menična izjava ne veže; seljak iz Srema, ki domuje v Šabcu in se bavi samo s poljedelstvom, bi ne mo¬ gel prevzeti menične zaveze v Sremski Mitroviči. Poleg tega pojem domovališča v naši državi ni povsem enotno urejen, dasi razlike za veliko večino primerov ne bi bile bistvene. S stališča, da treba zlasti v isti državi kolikor mogoče upoštevati načelo o vzdržavanju pravnih poslov in pri tem po¬ staviti kolikor mogoče enotna načela, bi najbolje ustrezala splošna uporaba kolizijske norme, ki jo izražajo vsi menični zakoni naše države, da je obvezna menična izjava, če je oni. ki jo da, sposoben za njo vsaj po domačem zakonu. Pri tem bi se moral, ker pojem tujine in domovine ne pride do- slovno v poštev, smatrati kot domači zakon tisti, v čegar ob¬ močju se je menična izjava v naši državi dala. Poleg načela domovinstva ali, kjer tega iz kteregakoli razloga ni mogoče dognati, poleg načela domovališča, bi se moralo torej upošte¬ vati še, in kjer je med njimi kolizija, pred njima ravno ome¬ njeno načelo v prilog menične sposobnosti. Bosanska neregi- strovana trgovka ima po tem načelu pasivno menično sposob¬ nost povsodi izven Bosne, častnik Slovenec povsodi izven Slovenije in Dalmacije, srbski seljak povsodi izven Srbije; vo¬ jak, ki ni častnik, je nima v območju srbskega trg. zakonika in našega meničnega reda, ima jo pa v območju hrvaškega in ogrskega meničnega zakona; omožena polnoletna Srbkinja se tudi brez soprogovega dovoljenja z menico lahko zaveže izven Srbije in Bosne, z moževim dovoljenjem tudi v Srbiji in Bosni itd. Naš državljan seljak, ki se bavi samo s kmetijstvom, naša omožena državljanka, ki nima nikjer domovinstva, pa sta si izbrala domovališče v Sloveniji, imata pasivno menično spo¬ sobnost v celi državi; nimata je pa v območju srbskega trgo¬ vinskega zakonika, če imata domovališče v Srbiji. Ali imata v določenem kraju domovališče, se presodi po zakonih kraja, kjer se trdi, da je imata; ako bi se dognalo več domovališč v območju raznih meničnih zakonov, ima prednost ono, po če¬ gar meničnem zakonu se menična sposobnost presoja najugod¬ neje za veljavnost menične zaveze; če ni domovališča nikjer v naši državi, odloča menični zakon kraja, kjer se je menična izjava dala, ta pa odloča napram zakonu domovinstva ali do¬ movališča vedno tudi v onih primerih, kjer je za veljavnost za¬ veze ugodnejši od zakona domovinstva ali domovališča. 271 C. Oblika I. Po meddržavnem pravu. § 75. meničnega skripturnega akta. Juu>< vf-' O- Pa tn n /1 rlrvovnn »n nro vil /• Naš menični red postavlja za načelo, da o obliki odloča lex loči actus. Oblika v tujini podpisane menice in vsake druge v tujini dane menične izjave se presoja po zakonu kraja, kjer se je (iz-) dala. To velja tudi za primer, da bi menična izjava, ki po tujem pravu vsled nepravilnosti v obliki ni veljavna, za¬ dostovala po našem zakonu (čl. 85. m. r.). Za vsako menično izjavo pa velja lex loči actus posebej; s pogojem, da je te¬ meljna menica po tem zakonu veljavna — sicer so neveljavne poznejše menične izjave, dasi bi bile same po sebi po obliki veljavne, izjema nižje — je torej mogoče, da je ena akceso- rična izjava veljavna, druga ne. Odločilen ni plačilni kraj, nego kraj, kjer se je menica i z d al a ali druga menična izjava dala; po teoriji enostranskega akta torej kraj, kjer se je menica pod¬ pisala, ne kraj, kjer se je dala iz rok. Tu pa je sporno, ali od¬ loča, če je kraj izdaje napisan neresnično, pravo v menici za¬ pisanega ali dejanskega kraja izdaje. Reči bo treba, da med onim, ki je menični skripturni akt podpisal, in onim, ki je me¬ nico od njega pridobil, odloča pravi kraj, če je pridobilec vedel, da je kraj izdaje napisan neresnično; napram pridobilcu pa, ki je menico za ta del pridobil v dobri veri, odloča v nji zapisani kraj izdaje (indosamenta, akcepta itd.). Dve izjemi od načela locus regit actum zakon priznava izrecno: a) ako so v inozemstvu zapisane menične izjave vsled nepravilne oblike po tujem pravu neveljavne, pa ustrezajo predpisom našega zakona, potem so sicer te izjave same ne¬ veljavne, v območju našega meničnega reda na tako menico l ’ '' J pozneje zapisane menične izjave pa so veljavne v tem smislu, ^ da se njihovi veljavnosti ne more prigovarjati neveljavnost ^^> prejšnjih „tujih“ meničnih izjav (čl. 85., odst. 2. m. r., izjema od čl. 7. m. r.). Ne bi pa zadostovalo, da bi v tujini oddana izjava po obliki zadostovala drugemu tudi tujemu pravu, dalje ne bi bila pri nas veljavna nadaljna menična izjava, ki bi na tako v kraju izdaje neveljavno menico prišla v pri nas sicer pra¬ vilni obliki, t oda iz vr ni obmopia našega meničnega reda na menico: v Parizu izdana menica brez valutne klavzule zado- 272 stuje po avstrijskem pravu, neveljavna je pa po francoskem pravu, na njo na Dunaju zapisani indosament je v Avstrijski republiki veljaven, ne pa pri nas; pač pa bi bil pri na., veljaven v Ljubljani na tako menico zapisan akcept, aval, indosament, in vse eno je, ali je pri nas dal menično izjavo domačin ali tujec. b) Menična izjava, ki jo da naš domačin našemu doma¬ činu v tujini, je veljavna, če po obliki zadostuje našemu za¬ konu!, 1 Ta' ctotocMT^r uveljavlja glede oblike izjemno ,.perso- nalni statut", se tiče temeijne menice in akcesornih meničnih izjav in dopolnuje samo načelo locus regit actum. Tudi v obliki prava na kraju izdaje zapisana menična izjava med domači¬ noma je veljavna pri nas, nasproti se domačin v tujini naprarn tujcu, pa naj bo pripadnik iste ali druge tuje države, ne more zavezati drugače, nego v obliki, ki jo predpisuje kraj izdaje, ravno tako obratno: indosament, ki ga da Ljubljančan v Beo¬ gradu Rumunu, mora imeti valutno klavzulo, najsi je tudi me¬ nica izdana v Splitu in plačljiva v Zagrebu. Pač pa je po na¬ čelu čl. 85., odst. 3. m. r. pravilna menična izjava obvezna tudi naprarn tujcu, ki pozneje pridobi menico (sporno). Kje je me¬ nični plačilni kraj, je vse eno, na vsak način pa je za veljavnost menične zaveze po čl. 85., odst. 3. m. r. treba, da je menico od domačina v tujini neposredno pridobil domačin, tudi tu nastane menična zaveza, ki po obliki ne ustreza načelu locus regit actum, sicer že z zapisom — važno za presojo menične spo¬ sobnosti —- ali uveljavljati se more le, če je menico prvi prido¬ bil domačin v tujini. Domačin v smislu čl. 85., odst. 3. m. r. je z ozirom na razmere v naši državi tisti, ki je po domovinstvu, ali če tega ni ali če je načelo domovališča ugodnejše, po do- movališču podrejen glede menične sposobnosti našemu me¬ ničnemu redu. Bosanski zakon (čl. 85.) je našemu doslovno enak, 1: r v a š k i (§ 96.) po smislu, ravno tako srbski. (§ 169.). Enotni menični zakon izraža določno (čl. 75.), da se oblika vsake menične izjave ravna po zakonih države, kjer se je izjava podpisala, določb, kakor jih/vsebujeta 2. in 3. odst., čl. 85. m. r., pa nima. Za ozemlje držav sopogodnic pravzaprav posebne kolizijske norme vobč ; 6 ni treba, ker bi po enotnem meničnem zakonu bila oblika /menice v vseh teh 27.3 državah enaka; čl. 2., 3., 5. konvencije določajo, v kterih toč¬ kah sme posamezna država izpremeniti določbe zakona sa¬ mega o obliki meničnih izjav. Napram državam, ki konvenciji ne pristopijo, pa imajo države sopogodnice po čl. 20. konven¬ cije slobodo; napram takim državam bi toraj bile mogoče norme, ki jih vsebujeta 2. in 3. odst., čl. 85. m. r., ne pa/haprarn državam sopogodnicam. II. Po medpokrajinskem pravu. / Načelo locus regit actum velja tudi med območji poedinih meničnih zakonov v naši državi, zato ne bo v Beogradu brez valutne ali ordrske klavzule napisana menica veljavna niti pri nas, ravno tako ne v Nišu napisan indosament brez valutne klavzule, najsi je tudi bila temeljna menica sama napisana v Ljubljani, isto velja za akcept, dan v območju srbskega trgo¬ vinskega zakonika s samim podpisom na prvi strani. Tudi načelo, ki je izraža odst. 2., čl. 85. m. r., je veljavno. Veljaven je torej akcept, dan pri nas s samim podpisom tra- sata na prednji strani menice, izdane v Beogradu tako, da je v nji napisana menična vsota samo s številkami; ni veljaven akcept s samim podpisom, dan v Kragujevcu na menici, ki se je izdala kjerkoli, veljaven pa bil pozneje v Zagrebu (Splitu, Sarajevu) na to menico pravilno napisani indosament. Slednjič bo tudi po medpokrajinskem pravu treba v obče priznati načelo čl. 85. m. r., odst. 3. Vendar je stvar tu toliko težja, kolikor je težko pojem državljana zameniti z drugim ustrezajočim pojmopi. Po analogiji določb o osobni sposob¬ nosti bi šlo za domovinstvo in domovališče, tudi tu pa s pri¬ stavkom, da ne gre domovinstvu prednost pred domovališčem. nego prednost naj ima oni od obeh kriterijev, ki je ugodnejši veljavnosti menične izjave. Ako državljan bivše kraljevine Srbije napiše v Zemunu menico brez valutne klavzule in jo prvi pridobi izven območja srb. trg. zakonika državljan bivše kraljevine Srbije, je menica veljavna tudi v Srbiji. Veljaven je tudi akcept, napisan v Beogradu po tam domujočem Za¬ grebčanu s samim imenom na prvi strani in dan v Zemunu do¬ mujočemu Beograjcu. Iti bo treba še dalje in priznati veljav¬ nost menici, ki jo brez ordrske klavzule v Beogradu napiše Ljubljančan Sarajevčanu, dasi bi to bila kršitev načela, da se 18 274 tujina ne presoja po razliki ali enakosti konkretnih določb dveh meničnih zakonov. Ne bo pa veljavna menica, ki jo Ljubljančan na potovanju v Srbiji zapiše brez ordrske klavzule remitentu državljanu bivše kraljevine Srbije, ki ima domovališče v bivši kraljevini Srbiji, veljavna bi bila, ko bi imel ta remitent domo¬ vališče izven bivše kraljevine Srbije v naši državi. Kraj, čas, način in oblika dejanj menične skrbnosti in oprez¬ nosti, zlasti prezentacije, protesta in notifikacije, se ravna po kraju, kjer treba dejanje opraviti: locus regit actum (čl. 86. m. r.). Ce na kraju, kjer treba posvedočiti, da se je menično dejanje, n. pr. prezentacija, zaman poskusilo, zadostuje, da se to zazna¬ muje na menici, zadostuje ta zaznamek pri nas in nadomestujc protest; v Ljubljani izdana menica se more v Zagrebu protesti¬ rati le v urah, ki jih določa hrvaški menični zakon, notifikacije v naši obliki ni treba v Beogradu za menico, ki je izdana v Ze¬ munu, a plačljiva v Beogradu, obratno je treba notifikacije v obliki, ki jo zahteva hrvaški menični zakon. Rok za protest v Beogradu izdane menice je 3 dneven, če je plačilni kraj v naši državi izven območja srbskega trgovinskega zakonika in gre za protest zaradi plačila, obratno se ravna rok za protest po srbskem trgovinskem zakoniku, če treba protest delati v ob¬ močju tega zakonika. Indosant, ki stanuje v bivši kraljevini Srbiji, bi ne mogel prigovarjati, da se je protest v Subotici na¬ pravil še le drugi delavnik po plačilnem dnevu, indosant v Su¬ botici bi ne mogel prigovarjati, da mu ni treba plačati več nego golo menično vsoto, ker ni dobil notifikacije v roku in obliki, ki ju predpisuje ogrski menični zakon. Glede te točke ni raz¬ like med meddržavnim in medpokrajinskim pravom. § 86. bosanskega meničnega zakona, § 97. lir va¬ škega meničnega zakona in § 170. s r b s k e g a/trgovin¬ skega zakonika soglašajo z našim meničnim redom, ravno tako čl. 76. e. m. z., ki / ozirom na čl. 10. konvencije še posebej po¬ udarja, da se tudi protestni rok ravna po načelu locus regit actum. 275 § 77. D. Pravni učinki menične izjave. Z dosedaj navedenimi normami meddržavnega in krajinskega prava še ni rečeno, po kterem pravu naj domači sodnik presoja vsebino in pravni učinek posameznih skripturnih aktov, ki so prišli na menico izven območja zakona, kteri velja za sodnika kot lex fori. Menični red za ta del ne daje splošnih norm, določbe §§ 35.—37. o. d. z. tudi ne zadostujejo. Vendar izhaja iz teh določb načelo, da odločuje pravo kraja, kjer je pravni posel nastal. Tako je tudi po meddržavnem meničnem pravu. Skoro splošno je danes priznano načelo, da odločuje pravo kraja, kjer se je podpisal poedini skripturni akt, ne kraj kjer se je napisala ali izročila temeljna menica, ne lex fori, tudi ne, vsaj ne splošno, plačilni kraj, slednjič pri avalu ne kraj, kjer je menično zavezo prevzel menični dolžnik, ki mu je pristopil avalist, nego kraj, kjer se je dal aval, ne domicil menice, nego kraj, kjer se je dal akcept. Pravo kraja, kjer se je zapisala me¬ nična izjava, ki tvori zavezo, je odločilno zlasti tudi za vsebino in za trpež menične zaveze (zastaranje), pa tudi za presojo, kterih dejanj menične skrbnosti in opreznosti je treba, da se odvrne prejudic, in za posledice prejudica, slednjič za take pri¬ govore zoper menično zavezo, ki temelje na materijelnem pravu. Odločilno je pravo kraja, kjer se je menična izjava resi dala, ne pravo kraja, ki jc iz menice razviden kot kraj. kjer~še je dala menična izjava. Vendar ne more menični zavezanec prigovarjati dobrovernemu upravičencu takih prigovorov, ki bi jih imel po pravu resničnega kraju menične izjave, če jih nima tudi po pravu kraja, ki je označen kot kraj menične izjave v menici sami (sporno). V območju našega meničnega reda se akcesorne menične zaveze redno ne datujejo, ker ni predpi¬ sano — drugače glede indosamenta po § 109. srbskega trgo¬ vinskega zakonika. V tem primeru pride seveda v poštev le kraj, kjer se je menična izjava res dala, kot tak kraj pa bo smel menični upravičenec smatrati zavezančevo stanovališče v času prevzema menične zaveze. Zavezančeva stvar je, da dokaže pravi kraj izdaje in pa, da je bil upravičencu znan. Ako bi se kraj skripturnega akta ne dal določiti, — na potu v vlaku i. t. d. —, bo odločilno zadnje domovališče (bivališče) zave¬ zančevo. 18 * 276 Ta načela veljajo brez razlike, ali je dal menično izjavo domačin v tujini ali tujec v območju našega meničnega reda. Pravo plačilnega kraja odloča samo vprašanja, ki se tičejo pla¬ čila samega n. pr. v kaki valuti se mora ali sme menica plačati, ali je plačilni dan lahko različen od dneva dospetka, ali veljajo respektni dnevi, ali in s kterimi pogoji se sme menična vsota položiti pri sodišču, ali treba sprejeti delno plačilo, ali treba plačati samo za menico, ki je na nji napisana pobotnica i. t. d. S plačilnim krajem pa se ne razume samo v menici napisani plačilni kraj, nego tudi kraj, kjer se mora zahtevati regres od prednika, toraj v dvomu regresatovo domovališče. Glede presoje vsebine menične obligacije in njenega učinka ni razlike med meddržavnim in medpokrajinskim pravom. Ve¬ ljavna je pri nas menica izdana v Srbiji na običajni rok (po § 75.). Običajni rok pa se računi tudi pri nas po srbskem trgovinskem zakoniku. Tudi Ljubljančan, ki je dal akcept v Beogradu, ima pravico do pokritja po srbskem trgovinskem zakoniku, Beograjec, ki je menico trasiral v Zagrebu s pla¬ čilnim krajem v bivši kraljevini Srbiji, je menične zaveze prost, če se menica ni pravočasno predložila v plačilo in pro- testovala na kraju plačila, dasi ni dal pokritja; zastavna pra¬ vica in pravica pridržanja se more po hrvaškem meničnem zakonu (§§ 106.—109.) uveljavljati tudi zoper Bosanca, ki je menično zavezo prevzel v območju hrvaškega meničnega za¬ kona. Tudi zakoniti prezentacijski roki vpoglednic in povpo- glednic se ravnajo po zakonu kraja, kjer se je menična zaveza prevzela, vendar velja za ta del izjema po § 136. srbskega trgovinskega zakonika (glej § 17.). Določbe zakonov o uplivu višje sile (§ 46.) bo- mogoče uveljavljati samo zoper one menične zavezance, ki so prevzeli menično zavezo v območju takega zakona, ne bo jih torej mogoče uveljavljati zoper menične zavezance, ki so menico podpisali na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Srb iz bivše kraljevine Srbije sme za¬ htevati regresno vsoto od indosanta, ki je menico žiriral v naši državi izven Srbije, v isti višini, kakor jo določa menični zakon kraja, kjer se je indosament zapisal, torej tudi provizijo; na¬ pisal bo na prednika lahko tudi povratno menico, dasi se je v Srbiji prej že potegnila nanj povratna menica in je po srbskem trgovinskem zakoniku dovoljena ena sama povratna menica. Nasproti v regresu ne bo mogoče iz krajev v bivši kraljevini 277 Srbiji potegniti na indosante, ki so menico žirirali v Srbiji, več nego ene povratne menice, od njih ni mogoče zahtevati pro¬ vizije. Triletno menično zastaranje akceptantove zaveze teče v prid Beograjcu, ki je menico sprejel v Zemunu, ne pa Ze- muncu, ki je dal akcept v Beogradu, zanj velja srbski trgo¬ vinski zakonik; analogno načelo velja za indosante, toraj ne odloča lex fori, kjer se je vložila menična tožba. Beograjec bo indosanta, ki je indosiral v Ljubljani, lahko tožil tekom celega roka zastaranja, kakor ga določa naš menični red, ne pa samo v izključnem roku .§§ 141. in 143. srbskega trgovinskega zako¬ nika. Obratno velja enako načelo. a. 'OWlU v r t STVARNO KAZALO. (Številke pomenijo strani). Adresa, gl. naslov za silo. Adresant, gl. naslovitelj. Adresat, gl. naslovljenec. Akcept, 17, 20, 103, 160, 201, 276. — čist, 101, 105, 167. — črtan, 107 sl. — delni, 101, 106. — dokaz pokritja, 66, 196. — na duplikatu, 253, 256. — na kopiji, 104, 260. — kvalifikovan (modifikovan), 105, 164 sl., 207, 231. — limitovan (omejen), 106, 164 sl. — oblika, 103, 108. — na obroke, 106. — odbit, regres, 100, 164 sl. — pogojen, 106. — pomen pri amortizaciji, 237, 239. — pravica zahtevati ga, 160 sl. — prepovedan, 101, 160, 163. — promptni, 161. — rok za, 161 sl., 163 sl., 172. — za uslugo, 151, 154 sl. Akcept za čast, 17, 21, 128, 173, 185, 209, 222 sl. — — čas za, 210. — — črtan, 211 sl. — — omejen, 210, 222. — — na duplikatu ali kopiji, 211, 256, 258, 261. — — modifikovan, 210. — — notifikacija, 129, 213. — — delni, 222 ^ — — pogoji zanj, 209 sl. — — pravni značaj, 211 sl. Akcepti za čast, več, 210, 212, 222. Akceptant, 103, 160, 201. — indosament nanj, 111, 201. — naslovitelj, 207. - naslovljenec, 208. — notifikacija, 130. — plačilo, 174, 227. — pri domicilovani menici, 183. — pravice, 201 sl. — regres, 190, 193, 199. — zaveza, 103 sl. — — pri amortizaciji, 236. — — pri duplikatih, 255, 258. — — pri kopiji, 260. — — zastaranje, 176, 230 sl. — gl. pokritje, akcept. Akceptant za čast, gl. akcept za čast. — — indosatar, 111. — — nezanesljiv, 168, 210 sl. — — plačilo, 227. — — pravice, 214. — — zaveza, 214, 223, 224. — — — pri duplikatih, 256. — — — zastaranje, 232. „Ali po kurzu“, 38, 178 sl. Alonža, 84, 96, 97, 116, 206, 209. Amortizacija, 150, 235, 258. Analfabeti, 35. Aretačna klavzula, 260. Argentarii, 14. Aval, 21, 104, 115, 200, 208, 275. Avalist, gl. aval. — plačilo, 174, 227. — indosament nanj, 111. — naslovljenec, 207. 280 Avalist, notifikacija, 130. — pravice, 200. zaveza, 115, 172. — — iz duplikatov, 256. — — zastaranje, 231 sl. Avizo, gl. poročilo. Beneficium divisionis, 186. — ordinis, 186. Bianco - indosament, gl. indosament slep. Bianco-menica, 77, 156, 236. Blagajniški dnevi, 176. Blanketna menica, 77, 156, 236. Bosanski menični zakon, 22, 31, 49, 136, 170, 192, 238. „Brez poročila* 1 , 65, gl. poročilo. „Brez protesta", 132, 146, 184, 187, 191, 194, 197, 208, 228, 235, 237. „Brez stroškov", gl. ,,brez protesta**. „Brez zaveze", 58, 111, 130, 207, 223. Cambia feriarum, nundinalia, 16. —. irregularia, platearum, 17. Campsor, 15 sl. Causa, 1, 16, gl. prigovori. Cesija, 88, 98, 142 sl., 148, 177, 257. Cirkulacija, 9, gl. indosament. — z duplikati, 250, 256 sl. — s kopijami, 259. Čas izdaje, 52. — prezentacije, 120. — protesta, 125 sl., 183. Častni akcept, akceptant, gl. akcept za čast, akceptant za čast. Častno plačilo, gl. plačilo za čast. Darilna pogodba, 35. Daritev, 203, 248. Datum, 52, 97, 160, 164. Dedič, 98, 142 sl., 159, 177, 257. Dejanja menične skrbnosti in oprez¬ nosti, 2, 119, 274. Deklaracijski protest, 183 sl. Denarna vrsta, 178 sl. Depotna menica, 11. Depoziciia, gl. založitev. Devize, 13, 96. Dezerterji, 28. Diskont, 11, 189, 198. Distantia loči, 16 sl., 56. Dnevnica, 43. Dobra vera, 1, 72 sl., 148 sl. Domicil, 8, 13, 53, 57, 82, 175. Domicilijant, 54 sl. Domicilijat, 54 sl., — indosatar, 111. intervenijent, 221. — naslovljenec, 207. t — notifikacija, 130. — plačilo, 227. — pravice, 201 sl. —• pravni položaj, 183. — zastaranje, 234. Domicilovana menica, 13, 207. — — akcept, 161, 163. — — amortizacija, 236, 238. — — plačilo, 178. - povratna menica, 188. - — prezentacija, 175. prolongacija, 241. — protest, 192. — — zastaranje, 230. Dospetek, 17, 20, 42, 90, 97, 105, 159, 161, 175, 186, 191. — prolongacija, 241 sl. —• upliv na kurz, 179 sl. — zastaranje, 230 sl. Duplikati, 17, 21, 84, 250. — - v amortizaciji, 238 sl. — pravni pomen, 253 sl. — glej cirkulacija. ,,Efektivno", 38, 179 sl. Emisijska teorija, 73. Enotni menični zakon, 24, 33, 34, 49, 54, 57, 59, 61, 66, 76, 83, 97, 102, 109, 114, 117, 134, 148, 157, 162, 171, 177, 182, 197, 201, 204, 223, 235, 240, 249, 259, 262, 264, 268, 272, 274. 281 Eskont, gl. diskont. Exceptio doli, 152 sl., 241, 252. Fiducijarni indosament, 92, 112, 147, 151, 153. Firma, 30, 35, 51, 103, 126. Formalna legitimacija, 141 sl. Formalni akt, 70. Garancijska funkcija indosamenta, 110 sl. Garant, gl. trasant, indosant. Glušci, 35. Hebrejščina, 35. ytinayo(Up(iv, 14. Honorant, gl. honorat. Honorat, 208 sl., 213, 215, 218, 220, 222 sl. — gl. akcept za čast, akceptant za čast, intervencija, plačilo za čast, plačnik za čast. Hranitelj duplikata (izvirnika), 124, 250, 256, 260. Hrvaški menični zakon, 22, 31, 35, 39, 49, 82, 96, 98, 108, 114, 117, 132, 134, 157, 162, 170, 177, 181, 192, 201, 222, 234, 238, 248, 258, 268. Imetnik menice, 140 sl., 160, 165, glej remitent, indosatar. Indosament, 18, 84. — bianco, glej slep. brez zaveze, gl. „brez zaveze 11 . — črtan, 87, 89, 145 sl., 190. — delni, 87. — duplikata, 251, 254 sl. po dospetku, 88, 112, 147. — fiducijarni, gl. fiducijarni indo¬ sament. — funkcije, 84. garancijska funkcija, 110 sl., glej „brez zaveze 11 . — intervenijenta, 217. - izpolnjen, 85. — kopije, 260 sl. Indosament, legitimacijska funkcija, 140 sl., 251, 260. — navidezni, gl. fiducijarni indo¬ sament. — neizpolnjen, gl. slep. — oblika, 84 sl. — popoln, 85, 96. — povratni, 111, 150. — prenosna funkcija, 84 sl., 260 sl. — prokurni, gl. prokurni indosa¬ ment. — po protestu, 88, 96 sl., 112, 114, 147, 191. — rekta, 60, gl. privezna klavzula. — slep, 85, 89, 159, 252, 255. - sodni, 93, 113, 147. — za zastavo, 93, 97, 113, 147, 157. — zaupni, gl. fiducijarni indosa- sament. — glej indosant, indosatar, preju¬ dicirana, protestirana me¬ nica. Indosant, 159. — naslovitelj, naslovljenec, 207. — rok za akcept, 160, 164. — zaveza, 110 sl. — iz duplikatov, 252 sl. — iz kopij, 260 sl. - — glej indosament. Indosatar, pravice, 140 sl., 177. — gl. indosament, remitent. Intervencija, 17, 21, 206 sl. — nepozvana, 206 sl., 210, 215, 219, 221 . pri plačilu, 185, 215 sl., 223, 224 sl., 227, 228. - pogoji, 208, 222 sl. - pozvana, 206 sl., 210, 215, 217. — pri sprejemu, 165 sl., 209 sl., 222, 224. — gl. akcept za čast, akceptant za čast, plačilo za čast, plač¬ nik za čast. Intervencijski protest, 208 sl., 215 sl., 222, 224, 225. Intervenijent, indosament, 217, 226. — odškodninska zaveza, 213. 282 Intervenijent, menične pravice, 146, 216, 223, 225. Intervenijenti, 217 sl., 222 sl. Izberni regres, gl. regres. Izdaja menice, kraj in čas, 52 sl., 231. Izdatelj, gl. trasant. Izdatelj lastne menice, 130, 131, 190, 199. — — — gl. trasant, akcept, ak- ceptant. Izgubljena menica, gl. amortizacija. — — duplikat, 250. Izpolnjen indosament, 85. Izvršba, brezuspešna, 169 sl. — na menico, 93 sl., 113, 144, 147. v zavarovanje, 192. Izvršilni organ, 143 sl., 177. Jamac, jemac = avalist, porok. Judikatna obligacija, 228. Jus offerendi, 185, 193. Kasatorni zaznamek (klavzula), 239, 251, 259. Kavcijska menica, 11. Klavzule, 57 sl, gl. „ali po kurzu", aretačna klavzula, „brez po¬ ročila", „brez protesta" , „brez stroškov", „brez za¬ veze", „efektivno“, kasa- torna klavzula, menična klavzula, ordrska klavzula, pokritje, poročilo, „prima v akcept", privezna klavzu¬ la, valutna klavzula, višja sila. Koledar, 43, 47, 50, 136. Kolekovanje, 36, 188. Kolizija zakonov, 263 sl. Koluzija, 155 sl. Komisijska menica, 27, 31, 64, 66, 202, 214. Kompenzacija, 151, 154 sl. Konfuzija, 202. Konkurz, 168, 184, 194, 222, 228, 230, 234. Konsenzualna pogodba, 67. Kontraprotest, 122. Konvencijonalna kazen, 39. Kopija, 21, 259. — aval, 116, 262. — indosament, 84, 96, 97. — naslov za silo, 206, 209. — pobotnica, 181, 259. — akcept, 104, 260. Korekture, 81, 150. Kraj izdaje, 52. — glej prezentacija, protest. Kreacijska teorija, 72. Kridatar, 142, gl. konkurz. Kurz, menični, 12. — pri plačilu, 179 sl. — v regresu, 188 sl. Lastna menica, 111, 209, 240, 251, glej menica. Legitimacijska funkcija, 140 sl., 251, 260. Lex loči actus, 271 sl. Likvidatorji, 31. Literalna pogodba, 68. Locus regit actum, 271 sl. Mala fides superveniens non nocet, 145, 155. Mandatna tožba, 202. Materijelna legitimacija, 142 sl. Meddržavno in medpokrajinsko pravo, 263 sl. Menica, bianco, blanketna, 77, 156, 236. — depotna, 11. — dnevnica, 43. — gospodarski pomen, 6 sl. — izvršba, 93 sl., 113, 144, 147. — kavcijska, 11. — komisijska. 27, 31, 64, 66, 202. — lastna, gl. lastna. — na lastni ukaz, 7, 40. — naročena, gl. komisijska. — sestavine, 37 sl. — nepopolna, 76. — običajnica, 20, 48, 49. — oblika, 16, 19, 36, 150. — obročna, 42. 283 Menica, oddnevnica, 47 sl. papirni denar, 68 sl. — pojem, 1, 14 sl., 67 sl. na pokaz, gl. vpoglednica. — pokvarjena, 238. — pomanjkljiva, 76. — ponarejena, popačena, 80 sl., 150. — postanek, 26. — povpoglednica, glej povpogled- nica. povratna, gl. povratna. — prejudicirana, gl. prejudicirana, s prilogami, 190. prolongirana, 241 sl. — razvrednotena, 238. sejmska, 16, 48. — slepa, 77, 236. v stiski, 208 sl. temeljna, 34 sl. trasirana lastna, 56 sl. — tržna, 16, 48. uničena, 77, gl. amortizacija, vpoglednica, gl. vpoglednica. — varnostna, 11. založna, 11. zamujena, gl. prejudicirana. Menična klavzula, 37, 56. — skrbnost in opreznost, 2, 119 sl., 274. sposobnost, 16, 19, 28, 150. — — adresata, 207. — — po meddržavnem in med- pokrajinskem pravu, 265 sl. — strogost, 2. — terminologija, 4 sl. — vsota, 37 sl., gl. plačilo, regres. — zaveza, 100 sl., 275. — — nepreklicnost, 107. — — prestanek, 227 sl. — zloraba, 10. Menične pravice, 3, 140 sl. — — samostojnost, 148 sl. — teorije, 67 sl. Menični kurz, gl. kurz. — postopek, 170, 191. — prigovori, 148 si. — red, postanek, 21. Menični sejmovi, 16. — sklep, 26. — naslov, gl. naslov za silo. Menično poroštvo, gl. aval, avalist. — — skrito. 116. — pravo, 2 sl. —- — svetovno, 23 sl. Mirovne pogodbe, 135. Mladoletni, 29, 32, 142. Moratorij, 244. Mračnica, 10. Mutci, 35. Nahrbtnica = indosament. Naledja, naledjnik, naledjovnik = in¬ dosament, jndosant, indo- satar. Naročena menica, gl. komisijska. Naslov za silo, 21, 165, 169, 171, 173, 206, 223. na duplikatu, kopiji, 258, 261. - v regresu, 165, 169, 184. Naslovi za silo, 217 sl. Naslovitelj, 207, 214, 219 sl., 223 sl. Naslovljenec, 207, 215, gl. naslovitelj. — nezanesljiv, 210. Navidezni indosament, gl. fiducijarni. Naznanitev spora, 229, 234. Nedelja, gl. praznik. Nemarnost, 153 sl. Nepopolna menica, 76. Nesprejemljiva trata, 163, 173. Netožna terjatev, 151. Nezanesljivost za plačilo, 101, 168 sl., 210 . Notar, 144, gl. protestni organ. Notarski akt. 35. Notifikacija, 20, 129, 184, 195, 274. — avalistu, 116. — intervencije, 213, 217, 222 sl. — višje sile, 133. — upliv vojne, 135. Nuždovink = adresat. Niirnberške novele 21. 284 Običajnica, 20, 48, 49, 276. Obitovnik — domicilijat. Oblika menice, 16, 19, 34 sl., 150. — skripturnega akta, 271, gl. me¬ nica, akcept, akcept za čast, aval, indosament. Obogatitvena tožba, 102, 246. — — zoper akceptanta za čast, 213. zoper avalista, 116. Obresti, 38, 106, 131, 186, 214, 246. Obročna menica, 42. Obvestilo = poročilo. Oddnevnica, 47. Odgoditev plačila, 241 sl. Odkupna pravica, 185, 193. Odstop, gl. cesiia. Ordrska klavzula, 18, 40, 60 sl., 96 sl. Otroci, 29. Ovire zastaranja, 229 sl. Pendenčna teorija, 72. Perkvizicijski protest, 123 sl. Personifikacijska teorija, 72. Plačilna obljuba, 55. Plačilni dan, 175, gl. dospetek. kraj, 53 sl., 105, 106, 179, 276. - nalog, 55. Plačilno mesto, 54 sl., 106, 125. - Plačilo, 174 sl., 227, 276. — za čast, 160, 215, 223 sl. — delno, 181, 216. — pred dospetkom, 176. duplikatov, 251 sl. — kopije, 260. - odgoditev, 241 sl. prigovor, 152. — valuta, 178 sl. Plačnik, 174, 227. za čast, 215, 232. Pobotnica, 181, 198, 259. Počasni prihvatnik, počasnik, počašče- nik = akceptant za čast, honorant, honorat. Podaljšek, gl. alonža. Podpis, 34 sl., 51, 80. Pogodbena teorija, 70. Pogoj, 58, 97, 106. Pokritje, 3, 16, 27, 63, 151, 176, 191, 196, 200, 202, 248, 276. — pri intervenciji, 217. Pokvarjena menica, 238. Pomanjkljiva menica, 76. Ponarejena menica, 80 sl., 150. Ponudbena pravica,- gl. odkupna. Pooblaščenec, 30 sl., 143 sl., 177, 257. Popačena menica, 80 sl. Popoln indosament, 85, 96. Poravnavno postopanje, 230. Poročilo, 17, 26, 63 sl., gl. pokritje. Porok, 240, gl. avalist. Posrednik, posredstvenik, posredova¬ nje, gl. intervencija, inter- venijent. Poštno potrdilo, 131, 134, 140. Povpoglednica, 20, 45, 133, 160 sl., 187, 227, 231 sl., 234, 276, Povratna menica, 17, 20, 188, 197, 199, 276. — — fingirana, 189. Povratni indosament, 111, 150. — račun, 189, 190. Pozvanec = trasat. Pravica pridržanja, 193, 276. Pravne osebe, 29, 31, 267. Praznik, 120, 125, 136 sl., 175. Predložitev = prezentacija. Prednik, gl. trasant, indosant, regres. Predočiti = prezentirati. Prehod meničnih pravic, 84 sl. Prejudicirana menica, 2, 44, 101, 121, 150, 164, 227, 275. — — aval, 116. duplikat, 257 sl. indosament, 90, 96 sl., 112, 114, 147. — — kopija, 261. Prekinitev zastaranja, 228 sl., 234. Preklicani, 29, 142. Prenos, prenositelj, = indosament, in¬ dosant. Preskočni regres, 20, 166, 186, 195, 197, 217. Prestanek menične zaveze, 227. 285 Prešla menica, 235 sl., 252. Prevzemnik = indosatar. Prezadolženost, gl. konkurz. Prezentacija, 43, 45, 90, 119 , 132 sl., 274. — v plačilo, 175. v sprejem, 17, 160 sl. — višja sila, 132. — upliv vojne, 135. Prezentant, 16, 142, 162, 177. Prigovori, menični, 148 sl. Prihvat, prihvatnik = akcept, akcep- tant. Prijem, prijemnik = akcept, akceptant. „Prima v akcept“, 256 sl. Prima, sekunda ..., 251 sl, 259. Prisilni upravitelj, 31. Pritežatelj, gl. imetnik. Privezna klavzula, 60, 85 sl., 97. Prokurni indosament, 20, 91, 96 sl., 112, 114, 147, 151, 158. Prolongacija, 241 sl. Prolongacijska menica, 242. Prolongirana menica, 241. Promptni akcept, 161. Piosvjed = protest. Protest, 17, 20. 121 , 274. zoper avalista, 116. čas, 97, 125, 176 sl., 183, 194, 197. — indosament po, gl. indosament. — pri intervenciji, gl. intervencij¬ ski. — kraj, 124 sl. zaradi izgube menice, 240. — za izročitev, 257, 261. odpuščen, gl. „brez protesta". - v odsotnosti, 124. zaradi plačila, 172, 176, 183 sl. — pri prolongaciji, 241 sl. — ob steno, 126. višja sila, 132 sl. - vpliv vojne, 135. — vrste, 122 sl. — vsebina, 125 sl. — v zrak, 124. Protestni organ, 20, 123, 128, 136 sl. —• register, 128. Protestni stroški, 187, 190 sl. Provizija, 131, 185, 188, 190 sl, 196, 214, 226. Prvojemnik — remitent. Razvrednotena menica, 238. Recepis, 131, 134, 140. Redovniki, 28. Regres, 122. — pri amortizaciji, 237. — delni, 181. — pred dospetkom, 135, 172, 198, 224. — duplikati, 254 sl. — izberni, gl. preskočni, varijacij- ski. — kopije, 260 sl. zaradi nezanesljivosti, gl. re¬ gres za varnost. — za plačilo, 107, 182. ■ preskočni, gl. preskočni. — v primeru višje sile, 133. — zaradi sprejema, 164 sl., 213. za varnost, 100, 110, 164 , 213 sl. varijacijski, 186, 193, 197, 217. — vrstni, 20. — zastaranje, 231 sl. Regresna vsota, 185 sl., 196 sl, 276. Regresni, dolžnik, 174. Rekta, gl. privezna klavzula. Rekvirent, 126. Remitent, 15, 39, 252. — pravice, 140 sl., 177. Remitovanje, 7. Respektni dnevi, 20, 138, 176. Retencijska pravica, 193 sl., 276. Retrasat, retrasant, 189. Rimesa, 7, 10, 188, 193. Ročno znamenje, 30, 35. Roki, računanje, 47, 50. Rubež za varnost, 196. S. P., 209. Sejmska menica, 16, 48. Seljaki, 32. 286 Sigurnost =' varnost. Sila, 79, 151. Simulacija, 79. Skontracija, 17. Skrbnik konkurzne mase, 142 sl. Slep indosament, 85, 89, 159, 252, 255. gl. indosament. Slepa menica, 77, 156. 236. Slepci, 32, 35. Soakceptant, 104. Solidarna zaveza, 166, 186. Sola, 253. Sodni indosament, gl. indosament. Sopodpisniki, 115, 231. Sopstvena menica, gl. lastna. Sposobnost, menična, gl. menična spo¬ sobnost. Sprejem, sprejemnik, gl. akcept, ak- ceptant. Srbski trgovinski zakonik, 22, 32, 36, 39, 40, 45, 46, 48, 49, 54, 59, 61, 62, 66, 76, 83, 96, 102, 108, 114, 117, 137, 148, 157, 162, 171, 177, 182, 194, 200, 204, 222, 232, 239, 248, 259. Stanovališče, 53, 130, 175. Stroški, 131, 132, 187 , 188, 196, 214. — duplikatov, 253. Successor per universitatem, indosa¬ ment, 159. Suha menica, gl. lastna. ( Tvvyonqir /, 14. Svetovno menično pravo, 23 sl. Teorija enostranskega akta, 72 sl. Terminologija, 4. Tezica, tezovnik = trata, trasat. Tracta, 15. Transportna funkcija, gl. indosament, prenosna. rnnntihca , 14. Trasant, 51, 64, 118. — duplikati, 252. indosament nanj, 111. — naslovljenec, 207. — pravice, 199. '1 rasant, regres zoper, 196, 204. — zaveza, 100 sl. — gl. pokritje. Trasat, 56 sl., 104, 161, 255. — indosament nanj, 111. intervenijent, 221 sl. naslovljenec, 207. — plačilo, 176. — gl. pokritje. — pravice, 201 sl. — zastaranje, 234. Trasirana lastna menica, 56 sl. Trasovanje, 7. Trata, 4. Trgovinske družbe, 31, 267. - vrednotnice, 135. Tržna menica, gl. scjmska. Udomovitelj, udomovljenec, udomov- ljena menica = domicilijant, domicilijat, domicilovana menica. Ukazna klavzula, gl. ordrska. Umobolni, 29. Uničena menica, 77, gl. amortizacija. Uso, gl. običajnica. Ustavitev plačil, gl. konkurz. Uveljavljanje v ustni sporni razpravi, 228. Valuta, 178 sl. Valutna klavzula, gl. val. razmerje. Valutno razmerje, 3, 16, 19, 26, 62, 85, 96, 151, 247. Varijacija, gl. regres. Varnost, 101 sl., 164 sl., 236 sl. Varnostna menica, 11. Varščina, 166 sl. Višja sila, 132 sl., 187, 276. Vlastita menica, gl. lastna. Vložitev tožbe, 234. Vojaki, 28, 32, 269. Vojni čas, 135. Volilo, 98. Volja, pomanjkljivost, 79. Vpoglednica, 20, 43, 90, 133, 187, 227, 231, 234, 276. 287 Vročitev tožbe, 228, 229, 234, 235. Vučena menica, gl. trata. Začasne odredbe, 192. Zahtevajoči upnik, 143 sl., gl. indosa- ment, sodni. Zakonci, 35. Zakonita prolongacija, 244. Založitev pri sodišču, 150, 177 sl., 227. Založna menica, 11. Zamuda in zamujena menica, gl. pre¬ judicirana. Zastaranje, 90, 150 sl., 167, 186, 228, 275, 277. — aval, 117. prolongirana menica, 241 sl. — roki, 230 sl. — vpoglednica, 44. — višja sila, 133. zaveze častnega akceptanta, 212 . Zastava, 28 sl., 97, 193. Zastavni indosament, gl. indosament. Zastopstvo, 30, 143 sl., 177, 257. Zaupni indosament, gl. fiducijarni. Zaveza, menična, gl. menična. Zavrata = regres. Zla vera, 72 sl., 148 sl. Zmota, 79. Zvijača, 79, 151, 152. Zenske, 29 sl. Žirant, žiratar, žiro, gl. indosant, in- dosatar, indosament. POPRAVKI Str. 5., vrsta 2. od zgoraj, mesto „prostestat“ čitaj „protestat“. „ 17., vrsta 3. od zgoraj, mesto „aviso“ čitaj „avizo“. „ 32., vrsta 24. od zgoraj, mesto „držaljanskega“ čitaj državljanskega". „ 45., vrsta 2. od spodaj, mesto ..sprejmem" čitaj „sprejem“. „ 53., vrsta 3. od spodaj, mesto „stanovailšča“ čitaj „stanovališča“. „ 123., vrsta 1. od spodaj, mesto „279“ čitaj „297". „ 126., vrsta 20. od zgoraj, mesto „pravnem“ čitaj „pravem“. ,, 170., predzadnji odstavek: „Po § 558....“ spada na konec § 53. „ 187., vrsta 12. od spodaj, pred „dneva“ dopolni „30.“. „ 194. vrsta 13. od spodaj, za „(indosirale)“ dopolni „,“. „ 245., vrsta 6. od zgoraj, pred „138“ dopolni „48“, pred „494“ dopolni NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000428675