IPoftnuA piAčAnA v corovini. £ £ £ £ C s; potAMeznA ?t€VukA sia/>€ f-oio LETO IV. LJUBLJANA, PETEK 19. APRILA 1940. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./n. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. St. 35-29. — Poet. ček. rač. St. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK ŠTEV. 16. Zasedanje odbora CTDZ Resnica mora v borbo Brezdvomno vsakemu dobremu katoličanu pri nas dela mnogo brige to, da si v marsičem nismo edini. Namesto, da bi strnili vse svoje sile v borbo proti nasprotniku, se med seboj prepiramo. Cim bolj važna in čim bolj časovna je kaka zadeva, tem bolj usodna je naša razcepljenost radi nje. Tre-notno pa brezdvomno v razdvojenost naših vrst posegajo najgloblje različni nazori o socialnih vprašanjih. Trenotno zato ta razdvojenost tudi največ škoduje našim skupnim ciljem. Tega smo se zavedali tudi mi ob ustanovitvi naše strokovne organizacije ZZD in se zavedamo ves čas svojega delovanja. Opetovano smopoiz-k u sili vsa sredstva, da bi razdor odpravili, a žal uspeli nismo. Če nismo hoteli, da gre vse krščansko delavstvo v napačno smer, smo morali nevarnost zajeziti in postavili njej nasproti močan organizacijski obrambni zid, morali smo v borbo. Morda bi kdo mislil, da je ta edinost duhov naša slovenska posebnost. Pa ni. Tudi drugod so šli duhovi narazen, ©ni v pravo, drugi v napačno smer. Resnica mora povsod preko težkih borb do svoje zmage. Opazovali smo to v povojni Nemčiji, v Franciji. Bile so različne struje katoličanov v Španiji. Na sosednem Itrvatskem tudi ni vse tako enotno, kakor bi kdo mislil. Dr. Aleš Ušeničnik nam v svoji najnovejši knjigi Quadragesimo anno pripoveduje tudi o taki neenotnosti med katoliškimi sociologi tik pred izidom okrožnice Rerum novarum. Po svojih naukih so se katoliški sociologi takrat ločili v angersko in liittiško šolo. Na kongresu v Liittichu 1. 1890 sta udarili obe struji ena na drugo. Odločno je zmagala misel o državni zaščiti delavcev. Velik razdor se je pa pokazal pri vprašanjih o ureditvi plač. Grof Kufstein je hranil nauk socialnih krožkov, da se mora javno določiti neko merilo, ki naj se po njem merijo dobički i n p 1 a č e, brez tega trajen sporazum med delavci in med delodajalci ni mogoč* Nasprotniki so se ob teh naukih kar z g r a -* a } i. Prav. tako ni mogel prodreti jezuit Lehmkuhl s svojo razpravo o »trajku, Id je v njej dokazoval, da more biti štrajk kdaj tudi pravičen. (A. U. Quadragesimo anno.) Brezdvomno tudi potem, ko je 1891 izšla okrožnica Rerum novarum, ni takoj ustvarila med katoličani popolne enotnosti, ampak je trpelo dalje časa, da je v celoti prodrla. Treba je bilo še in §e dokazovanj, predno so vsi sprejeli pravo stališče. Resnica je morala v horbo, da je zmagala! Tako kakor Rerum novarum je našla zmede med katoličani tudi okrožnica ljuadrageshno anno. Zato je izšla, da zmedo prežene in da direktive za bodoče delo. Ni mogoče, da bi takoj prvi dan njen vpliv vse zajel in vse na pravo mesto postavil. Deset let bo že sedaj kmalu, odkar je izšla, pa se mora še vedno boriti za svoje uveljavljenje. Morda bo treba se^ deset let, da prežene iz mnogih duš temo in da se v praksi uveljavi povsod, tudi pri nas. Prav to je znamenje kako zelo je bila Potrebna, da jih je toliko med nami, k* Jo po duhu še danes niso sprejeli, čeprav trdijo, da so katoličani. Neenotnost med nami pa je tako vendarle nujna zahteva zmagujoče borbe za resnico in za priznanje cerkvene avtoritete v tej važni zadevi. Pride čas, ko bo to pozabl jeno in ko bomo v socialnih vprašanjih enotno delali z združenimi močmi za pravično krščansko družbo, a resnica mora v borbi svojo zmago izvojevati. V petek, dne 12. t. m. je v Zagrebu začel zasedati odbor Centralnega tajništva Delavskih zbornic v prostorih zagrebške Delavske zbornice. Svoje delegate so poslale vse Delavske zbornice iz države. Ljubljansko Delavsko zbornico so zastopali tov. Kozamernik Viktor, predsednik zbornice, Stane Golob, član upravnega odbora zbornice, strokovnjaki pa: Prežel j France, referent D. Z. ter Langus Jože in Jonke Jože iz Ljubljane. Zagrebška in Splitska zbornica sta bili zastopani po svojih predstavnikih, ki so prišli kot opazovalci. Za predsednika seje je po statutu bil soglasno izvoljen tov. Kozamernik V. Sprejete in odposlane so bile naslednje brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru n., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade g. Cvetkoviču, hrvatske-mu banu g. šubašiču, dr. Korošcu, dr. Kreku in dr. Mačku, dr. Kulenoviču, dr. Budisavljeviču in Rasulimu načelniku socialne politike za banovino Hr-vatsko. Navzoče je pozdravil kot do mačin predsednik zagrebške zbornice g. Galinac. Nato je podal poročilo o upravnem delu tajnik osrednjega tajništva tov. Zarija Popovič. Glede nastavitve nameščencev pri centralnem tajništvu v Belgradu se je izvolil ožji odbor iz Ljubljane, Belgrada, Novega Sada in Skop-lja, da sestavi za širši odbor prečiščen predlog. Gradbeni delavec mora imeti urejeno razmerje s svojim gospodarjem. Potrebna mu je zato dobra kolektivna pogodba. Zanjo se je ves čas od lanske stavbne sezije dalje nenehoma prizadevala naša ZZD. Naši organizirani stavbinci so pri-pravli za to pogodbo svoje predloge. Preko centrale ZZD so se prizadevali za enoten nastop vseh strokovnih zvez pod vodstvom Delavske zbornice . Zbornica je bila pripravljena naši želji ustreči in je vsem strokovnim organizacijam to tudi pismeno sporočila. Zal ostale strokovne organizacije niso stvari vzele zadosti resno in so tako posredovanje zbornice odklonile. Šle so svojo lastno pot na veliko škodo gradbenega delavstva. Prizadevanja za kolektivno pogodbo se niso premaknila z mrtve točke. Delodajalci ob razcepljenosti in nediscipliniranosti Strokovnih organizacij niso hoteli na nikaka resna pogajanja. Čas nove stavbne sezije se je vedno bolj bližal. Ponovno je Delavska zbornica na našo prošnjo vzela iniciativo v svoje roke. Zopet se je trudila za skupen nastop. Mi smo jo podpirali pri tem po svojih najboljših močeh. Slabe izkušnje so nasprotne organizacije vsaj deloma izmodrile. Jugoslovanska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza sta bili sedaj že za enotien skupen nastop. Marksisti so to enotnost tudi to pot odklonili. Enotnosti zato še ni bilo, resnost delavskih prizadevanj ni imelo trdnih osnov. Vprašali smo se: kaj sedaj storiti? Šli smo na novo delo. Obrnili smo se na naše odlične prijatelje iz slovenske katoliške skupnosti za posredovanje. Tudi na nekatere delodajalce iz te skupnosti smo se neposredno obrnili, ter jih prosili uvidevnosti. Obojim smo prikazali vso ogromno škodo neurejenih razmer za gradbeno delavtvo samo, pa tudi za našo skupnost. Mo- ZA AVTONOMIJO DELAVSKEGA ZAVAROVANJA Glede avtonomije Okrož. urada in SUZOR-ja se je soglasno sklenilo, da se zahteva takojšnja ukinitev komisariata pri SUZOR-ju v Zagrebu. Za ta predlog je glasovalo vseh 7 zbornic. Sklenilo se je tudi, naj se SUZOR takoj razdeli v samostojne posamezne nosilce, sicer naj se ustanovijo novi nosilci za socialno zavarovanje za Slovenijo istočasno kot za Hrvatsko. Izvršila se bo takojšnja intervencija pri ministrskem odboru za SUZOR, da se SUZOR takoj likvidira. Za ta sklep je glasovalo vseh 12 članov odbora Osrednjega tajništva, proti pa sta bila dva člana iz Sarajeva, ki pa sta člana URŠA. ZA POVEČANJE ŠTEVILA INŠPEKTORJEV DELA Seja delegatov se je nadaljevala v soboto. Zelo živahna debata se je razvila o povečanju števila inšpektorjev dela in njihovem delovanju na terenu. Predvsem naj se najdejo krediti za nastavitev osebja pri inšpekcijah dela. Ti krediti bi bili deloma na razpolago iz fonda plačanih taks na parne kotle in iz drugih fondov. Postaviti je treba načelo, da mora vsako okrajno načelstvo imeti svojega referenta za socialno politiko v okviru inšpekcije dela. ramo reči, da smo naleteli na ugoden odziv. Tako se je zgodilo, da so se na ponovno vabilo Delavske zbornice odzvale Strokovne organizacije in zastopniki delodajalcev, ki napram zahtevam delavstva niso več zavzeli popolnoma odklonilnega stališča. Delavsko zastopstvo se je končno tu zedinilo na enotno stališče. Tega enotnega stališča delodajalci sicer niso sprejeli, vendar so uvideli, da se mu ni več mogoče izstavljati in da bo v eni ali drugi obliki treba priti do sporazuma. Stvar se je tako premaknila z mrtve točke. Med obema grupama se je namreč končno dosegel sporazum, da se spor predloži v rešitev banski upravi. Upamo, da bo poravnalna razprava na banski upravi dosegla zaključek nove kolektivne pogodbe za naše gradbeno delavstvo. Delavska delegacija je na pogajanjih dne 10. t. m. v zadevi kolektivne pogodbe zavzela sledeče enotno stališče: 1. Uvede naj se na vsa privatna in banovinska javna dela — ne oziraje se, kdaj so bila prevzeta — in na državna javna dela prevzeta po 1.1.1940, enotna doklada na mezde dosedanje kolektivne pogodbe v višini din 1.— na uro; 2. Za državna javna dela prevzeta po 1. IX. 1940. stopi gornja doklada v veljavo najkasneje s 1. IX. 1940. Za čas od podpisa pogodbe do 1. IX. 1940. pa naj se tudi za ta dela prizna primeren povišek (n. pr. 50% gornje doklade) . 3. Nadaljuje naj se akcija, da se čimpreje doseže sprememba predpisov o državnem računovodstvu in oddajanju javnih del, ker je to v obojestran- ZA ZVIŠANJE MINIMALNIH MEZD Odbor centralnega tajništva delavskih zbornic je soglasno sprejel sklep, da je treba spremeniti uredbo o naj>-nižjih mezdah, ki se morajo zvišati na 3.50, katere pa morejo banske uprave zvišati še za 50%. Procedura za dosego tega zvišanja naj se skrajša na minimum. ZA POBIJANJE DRAGINJE Uredbo o kontroli cen življenjskih potrebščin je treba izboljšati tako, da se določijo najvišje cene ne samo na pridelke, naštete v sedanji uredbi, ampak tudi na druge pridelke in surovine. Uredba o kontroli cen življenjskih potrebščin bo učinkovita samo tedaj, če bo država kontrolirala vse zaloge, ves pridelek in ves uvoz. Življenjske potrebščine se smejo izvažati šele tedaj, ko je že krita domača potreba. Na izvoženo blago je treba uvesti izvozne premije in ta denar naj se uporabi za reguliranje cen domačih in uvoženih življenjskih potrebščin. ZA DELAVSKO ZADRUŽNIŠTVO Sprejeti so bili nadalje potrebni sklepi za ureditev službenega razmerja poklicnih godbenikov, hišnih pomočnic, plovitbenih delavcev in brodarjev. Za tobačne delavce je sedanji pravilnik treba izpopolniti. Centralno tajništvo delavskih zbornic naj izda predlog za uredbo o delavskih in nameščenskih zadrugah. Odvisni denar socialnih ustanov (Pokojninskega zavoda, SUZOR-ja in Borze dela) je v prvi vrsti treba porabiti za stavbno in produktivne zadruge delavcev in nameščencev potom delavskih zbornic ob zadostni varščini. Denar, ki bo v okviru odobrenega proračuna centralnega tajništva delavskih zbornic preostal, je treba razdeliti na posamezne delavske zbornice po ključu vplačanih prispevkov za podpiranje delavskih zadrug. Obravnavane so bile tudi nekatere posebne zadeve ustroja centralnega tajništva delavskih zbornic. Slovenija dobi v tem tajništvu dva uslužbenca, dočim je imela do sedaj samo enega. Zasedanje odbora centralnega tajništva delavskih zbornic je bilo bogato, predlogov in sklepov v korist vseh delavcev in nameščencev. Predlogi in sklepi so bili s prav malimi izjemami (Sarajevo-URS) soglasno sprejeti pod spretnim vodstvom tov. Kozamernika V. To je bilo eno izmed najboljših in najbolj bogatih zasedanj CTDZ. skem interesu in bo tako možno doseči novo doklado za stara državna dela še pred 1. I. 1940. 4. Pri Kr. banski upravi se izvrši skupna intervencija, da se zagotovi pristanek Kr. banske uprave na novo doklado za vsa banovinska javna dela, stara in nova. 5. Dogovore naj se ukrepi za uspešno pobijanje šušmarstva ob sodelovanju delodajalcev in delojemalcev, ki bodo z združenimi močmi bolj uspešno pobijali šušmarstvo, kakor pa bi se to dalo s kako papirno uredbo. Enotnega stališča zastopnikov delavstva zastopniki delddajalcev niso v celoti sprejeli. Izjavil so, da morajo te predloge preje predložiti svojim forumom v odločitev. Napravil pa se je sledeči sklep: 1. Ker na direktnih pogajanjih ni prišlo do sporazuma naj se predloži (Nadalj.na 2.str.!) Zmagala je naša vztrajnost Dosegli smo enotnost gradbenega delavstva Trenoten položaj stavbinsbe pogodbe Balkanski odsek kominterne Slovaška vlada Bele Tuka preživlja veliko krizo radi odkritja v sovjetskem poslaništvu v Bratislavi. Odkar je namreč v slovaško prestolnico prišel »tovariš« Puškin (njegovo pravo ime mora biti maska, kakor tudi ime Litvino-va-Finkelsteina, Majskega in drugih sovjetskih diplomatov), po po celi Slovaški začeli širiti letake čudne vsebine. Puškin je s seboj pripeljal 60 uradnikov poslaništva in očividno je, da so pisci teh letakov bili njegovi uradniki. V letakih se govori o zatiranju slovaških kmetov im delavcev, ki so prišli pod Nemčijo in o neobhodnosti, da vržejo raz sebe nemški jarem. Slovaški minister propagande Šanjo Mah, vodja Hlinkove garde je povodom tega odpotoval v Berlin, da bi stvari spravil v red. Slovaški poslanik v Berlinu, Čermak je pozval iz Moskve slovaškega poslanika Ferdo Tisa rodnega brata predsednika slovaške republike. Ob priliki posvetovanja slovaških diplomatov je bilo rešeno, da šanjo Mah dobi od Tuke poleg ministrstva propagande še notranje ministrstvo, da bi imel možnost boriti se z prevratnimi elementi, a moskovski predstavnik Slovaške je dobil za nalogo, da v narodnem komisariatu za zunanja dela (Nar-komindel) zavzame potrebne korake, ker zadržanje bratislavskega poslaništva ruši stalinsko-hitlerjevski dogovor od 23. avgusta 1939. Pri tem je imel Tiso zahtevati zmanjšanje uradniškega personala bratislavskega poslaništva, ker je za malo Slovaško 60 članov sovjetskega poslaništva več kot dovolj. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je med temi 60 člani sovjetskega poslaništva veliko število članov balkanske sekcije moskovske kominterne. Izkazalo se je, da komintema izkorišča vsposta-vitev zastopstva v Bratislavi, zato, da svoj agitacijski center balkanske akcije zopet prenese na Dunaj. Znano je, da je ta propagandni center za Balkan deloval celo desetletje na Dunaju. Dokler je bil dunajski župan socialist Seje, je ta radi socialistične solidarnosti ta balkanski komunistični center protežiral v avstrijski prestolnici. Šele po zadušitvi puča v Flo-riddorfu in zmagi dunajskih krščanskih socialcev, so morali člani balkanske sekcije kominterne bežati iz Dunaja. Njihovo središče je bilo med tem začasno v Ateni, potem v Tirani in celo v Splitu. Vendar jih je vedno privlačevala bližina Dunaja in zato so izkoristili stalinsko-hitlerjevski sporazum, da svojo delavnost ponovno prenesejo v Bratislavo, ki je za propagando zelo ugodna, ker se od tam lahko vodi propaganda med avstrijskimi komunisti, kakor tudi po vseh podonavskih deželah. Načrt Šanje Maha, da dobi ministrstvo notranjih del, ne glede na protek-cijo v Berlinu, ni uspel. Na slovaškem nadaljujejo zahrbtno borbo med levičarskimi in desničarskimi strujami v vladni stranki in predsednik slovaške vlade profesor Bela Tuk, ni dovolj pogumen, da sprejme diktaturo Šanje Maha. V svojem govoru v parlamentu je ta posebno povdaril »leningrajski eksperiment« kot novo besedo in ni pozabil dodati, da je Lenin »popravil« geslo Karla Marxa: »Proletarci vseh dežel združite se« z mnogo širšim geslom: (Nadalj. s 1. str.!) spor v rešitev potom poravnalnega postopanja v smislu Uredbe o določanju minimalnih mezd, da se ne bi pogajanja vsled začetka gradbene sezone preveč zavlekla. 2. Izvrši se Skupna intervencija pri g. banu, katera se je v torek tudi že izvršila. 3. Delodajalske organizacije bodo ob predlogu delodajalcev razpravljale na svojih forumih in sprejele primerne zaključke, da se bo na prvi poravnalni razpravi lahko že končno veljavno odločalo. Tako sedaj stojimo pred poravnalno razpravo na banski upravi in upamo, da tudi pred zaključkom nove kolektivne pogodbe, za katero se je naša organizacija skozi dolge mesece tako vztrajno prizadevala. »Delavci in zasužnjeni narodi vseh dežel združite se.« Slično kakor med Slovaki, je igralo vprašanje o narodnem zasužnjevanju veliko vlogo v zavesti balkanskih komunistov. Člani balkanskega sektora kominterne so bili v glavnem bivši ujetniki avstroogrske armade, ki so po revoluciji leta 1917 ostali v Rusiji. To so bili Slovenci, Hrvati in Srbi iz bivše Avstro-Ogrske, katerim ni uspelo ali niso imeli prilike pridružiti se dobro-voljski diviziji. Med njimi so se ustalila dva nazi-ranja. Eni so bili za integralno jugo-slovenstvo, drugi za federativno združitev jugoslovanskih narodov. Sam Stalin, kot komisar za nacionalnosti, je podpiral federativno strujo. Iz odkritja istrskega Hrvata Antona Cilige v njegovi knjigi, ki je izšla v Parizu pod naslovom »V deželi velike laži«, se jasno vidi, kakšen boj se je vodil tekom 20 let v vrstah jugoslovanskega centralnega komiteja komunistov. Sam pisec, hrvaški komunist, ki so ga iz Dunaja poslali v Moskvo radi spopolnjevanja v metodah komunistične propagande pove, da je med 120 člani balkanskega odseka kominterne bilo nepremostljivih nasprotnih stališč. Levo krilo integralistov je vodil Ci-liga, ki se je približal Trockemu in zato bil prisiljen, da se po dolgih mukah v zaporih Sibirije z begom reši iz ko- Dne 13. aprila 1.1. se je vršila v banski palači v Ljubljani anketa viničarjev in vinogradnikov. Udeležili so se od vinogradnikov g. banski svetnik Šerbinek, predsednik Vinarskega društva za dravsko banovino in g. Sak, vinogradnik iz Ptuja, od viničarjev pa tov. Korošec Slavko, načelnik Strokovne zveze viničarjev iz Ljutomera in strokovni tajnik tov. Košnik Jože. Delavsko zbornico sta zastopala tov. Rozman Peter in Lombardo Peter, nadalje zastopnik Kmetijske zbornice ter referenti kmetijskega in socialnega oddelka kraljevske banske uprave pod vodstvom pod-bana g. dr. Majcena, ki je vodil anketo. Anketa je bila sklicana na zahtevo Strokovne zveze viničarjev in Delavske zbornice, da razčisti probleme, ki so nastali vsled nove uredbe viničarskega reda ter izda p\ ban autentično tomačenje uredbe. Ugotovilo se je, da so gotovi vinogradniki, predvsem v najbližji okolici Maribora, namerno napačno tolmačili uredbo ter njena določila o minimalnih dajatvah v denarju in naturalijah smatrali kot maksimalne. Tako so z dobro organizirano propagando med vinogradniki ustvarili mnenje, da viničarju sploh več,«e smejo dati kot določa uredba. Dogajalo se je, da so se viničarjem vsiljevale v podpis pogodbe, po katerih se je viničarjem vračunavala od-višna deputatna zemlja in travišča po 2000 din hektar, zraven tega pa so še taki vinogradniki, kot je to pivovarna Tsche-ligi, dr. L. Stopar in razni drugi, predvsem meščanski krogi, ki so viničarjem zaračunavali mleko od krav, po pogodbi določeno pimčo in drva, tako da bi viničarji ob koncu leta pri končnem 'obračunu svojim gospodom še dolžni ostali. Nad takimi do- Zoper nadležne tujce v naši državi Zadnja številka tednika »Jugoslavenski radnik«, glasila Jugorasa, razpravlja o stališču Delavskih zbornic iz Belgrada, Skoplja in Novega Sada do vprašanja številnih tujcev v naši državi in med drugim pravi: Jugoras 'odločno ponavlja svojo zahtevo po reviziji določb o pravici prebivanja vseh tujcev v državi. Skrbno naj se preuči njihovo gibanje pri nas. Tisti tujci, ki se lahko zamenjajo z domačini, naj se takoj pošljejo čez mejo. Z vsemi tistimi, ki so brez poklica ali pa imajo sumljivo zaposlitev, naj se postopa najstrožje po zakonu. Poiščejo naj se vsi tisti odvetniki in posredniki z drugimi nosilci korupcije, ki so protizakonito izposlovali za tujce delovanje in bivanje v državi, in naj se najstrožje kaznujejo. Ti ukrepi in kazni naj se razširijo na vse tiste državne uradnike, ki so omogočili tako delovanje. Naš narod ima tako voljo in tudi moč, da se zavaruje tako moralno kakor tudi materialno, in sicer, da se zavaruje pravočasno, a ne šele tedaj, ko bi že bilo prepozno. munističnega raja. On je skupaj z drugimi Jugoslovani formiral trockistično grupo in tako prešel iz tretje v četrto internacionalo. Vendar se je končno skesal. Med jugoslovanskimi komunisti, ki so ostali v Moskvi igra vodečo vlogo znani Črnogorec Vukašin Markovič, ki je preživel internacijo v Dagestanu, Hrvat Čopič, Musliman Mustafa Golubič in Slovenec Fabjančič. Od bolgarskih komunistov je najbolj znan Gjorgji Dimitrov sedanji generalni sekretar kominterne, kateremu je uspelo, da je prišel na to mesto zato, ker je svojega konkurenta Krista Rakockega poslal v dolgoletno ječo v Sibirijo. Bilo je mnogo jugoslovanskih komunistov, ki so iz navdušenja do marksizma skušali priti do tega, da bi uživali sadove komunističnega raja v sovjetski zvezi, vendar so se vsi v deželi velike laži kmalu razočarali in vrnili v domovino. Razočarali so se tudi naši »salonski boljševki«, ki so obiskali poljedeljsko izložbo v Moskvi. Vendar kljub njihovemu razočaranju niso še prodrli med tisti del naše inteligence, ki se navdušuje za Stalinovo vseslovanstvo. Toda resnica je blizu in upamo, da se bodo kmalu popolnoma pozdravili od svoje rdeče bolezni. kazi o »socialnosti« gotovih vinogradnikov so se zgražali celo zastopniki Vinarskega društva ter od zastopnikov viničarjev odločno zahtevali, naj take vinogradnike javno ožigosajo, da ne bo radi teh ljudi trpel tudi ugled poštenih vinogradnikov. Na podlagi podanih predlogov Strokovne zveze vničarjev se je o vseh točkah podrobno razpravljalo ter bo izdano od g. bana autentično tolmačenje uredbe viničarskega reda. G. podban je izjavil, da se bo od strani kr. banske uprave uvedla stroga kontrola nad viničarskimi službenimi pogodbami, in bo uredba tako dobila potrebne sankcije za nje pravilno izvajanje. Mislimo, da bo s tem zavezan tudi jezik mariborskim marksistom Ulblu in dr. Reizmanu, ki ustvarjajo med maribor- Cene v marcu zopet narasle Iz podatkov Narodne banke je posneti, da je indeks cen na debelo od februarja na marec 1940 narastel za 3.5, od marca lanskega leta do marca letos pa za 28.0%. Po posameznih skupinah predmetov je bilo povečanje naslednje (prva številka pomeni zvišanje od februarja na marec, druga od marca 1939 na marec 1940): rastlinski proizvodi 4.5, ozir. 18.8, živina in proizvodi 6.4, 41.0, mineralni proizvodi — 19.6, industrijski proizvodi 3.1, 29.8; izvozni proizvodi 3.6, 29.8, uvozni proizvodi 2.8, 29.0%. Pripominjamo, da je splošni indeks cen narastel od januarja na februar samo za 1.7%. V cenah na drobno so nastopile naslednje izpremembe: Splošni indeks cen na drobno je narastel od februarja na marec za 2.3%, od lanskega leta sem pa za 17.6%. V Belgra-du so cene narasle za 2.9, ozir. 15.9, v Zagrebu za 4.3, odn. 19.6. V Ljubljani so se cene zmanjšale za 0.4%, toda v primeri z lanskim letom so narasle za 20.5%. Tudi v Skoplju so cene od februarja na marec padle za 1.4, toda v primeri z lanskim marcem so narasle za 14.7. Sarajevo beleži povečanje za 1.2, ozir. 20.5, Novi Sad za 3.8, ozir. 17.3, Niš za 4.2 in 13.9, Split za 1.8 in 17.8, Banja Luka za 0.9 in 16.9, Cetinje za 5.9 in 19.3%. Indeks cen hrane je narastel za 2.2, ozir. 12.8, indeks cene obleke in obutve za 2.4 in 26.2, kurjava in razsvetljava za 1.7 in 21.5, raznih predmetov za 0.9 in 18.9%. skimi viničarji sovražno razpoloženje proti banovi uredbi in naši katoliški viničarski organizaciji, njenim voditeljem ter hočejo na ta način med viničarji ustvariti »rdeči raj« za svoje nelepe namene. Mi viničarji odločno odklanjamo Ulblovo čevljarsko in Reizmanovo advokatsko vodstvo. Viničarji si znajo svojo organizacijo voditi sami in ne rabijo tukaj nobenih advokatov in čevljarjev. To organizacijo smo in bomo vodili po načelih krščanske ljubezni in pravičnosti. Ce pa gotovi ad-vokati-vinogradniki s svojim nesocialnim ravnanjem napram viničarjem ustvarjajo nezadovoljstvo ob naši severni meji, si s tem nakopljejo veliko odgovornost za bodoče. Poskrbeli smo, da se njihovi nameni ne bodo uresničili. Tobačno delavstvo v borbi za obstanek Ljubljanska tobačna tovarna ni več to, kar je bila. Kakor pastorka je, ki ji ne dajo živeti. Tobačno delavstvo je v neprestani krizi. Čas bi že bilo, da je konec temu mačehevskemu ravnanju. Zato je tobačno delavstvo, včlanjeno v ZZD na svojem zborovanju sprejelo sledečo RESOLUCIJO 1. Tobačno delavstvo podružnice ZZD v Ljubljani ugotavlja, da je ljubljanska tobačna tovarna vedno bolj v zastoju. Od 1. januarja 1940. je kon-tigent dela in kredita v tej tovarni zmanjšan tako, da kljub vsem predhodnim redakcijam in upokojitvam za sedanji stalež delavstva ni več zadosti dela. Od ca 660 delavcev jih je 105 redno na začasnem dopustu. Ta začasni dopust se določa takozvanim sezonskim delavcem podjetja tako, da so zmenoma štirinajst dni zaposleni, 14 dni pa brezposelni. 2. Delavci, ki so na dopustu, s 14 dnevno plačo ne morejo dostojno ^preživeti sebe, še manj pa svoje družine. 3. Delavci na dopustu kljub svoji brezposelnosti zaradi uradnih predpisov Javne borze dela, pri tej ustanovi, ne morejo dobiti brezposelnih podpor. 4. Ugotavljamo, da je uprava državnih monopolov pri svoječasni odreditvi, da se ljubljanski tobačni tovarni odvzame nekaterih vrst tobačnih izdelkov (cigar), obljubila, da bo naši tobačni tovarni poverila zadostno število vrst v izdelavo tako, da bo podjetje moglo obratovati v nezmanjšani meri in moglo obdržati v zaposlitvi celotno delavstvo. 5. Ugotovljeno je tudi, da ljubljanski tobačni tovarni ni določen niti tolik kontigent del, 'kakor je to potrebno za kritje porabe tobačnih izdelkov v Dravski banovini sami. 6. Objekti ljubljanske tobačne tovarne stojijo prazni, drugod v državi pa se brez potrebe gradijo novi objekti in se državo obremenjuje zato z novimi finančnimi izdatki. 7. Razvoj razmer pri ljubljanski tobačni tovarni gre tako preko interesov zaposlenega delavstva, preko pravičnega ključa ob dodelitvi delavnega programa, preko interesov države same. Prav nič se ne vpošteva, da se z ustvarjanjem negotovosti med delavstvom ruši socialni mir in se to delavstvo več ali manj izpostavlja nevarnosti boljševiške propagande. Zbrano delavstvo zato zahteva zadostno zaposlitev obstoječega delavskega kaura ljubljanske tobačne tovarne ter s tem tudi zadosten program dela in kredita za izvedbo takega delovnega programa. Prosimo vse merodajne faktorje, da se po svojih najboljših močeh zavzamejo za naše pravične zahteve. Pred omejitvijo potrošnje mesa »Politika« poroča, da je izdelan načrt uredbe, po kateri bi bila v vsej državi uvedena dva brezmesna dneva in sicer v ponedeljek in petek. Ta 'dva dni se ne bi smelo klati govedi, telet in prašičev, nadalje ta dva dni ne bi smeli nikjer v javnih lokalih kuhati, ozir. pripravljati mesnih jedi. Toda ta dva dni bo mogoča prodaja ovčjega mesa in perutnine. Nadalje bo sploh prepovedano klanje prašičev pod 6 meseci in telet pod 1 letom ter breje živine. _____ Uvoz koruze Iz Belgrada poročajo, da je vlada sklenila popisati vse količine koruze v državi. Nadalie bo dovoljeno Priv. izvozni družbi, da uvozi brez carine iz inozemstva 10.000 vagonov koruze. Viničarska anketa Naša borba - naša rast Iz centrale Sprememba pravil: Naše podružnice in članstvo obveščamo, da je Kr. banska uprava v Ljubljani z odlokom z dne 6. t. m. št. 11. 805-1 potrdila spremembo pravil Zveze združenih delavcev v Ljubljani tako, kakor jih je predlagal zadnji redni občni zbor dne 17. marca 1940. Znaki: Prosimo vse podružnice, da čim preje zberejo naročila za znake ZZD ter jih pošljejo na centralo. Poskrbite, da ne bo nobenega našega člana, ki znaka ne bi imel. Z njim v javnosti izpričujemo, kdo smo in kaj hočemo. »Ukrajina joka«. Vse podružnične odbore nujno prosimo, da pohitijo z razprodajo knjige »Ukrajina joka«. Ko knjigo razprodajo, nam naj takoj nakažejo nam pripadajoče zneske. Par sto izvodov knjige je še na razpolago. Ce jih katera podružnica še želi, naj nam to sporoči. Naj ne bo nobenega člana ZZD, ki ne bi bil žrtvoval par dinarjev za to lepo delo, ki v žarki luči kaže razvratno delo boljševikov. Ušeničnik: (Juadragesimo Anno: V založbi »Naša pot« je izšla okrožnica Pija XI. knjiga: Quadragesimo Anno o obnovi družabnega reda. Okrožnico je prevedel in razložil odlični slovenski znanstvenik in sociolog dr. Aleš Ušeničnik. Opozarjamo na to prevažno delo. Vsak naš pokretaš bi moral knjigo naročiti in preštudirati. Zlasti pa naj naše podružnice knjigo nemudoma naročijo za svoje strokovne knjižnice. Cena v platno vezani knjigi je 60,— din. Vuhred Naša podružnica je sklicala članski sestanek za nedeljo dne 28. IV. 1940. v gostilni Zgerm ob Yz9 uri. Vabljeni so vsi člani in tudi tisti, ki so našega mišljenja. Prišel bo zastopnik iz Ljubljane. Tov., ne spimo več in se še o pravem času prebudimo in se skupno borimo za našo in naših družin boljše čase. Ne bodimo kakor zajci, ki jih vsak šum v gozdu splaši in požene v beg, ampak glavo pokonci in pogumno ramo ob rami v boj za naše pravice. Le tako jih bomo dosegli. Ne posnemajmo tistih delavcev, ki hodijo vsak po svoji poti in se bori vsak zase. Le v skupnosti je naša rešitev. Mnogo jih je, ki naši miselnosti nasprotujejo, to jih je pa popolnoma razumeti, saj le v takem položaju in v takih okoliščinah jim je omogočeno ljudi hujskati in v njih gojiti korenino komunizma. Pa tov. v tem ni naša boljša bodočnost. Le s poštenim delom in s pravično borbo si ga bomo priborili. Zato tov. v nedeljo vsi na sestanek! Bog živi! Kresnice Popravek k »Slov. delavcu« z dne 12. IV. 1940. številka 15. IV. 1. tov. sestanek v Ribčah pri g. Valentinu Lovše, ki je bil objavljen, da se vrši 24. IV. 1.1. je bil tudi napačno ne 24. IV. temveč bi bil 28. IV. Ker pa se radi gotovih ovir tudi ta 28. IV. t. 1. ne bo vršil, obveščamo vse tov, če bi ne dobili posebnih vabil. Sestanek se bo vršil 2. V. 1940 točno ob 3. uri popoldne pri V. Lovšetu v Ribčah. Pride zastopnik centrale iz Ljubljane. Odbor vabi, da se ga sigurno udeleže vsi člani. Griže pri Celju Občni zbor naše podružnice ZZD bo v nedeljo dne 21. aprila ob 9. uri dopoldne. Udeležba za vse člane obvezna. Sv. Lovrenc na Pohorju Pred nekaj dnevi smo imeli v tovarni Kieler priliko opazovati solidarnost in družnost naših sodrugov socialistov; delili so si namreč pravico sami med seboj in sicer s pestmi; zanimivo pa je bilo, da so bili med njimi tudi kandidati bodoči obratni zaupniki, ki pa so vajeni, da napravijo red, kar so tudi storili in sicer, tako, da je zmagala pravica tam, kjer je bila večja moč. Za nas pa je bila to nekaka ponazoritev iz rdečega raja svobode in bratstva. Tov. delavci, ako nočete, da bi se nekoč na tak način delila pravica, se pridružite nam, povemo ponovno vsem, naša organizacija je delavska, ne Bog in ne cerkev nam ne branijo se potegovati za delavske pravice, pač pa se hočemo boriti kot kristjani in ne potrebujemo marksističnih idej. Mi vemo, da človek ni le malo bolj razvita žival in tudi ni njegov edini smoter na zemlji borba za kruh, marveč da je rojen za kaj višjega. Usodna zmota nekaterih kristjanov je danes tudi, da hočejo biti na eni strani dobri katoličani, na drugi strani pa podpirajo časopise, ki nimajo s krščanstvom nič skupnega. Ne vem če je služba takega kristjana Bogu všeč, ki zraven pomaga tu- di razdiračem Njegovega kraljestva, ker nihče ne more dvema gospodoma streči. Ali nam ne bo nekoč težak očitek dobrega pastirja, ki je dal za nas življenje in nas učil resnice, mi pa bi se rajši oprijeli zmot. Zavedajmo se povsod, da je biti kristjan odlika za nas, zasmehljivcem pa bomo zamašili usta tako, da bomo skupno nastopali složni med seboj kakor en mož. Bog živi naš delavski stan! Kranj Mesto Kranj je središče tekstilne industrije na Gorenjskem. V sedmih večjih tekstilnih tovarnah je zaposlenih preko 4.000 delavcev, ki v veliki večini žive izključno samo od zaslužka svojih pridnih rok. Ta velika delavska moč pa je že iz vsega početka do danes od dneva do dneva bolj in bolj tlačena in necenjena. Mi vsi vemo, kako je prišlo do takšnega položaja. Da pa bo vsem še bolj jasno pa povdarja-mo, da je do takšnega stanja prišlo vseskozi neslogo in nezavednost našega delavstva.' Če bi n. pr.: takrat delavci ko so polagali za kranjske tekstilne tovarne temeljni kamen, položili tudi temelj strokovni organizaciji, katere naj bi se zvesto oklenili bi se naše mesto z vso okolico tudi lahko prištevalo med one kraje, kjer more tudi delavec zahtevati svoje pravice. Velika pogreška je bila narejena takoj v začetku, katera pa bi se dala, če bi se delavci zavzeli res za delavsko stvar še nekoliko pozneje tudi uvesti in usidrati v srca poštenega delavstva. To so gotove organizacije tudi začele upeljevati. Delavci, ki so imeli pred očmi pošteno in pametno razsodnost o organizaciji, so temu pokretu tudi sledili. Ustvarjalo se je med delavstvom razpoloženje in delo organizacij je počasi le napredovalo. Šli smo boljšim časom nasproti. Ravno v času pa, ko se je naš delavec razgibal in je začel slediti vodstvu tega pokreta pa so gotovi elementi začeli izkoriščati zavednost delavstva in ga s stavko, ki so jo priredili v letu 1936 potlačili zopet na tla in pahnili vse njegovo delo za več let nazaj. Tako se je dalo takrat brez vesti za koristi razgrajačev ne pa v dobrobit in zboljšanje delavskega položaja. Kakor vidite pokrenilo se je, toda pod nepravim in nezmožnim vodstvom. Nedolžno delavstvo je prepuščeno samemu sebi pod pritiskom delodajalcev moralo pristati in pristajati ter privaditi se na vse, tudi najhujše ponižanje in preslišati najnedostojnejše opazke ob vsaki priliki, ker so podjetniki vedeli, da so razkropljene delavske vrste. Nujna potreba je bila, da se temu delu napravi jez v novi obliki nove družbe in novih res poštenih ljudi. Težko je bilo graditi na ruševinah razsulih in razpadlih upov delavstva, a pomoč delavstvu je nujna, zato si je delavstvo zbralo novih moči in si v novi pošteni in delavoljni strokovni organizaciji Zvezi združenih delavcev začelo ustvarjati z močno voljo novo koristnejše razpoloženje. Nekaj let je odkar deluje naša ZZD. V delu naše organizacije za korist delavce je dosegla najlepše uspehe, bodisi pri volitvah obratnih zaupnikov, kakor po splošnem mnenju in po članstvu je organizacija ZZD na najvidnejšem mestu in uživa kakor v javnosti, tako v delavski zbornici pri podjetjih in pri oblasteh največje zaupanje. Po prav kratkem premisleku in prevdarku pri znanih gornjih navedbah bomo sklenili, da je treba delavstvo v organizacijo ZZD pritegniti, ker je možnost uspeha le v organizaciji, ki dela pošteno in za svoje pametno delo žanje priznanje, od merodajnih oblasti in od delavstva. Imamo še neobdelan teren in je ljudstvo za organizacijo še gluho. Zato člani in članice propagirajte med delavci naše ideje, pridobivajte jih za nas in pripeljite jih v našo organizacijo, ker le če bomo delali, bomo uspeli. Sestanek podružnice ZZD Kranj. Opozarjamo na redni sestanek, ki ga priredi naša podružnica 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih ZZD (hotel »Jelen«) v Kranju. Na tem sestanku bomo začeli s predavanji o komunizmu. Beseda komunizem je danes že tako vsakdanja, da nam je že kar odveč. Kljub temu o namenu komunizma še nismo poučeni. O delovanju in cilju komunizma nas bo s svojimi večkratnimi predavanji podučil g. prof. Oman, ki se nam je za to temo stavil na razpolago. Poleg tega nam bo g. dr. Megušar na kratko v nekaterih pravcih razložil socialno zakonodajo. Na razpolago pa bo tudi zastopnik iz centrale in pa celoten odbor naše podružnice za morebitne informacije. Na tem sestanku se bodo sprejemali tudi novi člani. Zavzemite se resno za stvar, udeležite se sigurno tega važnega setanka in s seboj privedite tudi naše somišljenike. Murska Sobota Knjižica Delavske zbornice bo spremenila uradne ure tako, da bo izposojevala knjige od 1. maja naprej samo ob nedeljah in to od 9.—11. ure. Z istim dnem se bo tudi zvišala izposojnina na 1 din za vsako izposojeno knjigo. Knjižica se nahaja v * Delavskem domu in ima veliko izbiro knjig, vsled tega se je pridno poslužujte. Zadnje čase se čimbolj opaža pomanjkanje stanovanj, posebno delavske družine težko dobijo stanovanje, ker je njihov zaslužek zelo skromen in visoke najemnine ne zmorejo. Vsled tega bi bilo želeti, da bi razne ustanove, ki imajo v ta namen spravljene razne fonde, da bi ta denar in vestirale za zidavo stanovanj. Ze vnaprej pa opozorimo vse javne faktorje in druge javne činitelje, da se pri raznih akcijah za gradnjo delavskih stanovanj v bodoče ne sme tako postopati kakor se je to delalo pri graditvi Delavskega doma in kakor se še dela tudi zdaj. Naša organizacija ZZD je edina prava delavska predstavnica v Murski Soboti in nima svojih prostorov v Delavskem domu in vsled tega je želeti, 'da pri akcijah kjer se razpolaga z delavskim denarjem soodloča tudi delavstvo in, da se ne bo nikjer zapostavljalo delavskih interesov. Tobačni upokojenci V četrtek dne 11. aprila t. 1. se je vršil v nabito polnih prostorih I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani I. redni občni zbor skupine upokojenih delavcev in delavk tobačne tovarne. Občnemu zboru je prisostvovalo okoli 200 oseb. Po poročilih članov starega odbora in izvolitvi novega, je povzel besedo zastopnik centrale ZZD tov. Kralj France in v jedrnatem govoru izvajal, da se morajo tudi upokojeni delavci in delavke organizirati ter le tako lahko pridejo do zboljšanja svojega slabega gmotnega položaja. Poročal je tudi, kaj je centrala ZZD storila, da se tem najpotrebnejšim pomaga. Občnemu zboru je bila na to predložena resolucija, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija se glasi: Na občnem zboru dne 11. aprila 1940 zbrani upokojenci tovarne v Ljubljani, organizirani v Zvezi združenih delavcev po stvarni ugotovitvi obupnega položaja upokojencev tobačne tovarne, zahtevamo soglasno, da merodajni činitelji tem upokojencem nudijo najhitreje svojo pomoč s tem, da se poviša pokojnine oziroma dra-ginjske doklade tobačnih upokojencev za 25%. Nadalje, naj se za slučaj bolezni tobačnim upokojencem ukine prispevek po din 11.— na dan za bolniško oskrbo, ker tudi druge stroke državnih upokojencev Uživajo brezplačno oskrbo v državnih in banovinskih bolnicah. Glede povlaščene vožnje na železnici naj se tobačne upokojence izenači z aktivnimi delavci tobačne tovarne oz. monopolskih ustanov. Z ozirom na upravičenost naših zahtev pričakujemo, da se navedene skromne zahteve čimprej uresničijo. Trbovlje V nedeljo 14. t.m. se je vršil sestanek naše ZZD, na katerem se je razpravljalo o pravilniku »Bolniško podpornega fonda«. Zanimivo in pozdravljanja vredno je dejstvo, ki se je opazilo pri debati omenjenega pravilnika je to, kako živo so se vsi navzoči člani zanimali za posamezne točke in s svojimi predlogi skušali doseči čim večjo popolnost pravilnika. Člani, ki se zanimajo za besedilo pravilnika »Bolniško podpornega fonda«, ga dobijo na vpogled pri tajniku. Sklep članskega sestanka je bil, da se 1. maja korporativno udeležimo izleta na Sv. Planino, kjer bomo imeli ob 9. uri sveto mašo. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred »Društvenega doma«. »Delavska politika« z dne 13. aprila 1.1. prinaša pod notico iz Trbovelj, da so beli in zeleni predlagali oziroma uspeli s svojim predlogom pri »Bratovski skladnici«, da se ukinejo pokojnine tistim vdovam, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Mi ugotavljamo sledeče: 1. Ali dopisnik »Delavske politike« ne živi v Trbovljah, da ne ve, da ZZD v Trbovljah obstaja šele 7 mesecev, torej ni mogla staviti nobenega predloga, ker odbor »Bratovske skladni-ce« je bil voljen že ored tremi leti in se teh volitev ZZD ni mogla udeležiti, novi odbor, kjer ima ZZD svoje zastopnike, se pa še ni sestal. 2. Ali je pa morda omenjeni dopisnik »Delavske politike« tak gospod, ki nima z delavstvom nobenega stika, in mu v tem slučaju pač ni mogoče poznati njegovega strokovnega gibanja. Socialistom pa svetujemo, da se v panogi nesramnega podtikanja in laži nikar preveč ne' popularizirajo, ker so v tej stroki že itak preveč znani in slavni. Zg. šiška Redni mesečni sestanek smo imeli prejšnjo nedeljo. Na njem je predaval tovariš Smersu Rudolf o temi: »Slovenski delavec in banovina Slovenija«. Misli, ki jih je razvijal pred nami: o socialnem problemu bodoče naše banovine, so bile zelo aktualne ter za informacijo našemu delavcu nujno potrebne. Vedno in vedno beremo v dnevnem časopisju razprave o najrazličnejših problemih bodoče banovine, pogrešamo pa odstavkov, katere smatramo za nas delavce življenjsko važne. Zaradi tega smo se prav razveselili omenjenega predavanja, kar smo dokazali tudi s tem, da smo naše nove prostore obilno napolnili. — Živahna debata, ki se je razvila po predavanju, je dokazala, da se svojih bodočih nalog prav dobro zavedamo; dokazala je pa tudi, da smo zgornješišenski delavci sposobni, da v polni meri razumemo tudi težje probleme in da smo zmožni slediti tudi globokejšim mislim. Nadvse živahen aplavz je bil najboljše merilo tako za predavatelja, kakor tudi za nas delavce. Tov. Smersu-ja želimo še večkrat med nas! Kakor smo že zadnjič poročali, je dobila naša podružnica po zaslugi in uvidevnosti g. Zajec-a, posestnika in gostilničarja, nov, stalen prostor. — Prostor je bil sicer preje uporabljen v druge namene, zato ga je bilo potreba renovirati. Vsa čast in zahvala našim zavednim članom, ki so ves prosti čas uporabili v ta namen, pa s svojim navdušenjem ter zavednostjo pripomogli, da se je nedeljski sestanek vršil že v preurejenem prostoru in s tem doprinesel tudi po zunanjosti svoj delež k uspehu. Vso možnost za razmah naše organizacije smo si pridobili z novim prostorom. Našim načrtom ne bi bil zvesti, če ne bi v teh ugodnih organizacijskih razmerah storili nekaj, kar bi naše članstvo tudi duhovno zbliževalo ter povečalo njihovo medsebojno poznanstvo in nudilo vpogled v delovne razmere tovarišev. Ker smatramo, da je za rast organizacije in pa medsebojno povezanost članstva nujno potrebno in v svesti si prej razloženih razlogov smo sklenili, da se bomo zbirali vsak četrtek zvečer od 7. ure dalje na družabnem večeru. Tu bo imelo članstvo na razpolago časopise, knjige, šah itd., obenem bodo pa v tem času tudi organizacijske uradne ure. — Priporočamo članom, da se v čim mvečjem številu zbirajo na družabnih večerih in v vseh zadevah poslužujejo uradnih ur. Tudi strokovno je naša organizacija že v polnem razmahu. Pred 14 ‘dnevi je vložila osnutek za kolektivno pogodbo s podjetjem Peterca Jože, kolarstvo, Koseze. ZZD, ki pogajanja vodi, zastopa strokovni tajnik tov. Višnar. Pogajanja se vrše v ugodnem ozračju in prepričani smo, da bo g. podjetnik toliko uvideven in kolektivno pogodbo, četudi z nekaterimi spremembami, čimipreje podpisal. Stališče, ki ga zastopamo mi, je pač edino pravilno to: da »kjer zadovoljen delavec, tam zadovoljen tudi podjetnik«. Podjetje pa, ki nima s kolektivno pogodbo urejenih odnosov z delavstvom, pa danes ni več napredno, niti moderno. Jarše Vnedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne bo v Društvenem domu v Grobljah sestanek članov, prijateljev in somišljenikov ZZD. Zastopnik centrale nam bo pojasnil sedanji položaj delavstva in dal smernice za nadaljno delo. O socialnih vprašanjih bo govoril tudi tov. Boltežar. Kot vedno doslej je tudi v bodoče naše geslo: Bog, stan, narod! Na tej poti vztrajamo do konca. Kamniško okrožje V nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldan se vrši v Kamniškem domu seja okrožnega odbora ZZD. Vse funkcijonarje prosimo, da se seje sigurno udeleže. Centralo prosimo, da nam na sejo pošlje svojega zastopnika. Ljubljana — gradbeni Naše članstvo prosimo, da pazljivo čita naša poročila o mezdnem gibanju, katera prinašamo na drugem mestu. Iz njih lahko razvidite kakšnim neprilikam so izpostavljeni naši funkcionarji. Da lahko osebno razložimo našim zaupnikom o važnem strokovnem delu, smo sklicali za v nedeljo, dne 21. t. m. ob 9 uri zjutraj v društvenih prostorih širši sestanek na katerega vabimo vse zaupnike. Ker so današnji časi tako resni, je potrebno, da je vsak delavski zaupnik in vsak član aktivno na delu. Ako si sami ne bomo pomagali nam ne bo pomagal nihče. Članstvo nadalje prosimo, da poravna zaostalo članarino. Za zimske mesece naj plačajo samo po 2.— din, glavno je, da imajo svoje zaostanke v redu poravnane. To lahko store vsak dan med uradnimi urami v centrali ZZD. Soteska Dolgo je že, kar smo se zadnjikrat oglasili. Gotovo bo marsikdo mislil, da smo že aa vedno zaspali. Pa nismo. Le mislili •mo, da bodo naši »sodrugi« bolj krepko poprijeli in da bo šlo bolj gladko, tako kot so sami večkrat prerokovali, ter da se mi lahko odpočijemo. Sicer gre gladko Da ne za nas delavce. Ker nismo vsi delavci med seboj složni m enotni, zato tudi ne moremo biti na naše klaveme uspehe ponosni. Umestne je bi bilo, če bi se tudi sodrugi, mesto da politizirajo, ozrli malo okrog po skladiščih, in namesto da kritizirajo po kotih, storili skupno primerne ukrepe na odločujočih mestih, da pridemo enkrat tudi do resničnega uspeha. Le tako bi rdeči tolikrat opevani večini nekaj pridobili. Maribor — gradbeni Tudi naš odsek je oživel. Čim bolj nas akušajo naši nasprotniki uničiti tem bolj se širimo in množimo. Klevete, katere se dnevno iznašajo proti naši Centrali ter proti našim funkcionarjem iz Ljubljane, so skozi in skozi neresnične. Očitajo nam, da po naši krivdi še nimamo kolektivne pogodbe. Pravijo nadalje, da so hoteli naši predstavniki pristati na malenkostni povišek plač ker jim pač ni za delavske koristi. Mi smo se o tem točno informirali, ter'smo dognali, da je to vse nesramna laž ter da je to edino le strah pred smrtjo. Vsak obsojenec se brani, vprašanje je pa v koliko se njegovim izgovorom verjame. Naši nasprotniki vidijo, kako izgubljajo postojanko za postojanko ter vidijo v nas največjega nasprotnika. Oni dobro vedo, da se jim stolčki majajo ter se opravičeno bojijo, da ni daleč dan, ko jim čeprav visoka članarina maloštevilnih članov ne bo nudila zadostnega zaslužka za udobno življenje. Zato trosijo med delavstvo najbolj fantastične novice, samo, da bi naš ugled omajali. Dragi tovariši, naša zveza nas točno informira in nam stalno poroča o delavskem gibanju širom Slovenije. Zato čitajte članke katere priobčujejo naši predstavniki iz Ljubljane. V nedeljo, dne 21. t. m. imamo Ob 9.30 v Delavski Zbornici v Mariboru naš delavski sestanek, na katerega vabimo vse zaupnike, člane ter prijatelje našega pokre-ta. Naši člani naj privedejo s seboj čim več prijateljev, da se bodo osebno prepričali in slišaii kakšno je delo za naš napredek. Nato je povzel besedo zastopnik centrale tov. B r e z n i k in nam v jedrnatem govoru razložil potrebo in dolžnost, da smo in ostanemo vedno in povsod disciplinirani in zavedni člani naše organizacije in da gremo brez ozira na levo in desno ter očitke nasprotnikov pogumno po začrtani poti proti našemu cilju in je le tako mogoče, da bo uspeh na naši strani. Sklenili smo, da sedaj, ko bomo imeli več časa, krepko primemo za delo in našo podružnico močno okrepimo in izgradimo. Maribor Po enem letu sicer srečno prebolele krize smo se mariborski delavci, organizirani v naši »Strokovni organizaciji delavcev ZZD Maribor« zapet zganili ter se zbrali na občnem zboru v prostorih ekspoziture DZ v Mariboru dne 14. aprila 1940. Zavedajoč se, da je treba našemu delavskemu pokretu mladih moči, smo si izvolili sledeči odbor: Predsednik: Urankar Ivan; podpredsednik: Kovačič Jože; tajnik: Donža Alojz; blagajnik: Vrance Maks. Odborniki: Bombek Karol, Ruech Riko, Škorc Ignac, Knap Josip, Lukner Matija. Dasiravno smo vsi mladi, vendar nam ne manjka poguma, hočemo, bomo našo organizacijo v Mariboru razširili tudi tja kjer še danes na žalost nimamo dostopa. Vsi se zavedamo naloge, dela, dolžnosti, odgovornosti, toda mimo gledamo naprej v čase, ki lahko pridejo — pripravljeni smo! Velenje V našem rudniku smo bili ves zimski oas tako zaiposleni, da ni bilo mogoče sklicati večjih organizacijskih prireditev. Poleg tega smo tudi še imeli volitve obratnih zaupnikov in volitve v Bratovsko skladni-co, tako, da smo imeli mnogo posla s podrobnim organizacijskim delom. Šele sedaj smo zato prišli do tega, da smo skli-eali občni zbor naše podružnice, ki se je vršil v nedeljo, dne 7. aprila. Stari odbor je podal svoja poročila, ki so bila enoglasno sprejeta in odboru izglasovana razrešnica. Nato so se vršile volitve novega odbora, v katerem so skoraj vsi tovariši starega odbora. Predlog za nov odbor je bil samo eden in je bil soglasno sprejet. Puconci Dne 14. tega meseca se je vršil ustanovni občni zbor naše podružnice v gostilni Koloža v Puconcih. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Talaber, ki je prej pozdravil vse navzoče in zastopnika centrale tov. Časarja. Potem je navedel nekaj koristi, ki so jih že imeli člani od organizacije in orisal borbo, ki se je vršila za ustanovitev podružnice. Od danes naprej, ko si ustanovimo svojo samostojno podružnico se še moramo bolj okleniti organizacije in to z vsem srcem in vsemi močmi. Besedo je dobil zastopnik centrale tov. Časar, ki je pozdravil vse navzoče in jim čestital k tako lepemu uspehu ter se spominjal borbe za ustanovitev podružnice in podal načrt za bodočnost. Za njim je povzel besedo tov. Horvat, ki je orisal pomen strokovne organizacije za delavca, posebno v današnjih časih in kake koristi imajo delavci od svoje strokovne organizacije. Občni zbor je tudi pozdravil zastopnik ZZD iz Ptuja tov. Ivan Zajec. Pri volitvah upravnega odbora je bil izvoljen z velikim navdušenjem prejšnji pripravljalni odbor s tov. Talaberjem kot predsednikom na čelu. Po končanem občnem zboru so se vsi delavci razšli v najlepšem razpoloženju, zavedajoč se pomena strokovne organizacije za delavca, ki bo ščitila njegove pravice. Ostalim tovarišem sotrpinom širom naše lepe Slovenije kličemo tukaj iz najsevernejšega kota naše domovine, vsi v vrste edino prave delavske organizacije Zveze združenih delavcev. Sevnica Vsi člani, somišljeniki ter prijatelji naše organizacije in našega delavstva ste vabljeni na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. v dvorani Slomškovega doma ob 9. uri dopoldne. — Predaval nam bo zastopnik iz centrale. Po predavanju pa bo predvajanje filma o našem delavskem pokretu. Zato naj nihče ne izostane. Za člane je obvezno. Jesenice Volitve v Krajevno bratovsko skladnico so za nami. Zato podajamo sliko o dobljenih oziroma izgubljenih delegatih in odbornikih. Ravno tako je za nami redna letna skupščina in na tej skupščini se je šele moglo ugotoviti razočaranje JSZ, kajti še »mu« niso znali reči. Seveda razočaranje boli, a vse druge tri skupine so stavile predloge, oziroma so opažale eno ali drugo, le JSZ nič. Tukaj navajamo številke rezultatov iz 1. 1937 in 1940. Leto 1937 Gl. B. skl. delegatov 91 odbor, nadzor, deleg. za v Ljubljani SMRJ 46 3 1 3 JSZ 24 2 1 2 NSZ 21 1 — 1 ZZD j— — — — 91 6 2 6 SMRJ je imfela pri 91 delegatih absolutno večino. Leto 1940 pa kaže precej drugače (pri povišanju delegatov od 91 do 121 za celih 30). SMRJ 56 3 1 4 NSZ 27 1 1 2 ZZD 26 1 — 2 JSZ 18 1 — 1 121 6 2 9 Številke dosti nazorno kažejo, kdo je dejansko zgubil, čeravno JSZ. Zato taka poparjenosit, ker je v resnici izgubila 6 delegatov, 1 odbornika, in 1 v nadzorstvo, in 1 za Glavno bratovsko skladnico v Ljubljani. Viničarji Zopet moramo sporočiti članom našega Posmrtninskega sklada, da je pretekli teden umrla naša članica, žena tov. tajnika Arbeiterja Mihaela od Sv. Barbare v Halozah. Izplačalo se je 700 dinarjev po-smrtninske podpore. Radi tega smrtnega slučaja bomo prihodnji teden razpisali novo zbirko prispevkov, in sicer za 111. in 112. slučaj; 111. slučaj za pokojno Arbei-ter Marijo, 112. slučaj pa za naprej. Tržič Tržič je bil svoj čas trdna postojanka krščansko socialnega gibanja med delavstvom. Žal je nesposobno vodstvo to postojanko do tal omajalo, ker je hotelo delavstvo zvoditi na stran pota. Delavstvo pa je tako izgubilo zaupanje v organizacijo in se je raje izneverilo njej, kakor pa pravilni krščanski usmeritvi. Težko smo zato čakali, da je med nas prišla nova katoliška delavska strokovna organizacija ZZD in prinesla v naše vrste novega duha in novega vztrajnega prizadevanja za pravice delavskega stanu in za uveljavljenje našega krščanskega programa. Nekateri sicer še stojijo ob strani razočarani radi preteklosti, toda prepričani smo, da se nam bodo skoro pridružili. Pretekli ponedeljek so imeli v Društvenem domu svoj prvi prosvetno kulturni sestanek, na katerem je zastopnik centrale poročal o ZZD, njenem razvoju in Beležke MALO ODGOVORA »DEL. PRAVICI« Jesenice, dne 15. IV. 1940. 1. Na dopis št. 3. od g. dr. Stanovnika sledeče: Kar on pravi, da je denuncijan-stvo ali ovaduštvo, seveda po odvokatsko zavija. V resnici je bilo to le razkrinkanje divjega zakona med marksisti in JSZ. Saj tisti sestanek, o katerem sem poročal, ni imel nobenega drugega namena, kakor narediti razdor med organizacijami, ki so pri KID podpisale kolektivno pogodbo in pripeljati JSZ naravnost v naročje levičarjev. Po vseh znakih sodeč ni bilo pri tem nobenega drugega namena, kakor ta, da bi na škodo delavskih koristi politično želi uspehe gotovi ljudje izven delavskih vrst. Ce je g. drju. toliko za delavstvo, pa naj marksiste pripravi do tega, da podpišejo pogodbo in potem pomagajo v skupnosti popraviti, kar je v njej še slabega. Seveda je skrb za delavstvo le deveta briga. Glavno so glasovi za poslanski in županski mandat. Zato pa tako razočaranje, ker se ta glavna skrb pod mojim predsedstvom jeseniške JSZ ni posrečila. Privoščim kar lepo, da bi se ta edina srčna želja posrečila pod Šorlijevim vodstvom. Sedaj nisem več ovira, pa se lahko kar zaročite ali pa sodnijsko poročite z jeseniškim boljševizmom. Zaročili ste se pravzaprav že. 2. Na dopis skupine JSZ s podpisom Šorlija tole: Ce bi bila res izguba tako malenkostna, bi šli tiho preko tega, tako pa kričite po časopisju, po letakih in javnih lokalih. Tudi advokat dr. Stanovnik si ne bi vzel toliko časa za to zadevo. Tako pa piše v »Delavsko pravico« in me je 12. marca 1.1. zvečer klical k sebi, predsednik Šorli pa me je tisti večer kar trikrat iskal. Tudi zbor gg. dr. Stanovnika, Pitakota, Pukšiča, Noča Albina, Frankič Mirkota, Šorli Jožeta isti večer v pisarni dr. Stanovnika ni bil ravno znak posebne brezskrbnosti zaradi mojega zadržanja. Značilno je, kako ste se prestrašili, ko je nenadoma stal pred vami tisti brezpomembnež o katerem ste pravkar razpravljali, kako bi ga, in ste ga pozneje tudi v resnici blatili. 3. Kako je z JSZ politiko pa določno kažejo izjave gotovih funkcionarjev JSZ, ki so mi naravnost prepovedali, da za tiste ki niso volili dr. Stanovnika 11. decembra 1938., ne smem intervenirati. 4. Pukšiču in Šorliju bi rad samo malo osvetlil spomin na 7. I. in 17. III. 1940. Le dobro naj premislita teh dvoje datumov, pa se bosta spomnila, da lahko povem še kaj neprijetnega. 5. Kako je v vrstah JSZ sploh, kaže izjava Albina Noča. Ta je rekel: »Da je za JSZ najboljše, ako jo oblast razpusti.« Tako bi namreč brez lastnega zasluženja in trpljenja postali delavski mučeniki. Kako je v JSZ na Jesenicah posebej, pa bo najbolje vedel Šorli, ki je nedavno izjavil, da naj bi bili v novem odboru sami izdajalski Pukšiči, sedaj pa je še sam v tem odboru. Novak Tomaž, 1. r. njenih nalogah in na katerem smo videli tudi film o življenju in rasti te organizacije ter o lanskoletni prireditvi I. slovenskega delavskega tabora. Dvorana je bila polna udeležencev in so živahno pritrjevali poročevalcu centrale ter z zanimanjem sledili filmu. Rot se je zasul (13) Roman. (Nadaljevanje.) Usoden pretep. Na dnu zemlje je rudniški vodja, ki je pravkar prišel, sitnaril nad delavci. »Niste še dovolj nakopali!« »Ni mogoče več,« so odgovarjali možje. »Zraka ni.« »Saj se kar dušimo v tej vročini. To je razbeljena peč.« »Saj nimamo česa vdihavati! Kdo bo tako vzdržal!« »Saj sem vam že rekel, da inženir pride. Potem bodo pa popravili sesalke, kaj še hočete?« »Takoj jo je treba popraviti!« Rudniški vodja ne ve, kaj naj stori. »Telefoniral bom gospodu Trdini, da takoj pride.« Rudarji, pokriti z znojem in črnim prahom, so se priklanjali k steni in silno udarjali s svojimi krampi, ki so stresali njihove roke, kakor če bi skala odgovarjala in jim pošiljala črne oblake v njihove obraze. Poljanec in Jože sta pripravljala les, ga spravljala po žili, se plazila po ožinah in ga potiskate pred seboj. Več strebrov se je hrešče zlomilo. Zemlja je zabobnela kakor votlo grohotanje skal. Jože je mislil sprva, ker ni bil navajen na tak šum, da je to čisto normalno, kakor šum ulic na površju, toda videl je, da so se stari zdrznili in kar obstali. »Dajte močnega lesa,« so kričali. »Strop se bo udrl,« je zatulil Ludvik Tišler. »Lesa, prokleto!« Jože in Poljanec sta dala, kar sta imela, delala sta z vso naglico... »Bedaka,« je zaklical mladi Tišler. »Dajte meni! Potegnita to! To denita tja!« Mladi zanešenjak je izpodmaknil steber, ki ga je postavil Jože in hotel tja postaviti drugega. Odrinil je mladega Kolarja in postavil nov steber. Mudilo se je že. Zemlja se je stresla in Jože je zatrepetal. Zdelo se mu je, da vidi za tem ogromno maso, kakor črn ponor, strašen in težeč, ki bo stisnil ljudi. »Prokleto!« je zakramentil stari Koren. »Lepo boste naredili, če bo šlo tako naprej!« Jožeta je bilo prvikrat v življenju res strah. Delavci so se za čas ustavili, jedli kruh in spili nekaj kave. Jože je bil poleg svojega očeta. Videl je zloben Ludvikov pogled, čutil, kako ga je tiščala tišina in preziranje, sklonil je rame in s solzami omočil svoj kruhek. To ni bilo dolgo. »Hoj, začnimo!« je rekel nadzornik. Utrujenih udov in čustev se je dotaknil dih nevarnosti. Šeststo metrov pod zemljo se je uresničevala žalo-igra, pa tudi veličina preprostih rudarjev, oblečenih v platnene obleke, z usnjeno kapo, oči polne premoga, žgoč prah v grlu in junaštvo srca. »Ta cepec!« je mrmral v svojem kotu Koren, ko je govoril o mladem Tišlerju. »Da gre tako suvati 'opornike!« Zaradi grozečega premogovnika so šli mimo oči mladega Jožeta vsi mrtvi, ki jih je pogoltnil kot nenasitno žrelo: dvaindvajset v Črnem grabnu, dvanajst v . rovu Sveta Marija, sedemnajst v rovu Sveta Jedert, petdeset leta 1890 v Zlati žili... Pred njim so šli vsi junaki, ki so se žrtvovali v rovih za rudarje, med njima dva izmed njegovih: oče Gradišnik in sin, ki sta hotela ostati toliko časa v rovu, da so se vsi rešili in sta tam ostala za vedno. In pred tem dvojnim videnjem groze in junaštva je Jože vprašal svoje srce in rekel: »Življenje rudarja je lahek plen za hladno skalo in njih duše š