43. štev. p°žln",a plažana v 9ate,lnl- V Ljubljani, sobota 25. oktobra 1924. Posamezna Številka 1*50*Dln. L,0t() Vi C GLASILO NARODNO -SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo 1« upravnlštvo: Ljuboma, Gradišče št. 7» levo. j Izhaja vsako soboto. Mesefaa naročnina: za tnzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. j lnseratl se računajo po velikosti. Cene so navedena' j 1 v oglasnem delu. " * ■o—a— 1 I Radii razbij sedanjo vladno koalicijo. 23. t. m. je bil položaj v Beogradu lak, da je bilo s sigurnostjo pričakovati imenovanja nove Davidovičeve vlade, v kateri bi bili tudi Hrvati-Radičevci. — Zmagala bi bila Davidovičeva dobra volja, njegovo neumorno in iskreno delo bi bilo poplačano. Isti dan pa se je vršila v Zagrebu seja HRSS, da odobri in sprejme Davidovičeve zadnje in znatno omiljene predloge za vstop v vlado. Z Davidovi-čevimi predlogi so se nekateri vodilni politiki HRSS tudi že strinjali. Žal, je imel na tej seji zopet glavno besedo vihravi Radič, katerega smo že smatrali za človeka, ki je spremenil svoje nazore. V svojem govoru je najostreje nastopil proti ožjemu bloku in izrekel kritiko o njegovem zadnjem postopanju v tej krizi. Storil je to na tak način, ki izključuje vsake nadaljnje razgovore z njegovo osebo — in s stranko kot tako, dokler bi ne zavzela drugega stališča. Resolucija, ki je bila na tej seji sprejeta, je podrla mostove med HRSS in med ožjim blokom. Vladna koalicija je razbita, razbil jo je Radič s teni nastopom, ki je jasno pokazal njegove tendence, s katerimi se dobri, miroljubni in iskreni Jugoslovani ne morejo strinjati. S tem pa ni rečeno, da je pokopana tudi misel sporazuma, ki je in ostane še vedno kardinalno vpraašnje. Na Hrvate mora istotako vsak dober Jugoslovan za naprej še bolj računati in jih skušati pridobiti za skupno državotvorno delo. Pa kako? — Z novimi volitvami kar ad liocl? Ne, to ni pravi način rešitve, ampak z nadaljnjim poštenim parlamentarnim delom. Nastopiti mora koalicijska vlada poštenih mož, brez korupcijonistov, ki naj Hrvatom dokaže resno voljo in način zamišljenega sporazuma. I)o sporazuma se more priti edino na ta način — a ne s silo proti Hrvatom in Slovencem. Nova vlada z jasno očrtanim programom mora izvršiti najnujnejše posle, dati mora nujne zakone, proračune itd., pomiriti mora duhove in ublažiti vsa nasprotja. Potem pa naj vodi prav ista vlada svobodne volitve. Povdarjamo — svobodne volitve. — Taka vlada je mogoča samo iz koalicije parlamentarnih skupin Jovanovič-Davi-dovič - Korošec - Spaho, ki bi bila tudi dovolj močna in čvrsta ter kos nalogi, pri količkaj dobri volji. Vsi ekstremni elementi naj polože orožje, kar že po-menja sporazum. Radič pa ~• ne v abstinenco! Taka vlada je sedaj edina možnost in edini izhod iz težke krize. Kakor znano ima pa tudi največ šanc. Kralj so more odločiti samo za to. Vse drugo pride potem samo od sebe, da le obvelja predpogoj — poštenosti. Tudi narodni socijalisti bi pozdravili tako rešitev, če bi imela zares tendenco sporazuma. K temu smo vezani že po sklepu letošnjega strankinega zbora, ki veli, da mora stranka podpreti vsak pokret, ki bi imel ta namen. Zato želimo prav iskreno skorajšnjo rešitev tega vprašanja, da pridemo že vendar enkrat k pozitivnemu delu, k delu za rešitev naših žalostnih socijal-nih vprašanj, da pripomoremo s tem našemu bednemu ljudstvu do boljšega obstanka. — — r. Slovenska zmaga v Ptuju. Slovenci so pri občinskih volitvah v Ptuju 19. t. m. izvojevali sijajno zmago nad Nemci iu nemčurji in tako stari Ptuj, nekdanjo nemško trdnjavo za vselej oblekli v narodno obleko. Slovenci so dobili 408 glasov in s tem 20 mandatov, socijalni demokrati 102 glasva in 1 mandat, Nemci pa 264 glasov in 4 mandate. Naši pristaši so bili neumorno na delu in jim gre v tem boju velika zasluga, zlasti neumornemu županu tov. Blažku. Socijalni demokrati, ki čestokrat tako radi povdarjajo svojo >na-rodnosk, so šli svojo staro pot, da bi bili na ta način onemogčili zmago slovenski listi. — To si je treba zapomniti. — S tem je zaključen boj za štajerska slovenska mesta, ki so nam delala veliko skrbi. — Živel slovenski Ptuj! NSS v Mariboru za politiko sporazuma. Za politiko g. Davidoviča, to je za politiko sporazuma se izjavlja naše ljudstvo vse povsod. Tako so narodni socijalisti v Mariboru 19. t. m. na dobro obiskanem sestanku političnega kluba sprejeli sledečo resolucijo: >Narodni socijalisti zbrani na sestanku političnega kluba v Mariboru dne 19. 10. 1924 so po vsestranskem objektivnem razmotrivanju sedanjega političnega položaja prišli do sledečih zaključkov: 1. Pozdravljajo prizadevanje drugega ustavnega faktorja ustvariti močno koncentracijsko vlado, v katero naj se pritegneje vsi elementi čistih rok in dobre volje ter zahtevajo, da se čim- prej izročijo sodišču ministri osumljeni goljufije na škodo države. 2. Odločno zahtevajo, da j se nadaljuje započeta politika sporazuma. Ta pa je mogoča le na podlagi, da se prizna HRSS kot povsem enakopravna stranka, ki ji je na izbiro vstopiti v kabinet pod enakimi pogoji, kakor druge stranke, ali pa odkloniti sodelovanje. Vsako drugo rešitev, ki bi izključevala Hrvate od sodelovanja, zavračamo kot zgrešeno in državi nevarno. 3. Ako bi se razbila pogajanja za koncentracijsko vlado na podlagi deklaracije Davidovičeve vlade za sporazum, zahtevamo parlamentarno rešitev. Zavračamo vsako vlado, ki se ne bi mogla opirati na večino parlamenta kot protiustavno in vsiljeno volji večine.« KARL KAUTSKY. Voditelj socijalne demokracije, Karl Kautsky je 16. oktobra praznoval svojo sedemdesetletnico. Karl Kautsky ima velike zasluge za delavski pokret in se je uveljavljal kot politični voditelj socijalne demokracije ter kot odličen propagator marksistične ideje. Posebne zasluge si je Kaut-sky pridobil s popularizacijo marksistične znanosti. Ob njegovi, sedemdesetletnici je socialnodemokratski tisk priobčil večje število razprav o Kautskyjevem delovanju. Tudi komunistični tisk se je spomnil Kaut-skyjeve sedemdesetletnice. Seveda se pa svojega nasprotnika ne spominja z laskavimi besedami. Komunisti imenujejo Kaut-skyja — pravega predstavnika izdajalske druge internacijonale, katerega) življenjska pot je šla od marksovega epigona do soci-jalističnega renegata. K sedemdesetletnici je Kautskyju čestital tudi češkoslovaški predsednik T. O. Masaryk z vabilom, da ga obišče v Pragi. Kakor poročajo časopisi, se bo Kautsky odzval Masarykovemu vabilu in bo odpotoval prihodnje dni z Dunaja, kjer se sedaj nahaja, v Prago. V Boulogne - sur - mere se je vršil kongres francoskih radikalov. Kongres se je izjavil za reformo šolstva in je izrekel Herriotu zaupnico. Pri tej priliki se je vršil tudi kongres radikalom sorodnih demokratičnih strank, katerega zaključek je bila Ustanovitev radikalno-socijalistične internacijonale. Na ustanovnem kongresu nove internacijonale je bilo zastopanih enajst držav in sicer: Francoska, češkoslovaška, NOVA INTERNACIJONALA. Poljska, Bolgarija, Belgija, Holandska, Danska, Litvanska, Grčija, Nemčija in Madžarska. Kongresu je predsedoval Ferdinand Bouisson (Francija), ki je bil izvoljen tudi predsednikom radikalno-socijalistične internacijonale. Podpredsednikom je bil izvoljen dr. Uhlif (Češkoslovaška). Prvi letni kongres nove internacijonale se vrši prihodnje leto v Kopenhagnu. V Agrarna reforma v Češkoslovaški. V češkoslovaški republiki izvaja agrarno reformo na podlagi zakonitih določil urad za agrarno reformo. Po svojem petletnem delovanju urada za agrarno reformo je v upravnem odboru podal predsednik dr. Viškovsky poročilo o izvršenem delu. Poročilo je zanimivo tem bolj, ker nam izpričuje, da je urad za agrarno reformo izvršil ogromno in koristno delo, ki se n. pr. z dosedanjim negativnim udejstvovanjem našega ministrstva za agrarno reformo niti primerjati ne da. Iz poročila povzemamo: Izvedba agrarne reforme ni bila le zahteva enega stanu ali stranke, ampak kategorični izraz volje vsega prebivalstva. Če pregledamo delovanje urada za agrarno reformo tekom petih let, lahko izjavljamo, da je delo preko pričakovanju zelo napredovalo in je že skoraj prekoračilo svoj višek. V rokah ljudstva se nahaja že sedaj več kot polovica vse zasežene poljedelske zemlje. Pri tem se pa ne upoštevajo rezultati akcij za podržavljenje gozdov, ki zavzemajo površino 80.000 hektarjev. Prav tako se ne upošteva oddaj zemlje v prisilni zakup (141.172 hektarjev), ker se je oddaja izvršila za dobo največ petih let in bo likvidirana s končno oddelit-vijo. Definitivno je bilo dodeljene poljedelske zemlje v letu 1921 9960 ha, leta 1922 69.354 ha, leta 1923 91.050 ha, leta 1924 221.500 ha; skupaj 391.864 ha. Ce se k tej svoti prištejejo še zemljišča, ki so bila prodana dolgoletnim najemnikom, je bilo potom urada za agrarno reformo dodeljenih približno 480.000 hektarjev. Število tistih, ki so dobili od urada za agrano reformo poljedelsko zemljo, obsega do konca leta 1924 gotovo 400.000 diužin, to je šestdeset odstotkov vseh v poljedelstvu aktivno udeleženih oseb. Dve tretjini dodeljene zemlje je prešlo v last oseb, ki so bile brez zemlje in v last malih kmetov, ki so posedovali do pet hektarjev zemljišč. To dejstvo dokazuje, da so se pri izvedbi agrarne reforme upoštevali predvsem socijalno šibkejši deli podeželskega prebivalstva. S pomočjo agrarne reforme je bilo ustanovljenih 67 zadrug, od katerih pripada 33 zadrug izključno bivšim uslužbencem veleposestev. Poljedelske zadruge obdelujejo skoraj 5000 hektarjev. Pri izvedbi agrarne reforme je bilo treba skrbeti tudi za 31.839 uslužbencev na veleposestvih, ki so z izvedbo reforme zgubili eksistenco. Z dodelitvijo zemlje je bilo odškodovanih 22 odstotkov uslužbencev in s preskrbo druge zaposlitve 35.1 odstotkov uslužbencev. Z denarno odškodnino so zadovoljili 39.8 odstotkov uslužbencev in s pokojninami 3.1 odstotka. Bivšim uslužbencem na veleposestvih je bilo dodeljenih 25.000 hektrirjev zemljišč za 27,168.488 Kč. Odpravnine so znašale dosedaj 61,987.224 Kč. Pokojnina je bila priznana 1370 osebam z letno rento 3.5 milijonov Kč. Skupno se je zagotovilo za obstoj uslužbencev 91,812.860 Kč. Za izvedbo agrarne reforme je bila 'lizredne socijalne važnosti ustanovitev odškodninske banke. Posebni kreditni zakon omogoča socijalno šibkejšim interesentom za poljedeljsko zemljo cenen kredit, ki ga potrebujejo za nakup tzemlje in za obratovanje. Odškodninska banka je dosedaj dovolila 10.7 milijonov Kč kreditov na posestva in kreditov za kratki rok v iznosu 20 milijonov Kč. Celokupni državni in od dr-tiave garantirani kredit na posestva znaša 86 milijonov Kč. Tekom prihodnjega leta se bodo krediti gotovo povečali za še enkrat toliko. Za zgradbo kolonij na Slovaškem se je kreditiralo iz fonda za pospeševanje notranje kolonizacije okrog 25 milijonov Kč. Kolonistom se je na Slovaškem prepustilo 15.357 hektarjev (1187 družin kolonistov). Velik zadržek kolonizacije je bila obstoječa gradbena kriza. Med kolonisti so tudi emigranti. Ugotoviti se mora, da se je razdelitev posesti izvršila brez vsakega motenja v socijalnem oziru, kakor tudi glede produkcije. Gospodarsko stanje malega poljedelca je na Češkoslovaškem mnogo ugodnejše kot v državah, kjer se mogoče s pravico povdjarja zmanjšanje produkcije radi tega, ker se je prepustila zemlja malemu človeku. Vsako leto večja produkcija sladkorne pese že sama zase dokazuje, da so bile odveč tozadevne boajzni, ki so se tudi tam pojavljale. Izvedbo agrarne reforme v Češkoslovaški vodi urad za agrarno reformo, ki zaposluje v svoji centrali, v 11 okrožnih uradnih in v 57 dodelitvenih komisijah 1101 uslužbencev, med temi 360 pragmatičnih uradnikov. Ostali so pogodbeni nameščenci. Sovjetski prvaki o Labour Party. Zanimivo je stališče prvakov iz sovjetske Rusije, ki ga zavzemajo napram Mac Donaldovemu padcu v angleški spodnji zbornici. Ziuovjev je o priliki otvoritve neke vojaške šole v Moskvi v svojem govoru izjavil, da ima angleška delavska vlada edino radi svoje neodločnosti zaznamovati samo neuspehe. Zinovjev je mnenja, da je pogrešilo na-ziranje Masaryka, da se lahko doseže na angleški način nekrvavi prehod iz kapitalistične v socijalistično državno upravo. Mac Donaldova vlada ni bila nič drugega, kot slabotna igrača v rokah meščanskih strank in o kakem prehodu v socijalizem na Angleškem niti govora ne more biti. O anglo-ruskem dogovoru pravi Zinovjev, da pomeni ta dogovor velike koncesije s strani Rusije. Angleške meščanske stranke niso proti dogovoru zato, ker je slab, ampak jim narekuje njihovo odklonilno stališče samo slepo, živalsko sovraštvo do sovjetov. Tudi Trocki se je izjavil o Mac Donaldovi politiki nepovoljno. Trocki posebno zameri Mac Donaldu, da si ni znal v svoji stranki vzgojiti revolucijo-narnih kadrov, ki !ii bili zmožni preobraziti angleško velekapitalističuo družbo. — Razumljivo je nasprotstvo sovjetskih prvakov proti Mac Donaldovi politiki. Kako tudi ne! Mac Donald je s svojo stranko glavna opora amsterdamski internacijonali, ki je trn v peti tretji, komunistični internacijonali. — Poleg tega so ruski komunisti zelo zamerili Mac Donaldovi stranki, da je odločno odklonila pristop angleških komunistov v njene vrste. Naj je torej Mac Donald še tako veliko storil za zbližanje med Anglijo in Rusijo, mu navzlic temu iz strankarske zagrizenosti sovjetski voditelji nečejo priznati zaslug za delavski pokret na Angleškem. Socijalna zakonodaja. V industrijskih in rudarskih podjetjih, in samo v teh, ne sme delovni čas najetih delavcev trajati več kakor 8 ur na dan, oziroma 48 ur na teden. Zakon dopušča, da sme trajati delovni čas ob poedinili delovnih dneh tudi devet ali deset ur, samo da ne preseže tedensko 48 ur. Delovni čas, določen v zakonu, se sme podaljšati sporazumno s podjetnikom :n delavci in sicer v rudarskih podjetjih za 1. v drugih pa največ za 2 url na dan. To podaljšanje velja, Ce ga sklenejo štiri petine delavcev podjetja s tajnim glasovanjem. Sklep za tako podaljšanje velja največ 7.a 8 mesce. Po preteku tega časa se sme sklep obnoviti. Natančnejše odredbe o podaljšanju delovnega časa predpiše pravilnik, ki še ni izšel. Za prometna podjetja (železnice, bro-darstvo, cestne železnice, pošte itd.) določa delovni čas resortni minister sporazumno z ministrom za soc. politiko v smislu odredb tega zakona. V vseh drugih podjetjih, ki se ne pri-< števajo industrjiskim, rudarskim ali prometnim, traja delovni čas od 8 do 10 ur dnevno po naravi in težavi posla. Posebni pravilnik bo določil delovni čas za vsako kategorijo podjetij. Izjemno podaljšanje delovnega ča^n. „ a) Na prošnjo podjetnika: 1. v podjetjih z neprestanim obratom, toda število delovnih ur ne sme presegali 60 ur na teden. 2. v podjetjih, ki perijodično prekinjajo delo in v katerih sme delati pomožno osobje tudi preko 8, 9, oziroma 10 ur na dan; povprečni delovni čas v treh ali manj tednih, ne sme presegati 8, 9, oziroma 10 ur na dan; 3. če je stara utrjena navada, da se v kakem podjetju dela kak dan manj kot 8, 9, oziroma 10 ur dnevno, se sme druge dni delati preko 8, 9, ali 10 ur dnevno, toda to podaljšanje ne sme trajati več kot 1 uro na dan, niti ne sme presegati Števila prej opuščenih delovnih ur; » 4. posamezni delavci se smejo pridrževati na delu tudi preko maksimalaega delovnega časa za čiščenje delavni"-, pripravljanje kotlov, strojev itd. Vobče za posle, ki se morajo izvrševati v interesu relnega obratovanja. To prekočasno delo pa ne sme trajati več nego 2 uri na dan; 5. če zahteva razvoj pošlo/ neizogibno, se sme podaljšati delovni čas za 2 uri na dan, in sicer največ za dooo 4 tednov za enkrat; podaljšanje pa je dopustno samo štirikrat na leto; 6. pri sezoiisk'h podjetj-.li ki so izpostavljena vrem.insk-™ vplivom n. pr. stavbarstvo, opekarslvo itd. je delovni čas prost z omejitvami, ki jili predpiše Ministrstvo, oziroma inšpekcija dela Za naštete slučaje mors> podjetnik vlo-iVi prošnjo na pristojno inšpekcijo dela. Brez dovoljenja je vsako podaljšanj?, .lelo* ••c-ga časa kaznjivo. b) Brez prošnje podjetnika: 1. Če zahteva podaljšanje višja sila (vis miijor) n. pr. pbžar, povo Ion) ali \ slučaju kakih nepredvidenih zapvok, ki se morajo radi normalnega obratovanja odpraviti. V takih slučajih je to tekom 24 ur poročati pristojni inšpekciji dela. 2. V slučaju potrebe, da se prepreči kvarjenje materijala, ki se uporablja pri proizvajanju. V tem slučaju je dopustno podalšanje samo za 2 uri na dan in sicer za največ 35 dni na leto. V podaljšanem delovnem času se smejo zaposlovati izključno samo pomožne osebe nad 16 let stare. Mladostni delavci pod 16 leti, ne smejo biti v nikakem slučaju zaposleni nad 8 ur na dan, pač pa se za te delovni čas lahko zniža pod 8 ur na dan, če odredi to za gotove kategorije obratov ministrstvo za socijalno politiko. Plačevanje prekočasnega dela. Vsako prekočasno (nadurno) delo, bodisi dovoljeno ali nedovoljeno, morajo plačevati podjetniki najmanj 50 odstotkov višje od rednega. Ta povišek velja tudi za akordno delo; pri akordantili se smatra za normalno plačo ene ure 48., 54., ali 60. del povprečnega tedenskega zaslužka, kakor je normalni čas v dotičnem podjetju ali 8, 9 ali 10 ur dnevno. Ta določba je obvezna za obe strani, kdor se ne ravna po njej, bo kaznovan radi prestopka. Nočno delo t obratih in zaposlenje otrok. Ženske brez razlike starosti in mladostni delavci pod 18 leti se vobče ne smejo zaposlovati ponoči v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in drugih podjetjih, ki spadajo pod ta zakon. V izjemnih slučajih je dopuščeno tudi to in sicer: a) pri višji sili, ko je neizogibno treba podjetje oteti nenadne nevarnosti ali večje škode; b) če je treba sirovine, ki se rade kvarijo obvarovati neizbežne pokvare, in sicer največ 30 krat na leto; c) pri neizogibni višji državni potrebi. Nočno delo je delo v času od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Delo ien pred in po porodu. Ženam je zabranjeno vsako zaposlenje 2 masca pred porodom in 2 mesca po porodu. Tudi po reteku teh 4 mescev dopusta, ji podjetnik ne sme odovedati službe, razen če bi to stanje trajalo nad leto dni od dne poroda. Za dobo porodnega stanja nima prizadeta oseba pravice do plače, če ni drugače pogojeno. Za dojenje dece mora dovoliti podjetnik delavkam-materam poseben odmor, in sicer: 1. če je dete v materinem stanovanju, do 80 minut za vsakih 4 do 5 ur dela ali 2. če je dete v dečjem zavetišču podjetja, kjer mati dela, po 15 minut za vsakih 4 do 5 ur dela. Radi tega se takim delavkam ne sme kratiti rednega odmora in mezde. — To velja za vse delavke-matere brez razlike, če so poročene ali ne. Stanovanjsko vprašanje - državno vprašanje. vi. Zakon o gradnji delavskih stanovanj. Stanovanjski zakon je splošen izraz za zakonski okvir v katerega spravljajo države časovne in krajevne potrebe, v kolikor 30 socijalno in pravno v zvezi s stanovanjskim vprašanjem. Vsebuje lahko celo vrsto samostojnih zakonov, katerih vsak obravnava kako drugo vprašanje stanovanjskih zadev. V ožjem pomenu pa se stanovanjski zakon peta z državnimi sredstvi za gradnjo novih stanovanj. Je torej pozitivno vstvarja-joč in skuša kot tak z novimi zgradbami izpopolniti pomanjkljivo število stanovanj za tiste ljudske sloje, ki bi s še tako vzorno samopomočjo v doglednem času ali pa nikdar ne prišli do svojih stanovanj. Zato se iz kakovosti stanovanjskega zakona navadno zrcali jtudi kakovost socijalnega mišljenja dotične države. Tako je bila n. pr. Holandija najbrže prva država v Evropi, ki je že pred 22 leti uvidela važnost stanovanjskega vprašanja s svojim znanim geslom: vsakemu državljanu človeka vredno stanovanje. Tam, kjer je stanovanj dovolj po .številu, ne pa tudi po kakovosti, se stanovanjski zakon peča z zdravstvenim izboljšanjem obstoječih hiš ter jih, če treba, podre ter na njihovem mestu ali namesto njih v pri-mernejem kraju sezida nove. Tudi v tem pogledu je bila Holandija prva, ki je dala podreti 13.000 nezdravih hiš ter sezidala nove. V novejšem času so vse kulturne države skušale stanovanjsko bedo ublažiti z novimi zgradbami. To je od nekdaj naravni zakon, veljaven tudi pri divjakih. To kar ni, pa je eksistenčni pogoj, je treba pač narediti, torej v našem slučaju nanovo zgraditi. Človek bi mislil, v Jugoslaviji ne bi smelo biti slabše kakor je bilo že od nekdaj tudi pri divjakih. Državni interesi pri nas še posebno zahtevajo državno skrbstvo za primerno obljuden je, za pomnožitev prebivalstva kot nadomestilo za vojne zgube, za utrditev obmejne obrambe, za izrabo naših naravnih zakladov v prid lastnim državljanom, za zdrav narodov naraščaj za za-poslenje vsakega državljana doma; skratka, ravno pri nas bi bila takoj po prevratu nujno potrebna državna skrb za razvoj države. Ravno pri nas je bilo takoj po uedinjenju potreba predvsem zakona za zidanje novih hiš. Zgodilo se je pa samo pri nas, da ravno na to prvo eksistenčno potrebo ni nihče, vsaj ne resno mislil. Skozi dve leti smo stanovanjsko bedo pobijali z uredbami pokrajinskih vlad — enotnega državnega zakona sploh nismo imeli — no, in te uredbe so pokazale odlomke iz avstrijskega zakona o zaščiti najemnikov, dočim so si ogabno in nezakonito rekviriranje stanovanj same omislile. In to skrpucalo smo v posmeh kulturnemu svetu že takrat imenovali »stanovanjski zakon«. Ta velika doba je našla male ljudi —■ pijane svobode in veseljačenja; male ljudi, nesposobne za velika gospodarska in socijalna vprašanja. Pijani svobode in na lovu za špekulacijami nismo videli, kako so naše sosede zvijaje se v krčih notranjih nemirov kljub temu in kljub še veliko večje nesigunosti valute, kot je bila pri nas, našle čas in voljo, pa tudi sredstva, da so pričele v velikem stilu zidati nova stanovanja. Se celo takrat popolnoma skrahirana Avstrija nas je nadkrilila z modernim stanovanjskim zakonom, kakršnega mi še dolgo ne bomo imeli. Kdo je kriv, da ravno mi že takrat nismo bili na boljšem? Ali samo naše takratne vlade? Star pregovor pravi: vlada je običajno taka, kakršni so vo-lilci. Torej, če še danes trpimo in če bomo še trpeli na posledicah takratne krivde, ni tega v prvi vrsti kriva vlada, temveč vsi skupaj, ki si nismo znali kaj boljšega izbrati in ker smo se takrat za stanovanjsko vprašanje brigali le v toliko, v kolikor je to vprašanje zadelo posameznika. Čuta skupnosti in odgovornosti nismo poznali. Poznali pa smo tudi stanovanjsko vprašanje le v toliko, v kolikor smo znali poditi druge ljudi iz njihovih starih stanovanj, da se vse-demo mi notri. To kulturno sramoto smo si ohranili do danes. Povečali smo S tem zaključujemo serijo razprav pod tem naslovom. V prihodnji štev. izide že začetek osnutka za edino pravilen stanovanjski zakou. jo medtem z zaščito najemnikov, zato, da so podnajemniki brezpravni in nečloveško odirani po tistih, ki vpijejo o odiranju po hišnih gospodarjih. Šele sedaj se pričnemo učiti, da je rešitev stanovanjskega vprašanja zunaj v novih vrtnih hišah, ne pa v vedni zaščiti stanovanj v starih, tujih hišah! Rekli smo, kakor so volilci, laka je vlada. Kdo nam je dal naš prvi »zakon o stanovanjih« katerega po vsi krivici nazivljamo »stanovanjski zakon«? To je bil takratni minister za socijalno politiko, dr. Žerjav. Ravno tri leta je sedaj tega. Ravno ob tem času se je tudi tedaj pripravljal zakon, ki naj bi prinesel rešitev tega največjega socijalnega in gospodarskega zla. Ravno ob tem času je dr. Žerjav obširno razpravljal v svojem »Jutru« o dobrotah tega zakona. Na prvi pogled se vidi, da mož sicer pozna to vprašanje, da pa ne pozna osebno stanovanjske bede in da ni znal ali pa ni hotel poznati tudi edino pravilne odpomoči. Razdelil je celo vprašanje na dva dela in je imel pri tein očividno pred seboj samo mesta, na naselbine v okolici mest, in na ureditev stanovanjskih razmer na deželi, sploh ni mislil. Pa tudi pri svoji omejitvi na mesta je zapostavil glavno vprašanje o zidanju na drugo mesto, a »relativno pravično razpolago z že obstoječimi stanovanji« je postavil na prvo mesto. — Mož sicer veliko besediči o nujni potrebi zidanja potom pridobitnih krogov in državnega prispevka, o važnosti stavbnih zadrug in je ves poln želja, da dobe tudi mali ljudje stanovanja in da postanejo sami lastniki svojih hišic. — Obljublja tudi kot poseben del zakonskega načrta o »javni pomoči« v 'zakonskem načrtu »Zidanje malih stanovanj«. Ampak vsem tem lepim obljubam se že od daleč pozna, da niso bile resno mišljene. Pa ravno te lepe obljube g. dr. Žerjava so rodile preračun jeni učinek na maso, ki ni vajena, globlje razmišljati. Učinek namreč je bil ta, da je obljubam verjela in željno pričakovala razglas novega stanovanjskega zakona. Navsezadnje ne bi bila nobena 110-sreča, če bi samo Jugoslavija stanovanjski zakon razdelila glede važnosti narobe in bi zidanje novih hiš tvorilo šele drugi del zakona. Glavno bi bilo, da bi se res tudi zidalo in da bi v tem res pričela z dobrim vzgledom država sama. Toda v zadnji razpravi smo videli, v kakšni ponesrečeni obliki in vsebini je prišlo na svet v lepih obljubah spočeto dete. Videli smo, kako je zakonodajalec pozabil na vse obljube o zidanju in kako se je že v naslovu zakona pievidno izmuznil izdaji pravega stanovanjskega zakona. Namesto tega je izdal »Zakon o stanovanjih« in se je omejil le na zaščito, odmero najemnine in drugo pravno razmerje med najemniki in gospodarji določujoče podrobnosti. A kar je najbolj važno: zidanje, to je vtaknil čisto zadej v člen 13, kjer ministrstvo za socijalno politiko naroča, da — ako sploh hoče, »sme« izdati določbe o zidanju. Toda za slučaj, če bi se g. ministru sploh zljubilo izdati taka določila, ki bi bila brez zakonite podlage itak brezpomembna, mu zakon za tak poskus zapre vrata pred nosom, ko z zadnjim stavkom tega člena zaukazuje: >3>a določila ne smejo posezali v zakonito področje samoupravnih obla-stev«. Nikjer pa ni duha ne sluha o obljubljenem dr. Žerjavovem posebnem zakonskem načrlu o »zidanju malih stanovanj«. Pa ga tudi ni nihče pogre šal. Vse je padlo le po prvem delu tega nestvor-zakona, po zaščiti in najemnini. In le radi tfe, napram stanovanjskemu vprašanju v celoti pravzaprav bagatele, si je še danes vse v laseh. To pa je ravno vlada hotela doseči, ker se je s predpisi med obema strankama izmuznila očitku o zanemarjanju lastne dolžnosti. Vzbudili smo te spomine, ponovili smo marsikaj že v prejšnjih sestavkih povedanega, ker smo glede t. zv. novega stanovanjskega zakona danes pravna istem, kakor smo bili osovrej pred 3 leti. Razloček je le ta, da smo danes opozorjeni na špekulacijo bivše vlade in da se je medtem stanovanjska beda tako poostrila, da zaslužimo bikovko, ako ne zahtevamo sedaj od Beograda v prvi vrsti: Zakon 01 gradnji delavskih stanovanj. poročili Pipanovo soprogo. — O. Pipan se je namreč poročil pred 6 mesci. — Umor naj bi bil čin maščevanja. Vendar, kakor vse kaže in je tudi policija tega mnenja, osumljenec ni storil tega hudodelstva. Krivca iščejo v povsem drugi smeri, med Pipanovimi trgovskimi kompanjoni. Sigurnih ugotovitev pa doslej policija še ni izdala. Na vsak način nam nudi zopet ta slučaj sliko povojne ljudske demoralizacije in brezsrčnosti in pa kako skrbe merodajne oblasti za javno varnost davkoplačevalcev. Ze opetovano smo nagtašali, preveč< razsvetljena. Zločiuec je sledil g. Pipanu, ki se je vračat s soprogo iz Ljubljane, kjer je bil na obisiku pri svojem tastu g. Stupici. To zalezovanje sta Pipanova opazila in zato po- spešila korake. Prišedši do Hranilnične ceste pa ju je v tej temni iA samotni ulici zločinec prehitel ter pred hišo štev. G izvršil svoj namen. G. Pipan se je od kroglo zadet v levo stran prsi zgrudil in v par trenutkih izdihnil, soproga pa se je one-zvestftla. Ljudje so bili takoj na mestu, a vsaka pomoč brezuspešna, strel je bil smrtonosen. O morilcu ni bilo sledu. Tega groznega dejanja je osumljen Ernest Miklič, sin ljubljanskega hotelirja, ki je lani hotel ANGLIJA. Na Angleškem sedaj samo agitirajo. Volilna borba je v polnem teku. Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel. Ponekod je vložila listo samo po ena stranka in so s tem dotični kandidati izvoljeni brez volitev. Takih slučajev je dosti in ima delavska stranka že tudi s tem precej mandatov. — Mac Donald je na stalnem agitacijskem potovanju ter je imel doslej že nad 50 govorov. V splošnem so izgledi za Mac Donalda dobri. KONFLIKT MED ANGLIJO IN TURČIJO. Zaradi meja v Mosulu je nastal med Anglijo in Turčijo spor, ki utegne imeti zle posledice. — Zadeva je izročena »Zvezi narodov«, ki pa jo najbrž ne bo mogla rešiti. Zainteresirani sta pri tem ludi Francija in Amerika, ki nameravata zavzeti svoje stališče. AN GLEŠKO-RUSK A POGODBA. Angleško-ruska pogodba, ki bi se imela sedaj obojestransko odobriti z izmenjava listin, je odložena. Ratifikacija se bo izvršila pozneje, ko bodo v Angliji imeli nov parlament. Sicer pa pravijo, da so zadevo zavlekli Rusi. NEMČIJA. Zeppelinov zrakoplov, ki je dosegel svetovni rekord v zračni plovbi, je znatno olajžal situacijo Nemčiji. Francija in Amerika sedaj tekmujeta, kdo naj dobi velikanske Zeppeliuove ladjedelnice v eksploatacijo. Doslej so zastopale velesile parolo, da morajo te ladjedelnice zginiti. Po tem rekordu so drugačnega mnenja. Nemčija bo gradila Zeppelino-ve zrakoplove dalje, na svoj ali tuj račun, to je za enkrat postranska stvar. Dobila pa bo zato gotove koncesije in se razvijala v svojem pravcu. — Z neumornim delom se doseže vse. — Berlinske banke so sklenile, da ne bodo odslej računale več v biljonskih markah, pa tudi ne v rentnih markah. Ves promet se bo vršil v državnih markah, ki so krite z zlatom. Državni kancler dr. Marx je hotel preprečiti razpust parlamenta na ta način, da bi dobil za svoj kabinet še na- cijonaliste. To pa mu tudi ni uspelo, ker demokrati odklanjajo sodelovanje v valdi z nacijonalisti. Vsled tega je poslala kriza akutna. Izhodišče iz nje je razpust parlamenta. To pa se je že tudi zgodilo 21. t. m. — V Nemčiji stoje tedaj tudi pred volitvami. — V Angliji so podpisovali posojilo za Nemčijo. Značilno je, da je bilo podpisanega 13 krat več, kakor je bilo potreba. RUSIJA. V Rusiji imajo z državno ureditvijo tudi velikanske zapletljaje. Vsaka pokrajina ima svoje posebne težnje in zahteve, bodisi politčuega, kulturnega ali gospodarskega značaja. Pa vseeno gre, vlada to upošteva in narod tudi. Sporazumejo se in tako utrjujejo državo na znotraj. Sedaj je ukrajinski izvrše-valni odbor sklenil, da se ustanovi Moldavska republika, kar bo prav kmalu izvršeno. — V Rusiji se širi propaganda za zopetno priklopitev Besarabije k Rusiji. Propagando širijo besarabski begunci, ki sklicujejo v ta namen zborovanja po raznih krajih. Sovjetski vladi je ta propaganda naravnost dobrodošla, ker ni več daleč čas, ko se bo moralo rešiti tudi to vprašanje. V splošnem se lahko reče, da so razmere v Rusiji že precej urejene, dasi je treba še dosti časa in še več dela, da se vse do dobrega uredi. Zlasti obnova Rusije je vprašanje, ki bo čakalo še desetletja na rešitev. ITALIJA. 28. t. m. se bo vršila v Italiji proslava obletnice, ko je Mussolini stopil na površje in zagospodaril nad »večnim mestom«. Vrše se velikanske priprave povsod. Pravijo, da se bo v Rimu zbralo do 80.000 fašistov, v Milanu pa 90.000. Proslave v Milanu se bo udeležil Mussolini osebno, v Rimu pa baje kralj, ali pa njegov odposlanec. Vse to pa opozicije ne straši, zona bo vstr^jaln v abstinenci. 'In v parlamentu bo Mussolini sklepal sam — s svojo večino. Vsi sklepi bodo enoglasni. Vendar lo Mussolinija hudo skrbi, zato vedno računa, kako dolgo bo tako šlo. — Opozicija hoče izsiliti razpust parlamenta s tem, da bi vsi njeni poslanci položili mandate. RESEN POLOŽAJ V ŠPANIJI. Kralj je odredil mobilizacijo treh letnikov rezervne vojske, kar bi znašalo 1 miljon mož. Pol miljona naj bi odšlo v Maroko, kjer se bijejo boji, pol miljona pa bi ostalo doma, da se vzdrži red. — Položaj v Španiji mora biti tedaj zelo napet. Poročila z dežele. Maribor. Anketa »Dom u b o -g i h«. V Mariboru, kjer se še manj zida kot drugod, je eden naših tovarišev že pred dvema letoma začel akcijo, ki naj potom prostovoljnih darov omogoči gradnjo doma za reveže brez stanovanja in enega doma za tuberkulozne reveže. To človekoljubno akcijo je skušal pospešiti s tem, da ji je dal tudi patrijotičen značaj, da se namreč oba doma posvetita spominu na veseli dogodek v kraljevi hiši. Za to njegovo navdušenje so mu grozili z državnim pravdnikom in ječo, češ da je bilo to razžaljenje Veličanstva. Našli so se tudi krščanski ljudje, ki so v Beograd poročali, da lake akcije v Mariboru ni potreba, ker da v Mariboru sploh ni sta-novaujske bede. Tako je ta prepotrebna akcija morala čakati na ustanovitev kreditne in stavbne zadtuge »Moj-mir«, ki je celo akcijo prevzela v svoj glavni delovni program. Pa tudi sedaj so se našli dobri ljudje, ki so rekli, da zadruga ni opravičena vršili tako človekoljubno delo. In tako se je ves načrt zopet zavlekel za eno leto, med katerim se je zadrugi po posebnem odboru te akcije vendar posrečilo dobiti dovoljenje za tombolo in loterijo. Da se lo vprašanje razreši, je bila 14. tm. sklicana v mestni dvorani dobro obiskana anketa, katere so se poleg zastopnikov vlade, cerkve, vojaštva, občinskega sveta in raznih društev udeležili tudi naši tovariši. Anketo je otvoril župan, g. Grčar. Poročilo o sedanjem delovanju je podal predsednik akcije g. Džamonija. Zanimivo je bilo slišati, kako so vse tri socijalistične stranke stvarno navajale razne nasvete in kako je zlasti tovari.1 Roglič zastopal interese zadruge, ter odobraval, da zadruga izvede to po-, možno akcijo. S svojim stvarnim nastopom je tovariš Roglič največ pripomogel, da se je za nekatere dosedaj nejasno vprašanje ugodno rešilo. Ker tvori ta pomožna akcija glavno podlago za rešitev največje stanovanjske bede, in jo bo treba prenesti tudi na druga mesta, se o priliki k tej anketi še povrnemo. Ljudska univerza v Mariboru je bila otvorjena v torek, 14. t. m. s predavanjem g. inž. Kukovca o pomenu in nalogah ljudskih univerz. Predavanje je bilo zelo zanimivo in podučno. O. predavatelj je zlasti podčrtal etično stran vzgoje nasproti racijo- nalistični in materialistični ter stavil za vzgled dunajsko »Uranijo«. K besedi se je oglasil g. prof. Favai, ki se je zavzemal predvsem za strokovne tečaje. Predavanja se vrše vsak torelft Priporočamo vsem našim izobrazbo željnim somišljenikom, posebno iz vrst mladine, da pridno izrabijo ugodno priložnost. Muriborski »Tabor« pridno prinaša poročila o socijalnodemokratski stanovanjski demonstraciji, ki se jo vršila v nedeljo, 12. t. m. in ki jo soc. deni. izrabljajo v strankarske namene. Kljub temu, da je »Tabor« nanjo že pred nedeljo opozarjal, je bila »manifestacija« precej klaverna. — Nimamo nič proti temu, čeprav je »Tabor« naštel v sprevodu več ljudi, kot jih je faktično bilo. Saj je vendar vsakomur dobro znano prisrčno razmerje, ki veže obe stranki Se izza Kristanovega ministrovanja, ko se je protežiralo nemškutarsko delavstvo in preganjalo narodno - socijalistično. Omenili smo to le radi tega, ker nam je dobro znano, da bi »Tabor« niti besedice ne bil črhnil, če bi mesto internacijonalcev manifestirali narodni socijalisti. Kdo se ne spominja impozantnega obhoda naše omladnie po mariborskih ulicah dne 7. septembra t. 1. Ali mislite, da je »Tabor« le z eno besedico zabeležil ta vsekakor pomembni dogodek? Kaj še! Podobnih slučajev bi lahko še več našteli. Ko je lansko leto priredilo »Bratstvo« v Celju o priliki obletnice koroškega plebiscita spominsko predavanje, ga tamkajšnje glasilo demokratov »Nova Doba« ni hotela registrirati niti proti plačilu, češ, ker so bili lepaki za predavanje tiskani v drugi, ne v demokratski tiskarni. Ta poslednji dogodek omenjamo zato, da javnost vidi, da so demokrati povsod enaki. Poboljšali se niti sedaj niso, ko so šli skupno z NSS v narodni blok, ker jim leži narodni socijalizem slej kot prej v želodcu. Najdejo se pa še kljub temu ljudje, ki jim gredo na limanice, kadar brenkajo na strune šovinističnega oz. demagoškega naeijonalizma. To smo hoteli povedati. Novi mestni občinski svet v Mariboru. V torek dne 21. t. m. so so v Mariboru vršile volitve za sestavo novega občinskega sveta. Čeprav je bilo glede osebe novega župana že splošno znano, vendar je vladalo po mestu tako zanimanje za to priliko, da so morali izdati posebne vstopnice za takozvano galerijo. Mali prostor zadaj za barijero je bil že pred 18. uro nabito poln. Prvi med novimi občinskimi svetniki je prišel tovariš Selinšek, ki je bil tudi v dosedanjem občinskem svetu. Drugi za njim je prišel tovariš Roglič. Predzadnji so dospeli Nemci, a zadnji točno ob 18. uri so prišli soc. demokrati z nageljčki. Naši tovariši so zasedli svoja stara mesta, za njimi blok Nemcev. Centrum je zavzela dosedanja levica (SLS), njih mesta sc^. demokrati, spredaj del demokratov, zadaj en komunist. Vlado je zastopal vlad. tajnik dr. Levičnik. Sedanji župan Grčar je otvoril sejo s kratkim pojasnilom in vabilom naj najstarejši obč. svetnik prevzame vodstvo volitev. Slučaj hoče, da je najstarejši obč. svetnik Nemec g. Ivan Sirak. Pozdravil je v slabi slovenščini navzoče. Na vprašanje, če se želi čitanje občin-kega statuta, se je to soglasno odklonilo. (Statut je še vedno nemški in zahteva nemško poslovanje.) Nato se je oglasil g. obč. svetnik prof. Favaj v imenu soc. dem. kluba z napisano izjavo, v kateri klub protestira proti volitvam nasilja; novi občinski svet ne kaže prave slike demokracije, mi bomo delali na to, da se te krivične volitve razveljavijo. (Protesti in odobravanja.) Isto srečo je poskusil komunist g. občinski svetnik Razboršek, pa ga niso pustili do besede. Ko se je hrup polegel, se je prešlo na volitve župana. Skrutiuatorja obč. svet. gg. Tumpej in Stabej. Izvoljen je bil z 81 glasovi g. dr. Josip Leskovar, načelnik SLS; (jenoglasno« je bil voljen tudi g. občinski svet. Buhun. — Veselost. Klici; tega je volil dr. Leskovar). Za podžupana je bil isto-tako izvoljen g. dr. Franjo Lipold (en glas je dobil g. obč. svet. Weixl). Pri obeh volitvah je bilo oddanih 9 praznih glasovnic. Oba izvoljena izjavita, da volitev sprejmeta. Galerija je izvolitev glasno pozdravila. Pri nato sledeči volitvi mestnih svetovalcev so bili z glasovi narodnega bloka izvoljeni gg.: Roglič, Šoštarič, dr. Jezovšek, dr. Juvan. Proti prvemu razglasu teh volitev, ki so svetovalce »numeriraleic, je protestiral tov. Roglič, češ, da to ne gre za prvega itd. svetnika, temveč gre za štiri mestne svetnike. S tem' je bil oficijelen akt končan. Predsedujoči je povabil novega g. župana naj prevzame predsedstvo, kar pa je novi župan odklonil, ker treba je še Najvišjega potrdila izvolitve. Po splošnem mnenju bo preteklo najmanj 3 tedne predno pride iz Beograda potrditev novega župana. Pokazalo se je že pri tej priliki, da bodo bodoče seje novega obč. sveta zelo zanimive. Po sedanjem razpoloženju bo za to skrbela opozicija. Rovarji proti SOD v Mariboru. V času znanega razstavnega prepira v Mariboru sta tedanji tajnik Kenda in, slikarski/ mojster Ambrožič med drugimi spravila tudi enega naših tovarišev v odbor »Slovenskega obrtnega društva«, pozneje pa tudi v razstavni odbor. Ker je naš tovariš pri prevzemu funkcij v razstavnem odboru od prejšnjega konsorcija, v katerem sta imela glavno besedo Ambrožič in Kenda, zahteval razčiščenje glede dotedanjih računov, omenjena dva pa tega nista hotela storiti, se je tudi i/. drugih uglednih mož sestavljeni razstavni odbor razšel, nakar sta Ambrožič in Kenda 'prevzela vodstvo razstave. Že tedaj sta kovala maščevanje proti našemu tovarišu. Medtem sta si izbrala še eno žrtev izmed naših tovarišev. Ker je bila cela razstavna komedija preogabna, smo z drugimi listi vred molčali tudi mi. To sta pa oba junaka izrabila sedaj, ko sta z razstavo likvidirala in bi zopet rada dobila Slovensko obrtno društvo v svoje roke. Izbrala sta si od odbora I štiri člane, ki se imajo največ njima za- ! hvaliti, da so v odboru proti prejšnjemu i odboru ter jih ^bombardirata z grozilnimi pismi, da naj odstopijo, češ, da niso — obrtniki. Med njimi se nahaja kot rečeno tudi eden naših mariborskih tovarišev. S tem sta napravila tudi naši potrpežljivosti konec. / Jesenice. Neštetokrat smo se že ba-vili s stanovanjsko krizo, ki vlada na Jesenicah. Žal, našli smo zmirom zaprta u§esa na merodajnem mestu. Tako nam tudi sedaj sili vprašanje v ponoven pretres. — Da je kriza, je kriva več ali manj KID in to radi tega, ker ne zida za svoje uslužbence stanovanj. Izgovor, da je denarna "kriza, ne velja-nič. Ali ena je pri stvari in sicer to, kar se iz povsem zanesljivih virov sliši, da tovarna ne zida toliko časa, dokler ne zida država za svoje urade in uslužbence. To bi se morda dalo zagovarjati pri splošni zadovoljitvi vsega delavstva, nikakor pa ne danes, ko stanuje večina delavstva v brlogu podobnih stanovanjih. Mi se izrekamo predvsem za to, da mora zidati tovarna. Da pa se odpravi ta sramota vsaj začasno, odnosno da se odpomore temu, naj se dela na tem, da se preurede razna buržujska stanovanja za najbolj potrebne delavske družine. V mislih imamo pred vsem stanovanja raznih uradnikov, ki zavzemajo cele hiši?, dasiravno so povečini samci. Dalje, priredijo naj se stanovanja v hišah, kjer je zadosti prostora. So namreč hiše, ki imajo velika podstrešja. Ena celo za 4 stanovanja. Brez večjih stroškov bi se dala napraviti stanovanja za družine z več člani. Ponovno apeliramo na vse merodajne faktorje, da se že enkrat zganejo ter uvidijo, da je delavstvo neverjetno potrpežljivo prenašalo vso to »krizo«, a v bodoče se ne ve, kaj bo. Naše geslo je: zida naj država, zida naj K. I. D. Če ne, naj si gotovi krogi sami pripišejo posledice! Trbovlje. V nedeljo, 19. t. m., se je vršil tu shod združenih stranic, ki je imel namen protestirati proti brezpravnemu stanju trbovelj. občine in zahtevati nemudoma razpis občinskih volitev. Shod se je vršil pred cerkvijo in se ga je udeležilo blizu tisoč oseb. Zborovanje je v imenu bloka otvoril g. Klenovšek, ki je pojasnil namen shoda. Na to je za Socijalistično stranko Jugoslavije poročal g. Krušič in pojasnil, zakaj se je stvoril blok vseh strank in kakšne so njegove zahteve. Za njim je govoril g. Miloš Rezina kot zastopnik Kmečko-de-lavske obrtne zveze, ki je grajal nastop samostojnih demokratov, kateri se iz umljivih razlogov branijo volitev. Za neodvisne rudarje je govoril g. Kerše in g. Planinšek za SLS, kot zadnji je govoril za NSS tov. Kravos, ki je izrazil solidarnost v boju za odpravo brezpravnega stanja in za razpis volitev. Predsednik je nato prečital resolucijo, v kateri se zahteva takojšen razpis volitev, odstranitev sedanjega gerenat in imenovanje sosveta z novim začasnim gerentom. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je predsednik zaključil lepo uspeli shod. — Po shodu se je vršila invalidska proslava, ki pa je radi intrig JDS prav slabo izpadla. Pri proslavi invalidov je bila zastopana tudi NSS po odboru Krajevne organizacije in tajniku Kravosu iz Ljubljane. — Popoldne se je vršila v vseh prostorih gostilne Pravdič »vinska trgatev« Krajevne organizacije NSS, ki je v vsakem oziru prav dobro izpadla. — Naš pokret v Trbovljah narašča, ker je delavstvo pričelo uvidevati zmoto raznih interna-cijonal in se v velikem številu zopet priključuje narodno-socijalističnim vrstam. Iz stranke. Seja gospodarskega »reta NSS se bo vršila v nedeljo, 26. t. m., ob 8. uri dopoldne v Celju. Pozivamo vse člane gospodarskega sveta, da se seje polnoštevilno udeleže. Zborovanje NSS v Kočevju. V nedeljo 19. t. m. se je vršilo v Kočevju zborovanje zaupnikov naše krajevneen organizacije, kateri je predsedoval predsednik krajevne za lep napredek naše krajevne organizacije. Zaupniški sestanek NSS v Ribnici. V nedeljo popoldne se je vršilo v Ribnici v prostorih tov. Lovšina dobro obiskano za-upniško zborovanje, kateremu je predsedoval predsednik krajevne organizacije, tov. Jereb. Tov. podnačelnik, Juvan, je obširno poročal o političnih dogodkih v Beogradu ter pojasnil naše stališče napram sedanji dolgotrajni krizi, podrobno se je pečal s političnimi razmerami v Sloveniji ter dal razna navodila za razširjenje naše krajevne organizacije. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto ter so zaupniki soglasno odobrili delovanje načelstva stranke. Sledila je nato živahna razprava o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, na kar je lov. predsednik, Jereb, z lepimi, bodrilnimi besedami zaključil dobro uspelo zborovanje. Glavni strankin zbor v Brnu. Bratska češkoslovaška narodno-socijalistična stranka ima svoj letošnji glavni strankin zbor v drugem največjem mestu Češkoslovaške, v Brnu. Zborovanje je bilo najprej določeno za 1. in 2. november, a je bilo radi dogodkov v praškem parlamentu preloženo na 6., 7. -in 8. december. Tega zborovanja se udeleži delegacija naše stranke, kateri se pridružijo tudi zastopniki raznih večjih krajevnih organizacij. Pozivamo vse one tovariše, ki se nameravajo pridružiti naši delegaciji, da prijavijo svojo udeležbo do 15. novembra strankinemu tajništvu, da uredimo vse potrebno glede potnih listov. Pripominjamo, da se namerava naša delegacija odpeljati 4. decembra z opoldanskim vlakom preko Dunaja v Brno. V Brnu ostane vse tri dni zborovanja, naslednji dan pa se odpelje delegacija v Prago, kjer bo imela večjo konferenco s predstavniki bratske češkoslovaške stranke. Delegacija se vrača 11. decembra zopet domov. Pozivamo še enkrat one tovariše, ki jim je mogoče udeležiti se tega obiska naših bratov, da se pravočasno prijavijo tajništvu. Strokovni vestnik. Kapitalistični napad. — Združene tvornice stekla v Hrastniku in Zagorju skušajo znižati delavstvu prejemke za eno celo četrtino. Delavstvo se takemu znižanju odločno upira in grozi z obrambno stavko ter 'zahteva pogajanja. Podjetje je preko inšpekcije dela vsako pogajnje odklonilo ter v;.traja na znižanju mezde. Boj se je pričel. Prepričani pa smo, da ta boj ne bo ostal osamljen. Vsi kapitalistični krogi imajo uprle oči v Zagorje in Hrastnik in od tam pričakujejo klic za splošen naskok. Zato pa tudi delavstvo ne sme odvračati oči od Zagorja in Hrastnika, ker se tudi zanje bije odločilen boj. — Tovarišem iz steklarne Zagorje in Hrastnik kličemo: No bojte so, mi vsi bomo bili boj z vami in zato ne klonite! Statistika OlJZD. V »Radnički Zaščiti« je objavil ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu statistiko o delovanju tega zavoda v letih 1922 in 1923. Iz statistike navajamo sledeče: Osrednji urad je imel 82 okrožnih uradov, 7 tovarniških pomožnih blagajn in 2 privatni pomožni blagajni. Slovenija Lina en sam okrožni urad, llrvatska jih ima 5, Vojvodina 5, Bosna 5 in Srbija 1. članov je štel zavod 1. 1923 nekaj nad 449.000 in 1. 1924 pa nad 459.000. Na zavarovalninah je prejel zavod 1. 1923: za bolniško zavarovanje 150 trilijonov dinarjev, za zavarovanje proti nezgodam nad 47 miljonov dinarjev in za delavske posredovalnico okoli 8 miljonov dinarjev. Skupno torej 211 miljonov dinarjev. Nevplačanih zavarovalnih premij je nad 95 miljonov dinarjev. Na podporah je zavod izplačal za lelo 1923. nad 110 miljonov dinarjev. Zn razne zgradbe je zavod doslej izplačal nad 26 miljonov dinarjev. Zavod ima štiri zdravilišča in to: Kasindol, Brestovac, Jadran na Rabu in Palic pri Subotici. Zavod zida uradna poslopja v Ljubljani in Beogradu, namerava zidati pa tudi v Zagrobu. O tej statistiki še spregovorimo. Nezaposlenost v ČSR v mescu septembru 1924. Statistika češkoslovaškega ministrstva za socijalno politiko izkazuje za mesec september t. 1. sledeče številke o nezaposlenosti. Nezaposlenih je bilo 7700 oseb, med njimi 5900 moških. 800 ženskih, z 8500 družinskimi člani. — Na Češko jih odpade 5000, na Moravsko in Šlezijo 1300, na Slovaško in podkarpatsko Rusijo pa 1400. Poleg tega je dobivalo podpore s po-sredvanjem podjetij 17.750 deloma nezaposlenih oseb z 8380 družinskimi člani. Število direktno podpiranih oseb se je v primeri s prejšnjim mescem zmanjšalo za 9233. V istem času lanskega leta je bilo neposredno podpiranih 56.606, s posredovanjem podjetij pa 37.854 oseb. Srečno češkoslovaško delavstvo, mi tega ne poznamo! Podaljšanje delovnega časa v Rusiji. Strokovna intrenacionala v Amsterdamu sporoča, da je sklenila sovjetska vlada z ozirom na zaostalost produkcije v ruski industriji, podaljšati delovni čas za eno uro. Pri nas bi podjetniki tudi radi podaljšali čas, a upajmo, da bo delavstvo vsak tak poskus že vnaprej odbilo. Delavska stavka v Viikovaru. V vukovarski tovarni za izdelavo franckovih kavi-nih škatelj, kjer je zaposlenih 60 moških in 64 ženskih moči, je izbruhnila stavka, ker je delavstvo doseglo odpravo 9 urnega delovnega časa, a jim je podjetje pri izplačilu odtrgalo 7 dinarjev dnevno. Upamo, da bo delavstvo solidarno znalo uveljaviti svoje pravice. O poteku stavke bomo poročali. Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Bratje odborniki, vsi in točno. Mladinski vestnik. Otvoritev plesne šole »Bratstva«. V torek, 21. t. m. je ljubljansko »Bratstvo« otvorilo v areni Narodnega doma svojo vsakoletno plesno šolo. Ob najlepši udeležbi je predsednik društva, br. Kravos, otvoril šolo, pozdravil obiskovalce, predstavil pokroviteljico, načelnika odseka in plesnega učitelja, na kar je plesovodja, br. Kosiček, otvoril ples. Tudi letos se bodo v plesni šoli poučevale vse moderne plesne novitete pod spretnim vodstvom priznanega učitelja, br. Kosička. Vabimo vso našo mladino, da se poslužijo te naše edine plesne šole. Vabimo pa tudi nam naklonjene plesalce, da poselijo našo šolo. Pouk se vrši vsak torek od 8. do 12. ure zvečer v areni Narodnega doma. Prijave se sprejemajo vsak večer od 6. ure naprej v Pulpanovi čitalnici, Gajeva ulica. Srbo - hrvatski tečaj »Bratstva« v Ljubljani se otvori tudi let03 in sicer 1. in II. začetkom novembra. Pouk je tudi letos brezplačen. Prijave se sprejemajo v Pulpanovi čitalnici, Gajeva ulica, vsak večer od 6. ure naprej. Tam se dobe tudi potrebne informacije. Pozivamo vse brate in sestre, ki srbo-hrvatskega jezika ne poznajo, da se prijavijo v tečaj. Mariborski in celjski taborniki! Sporočite v Ljubljano o svojem dosedanjem delu! Tedenske novice. organizacije, tov. Medved. Poročal je strankin podnačelnik, tov. R. Juvan, o vseli aktualnih vprašanjih, predvsem o politični situaciji v naši državi, o razmerah v Kočevju ter o organizaciji stranke. Po njegovem obširnem poročilu je sledila debata, v katero je poseglo več tovarišev. Z veseljem ugotavljamo enotno naziranje vseh naših kočevskih zaupnikov, kar je najboljša garancija PROSLAVA 50 LETNICE PISATELJA-PESNIKA FR. KS. MEŠKA IN SESTANEK NEKDANJEGA DIJAŠTVA PTUJSKE GIMNAZIJE V PTUJU. V Ptuju se je osnoval nedavno odbor, ki si je nadel nalogo proslaviti 50 letnico našega dičnega pesnika-pisatelja Fr. Ks. Meška, ki sedaj župnikuje v Selcih pri Slovenjgradcu. S to proslavo našega Meška je pa zamišljen tudi sestanek vseh onih — danes v najrazličnejših poklicih nahajajočih se nekdanjih dijakov ptujske gimnazije in to od ustanovitve zavoda v letu 1869. — Spored za to slavnost se je določil od strani pripravljalnega odbora takole: V ponde- ljek, 10. novembra t. 1. ob 16.30, odnosno 17.12 bo sprejem došlih gostov na ptujskem kolodvoru. Ob 20. uri se vrši v »Mestnem gledališču« predstava Meškove drame »Pri Hrastovih«. Nato eventuelno prijateljski sestanek v »Narodnem domu«. — Drugi dan, v torek, 11. novembra bo ob 10. uri dopoldne v mestni proštijski cerkvi svečana žal-no-spomniska služba božja za vse pokojne profesorje, tovariše in dobrotnike ptujske gimnazije. Ob 1. popoldne skupni obed došlih gostov in Ptujčanov, ki se bodo prijavili, v »Narodnem domu«. Zvečer ob 20. uri v prostorni dvorani »Društvenega doma« »komerz« z raznim obširnim zabavnim sporedom. Čisti dohodek prireditve je namenjen dijaški kuhinji ptujske gimnazije. Odboru je na tem ležeče, da se slavnost vrši v prav šolsko-tovariškem duhu. In tako se bodo pri tej priliki po dolgih, dolgih letih zopet sestali tovariši — bodisi Slovenci bodi i Neinci k tovariškemu sestanku preživljaje spomine in doživljaje izza šolske dobe — ko so po klopeh ptujske gimnazije trgali hlače. — — Izrecno bodi ome-rieno — da je slavnost zamišljena v izključno tovariškem duhu — brez vsakega politično-strankarskega obiležja ali primesi1 V teku prihodnjih dni se začno razpošiljati vabila vsem onim nekdanjim dijakom ptujske gimn., katerih naslovi so odboru kolikor toliko znani, oziroma so se zamogii ugotoviti na podlagi gimnazijskih izvest ij počenši od leta 1869 do leta 1896. — Sanio-obsebi umevno je, da je ugotovitev natančnih naslovov na ta način silno težavna hi v premnogih slučajih naravnost nemogoča! Marsikateri nekdanji dijak ptujske gimnazije torej ne bo dobil posebnega vabila. Vsi taki naj smatrajo te vrstice za opozorilo, obvestitev in ob enem kot vabilo k temu slavlju. — Ker mora odbor za iuhanje udeležence pravočasno preskrbeti za ta d'-a dni prenočišča ter da bo mogoč =) dohčiti število udeležencev pri banketu, vabi odbor vse gg., ki se nameravajo udeležbi slavlja, da javijo svojo udeležbo najtesneje do 1. novembra. — Na pozneje d vi« prija ve se ne bo mogoče ozirati. — Za nusto Ptuj in okolico se posebna vabila ne bodo razpošiljala. — Objava :n vabilo zn mesto Fluj In okolico se vrši potem lepakov, pri večerni prireditvi pa so si gostje dobrodošli! Zunanjim gg. udeležencem naznanja ,ioi>or tudi, da se je obrnil na ministrstvo isu promet s prošnjo, da dov) i udeležence.’. polovično vožnjo v Ptuj n nazaj! — l’ ; ave k udeležbi naslavljajte izključno na tajnika »odbora za Meškovo slavljen v Ptuju, g. Avgusta Kosa, p. asistenta davčnega oljiva v Ptuju, Imen dnjo tu.li vsa dru gn eventualna pojasnila. I Dr. Franjo Rosina je 15. t. m. umrl v dunajski bolnici. Mož je bil steber narodne misli in dela v časih najhujših nacijo-nalnih bojiv na Štajerskem, naprednjak — da rabimo to besedo — starega kova, trd in neizprosen, toda konciljanten tudi napram političnim nasprotnikom. Tudi ob in po prevratu je bil vseskoz na svojem mestu ter ima za slovenski Maribor v tem pogledu veliko zaslug. On je proglasil Maribor za slovensko mesto. Vseskozi poštenjak je zahteval poštenje tudi v politiki ter je zato prišel v nasprotje z Žerjavovo politiko. — Z dr. Rosino je legla v grob markantna narodna osebnost in velika odporna si-1 la, kateri dolgujemo vsi Slovenci največjo hvaležnost in spoštovanje. Zato ga ohranimo v častnem spominu. — Dr. Rosi-novi rodbini pa naše iskreno sožalje. Pokojnikovo truplo so prepeljali z Dunaja v Maribor, kjer se je v pondeljek vršit veličasten pogreb, ki je pričal, kako je slovenski narod spoštoval svojega obmejnega voditelja. Za zakon o splošnem zavarovanju se bori in peha jugoslovansko delavstvo že celih 5 let, pa ga še danes nima, razen dosedanjega zastarelega skrpucala, ki je samo za ime in nima prav nobenega praktičnega pomena. Kaj pomaga delavcu zakon, ko pa mora na stara leta in pri onemoglosti kljub temu vzeti v roke beraško palico, nadlegovati ljudi, sam sebe pa izpostavljati policiji, ali pa postane v najboljšem slučaju — občinski revež, zares revež v pravem pomenu besede. — Meščanske stranke so pri vsakih volitvah delavcu obljubljale tudi to najnujnejšo socijalno ustanovo, toda storile niso doslej prav nič. Vse vlade do danes za to vprašanje, ki je eno najvažnejših, niso imele ča:;a. Sicer je izdelan osnutek, za katerega je tudi NSSZ in NSS stavila svoje predloge in načrte, toda ta leži na kupu v Beogradu. — Apeliramo na vlado, da se za to vprašanje resno zanima in zavza, me, da bo v najkrajšem času rešeno, da bo delavcu odpadla vsaj ta skrb, kaj potem, ko ne bom mogel več služiti!? — Tega vprašanja ne smemo pustiti iz vidika. Podpreti ga morajo vse stranke, kakor so podprle vprašanje invalidov. To naj bo kardinalna zahteva vsega delavstva in z vsakega zborovanja naj romajo resolucije v Beograd — na vlado. — Mi, narodni socijalisti, bomo storili svojo dolžnost. Unior v Črnem kalu. 14. t. in. sta bila ustreljena dva italijanska orožnika v istrski vasi Črni kal. Italijani so pričeli iz tega delati politično afero ter lansirati vesti, da gre za političen umor, zlasti ker se sprva za morilca ni vedelo. Sedaj bo Zadeva pojasnjena, ker je morilec prijet ter je dejanje priznal in izjavil, da je zločin izvršil v silobranu. Morilec je neki uslužbenec Win-dischgriitzove graščine na Planini — Stanko Molk. Hotel se je 19. t. m. ravno s tranzitnim brzovlakom odpeljati v Avstrijo, a je bil kot osumljenec na postaji Rakek aretiran. — Sedaj se nahaja v zaporih deželnega sodišča v Ljubljani. »Stanovanjski zakon.« (Osnovne misli in predlogi.) Pod tem naslovom izdeluje kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« v Mariboru v smislu svoje spomenice konkretno zamišljeni osnutek za naš prvi pravi stanovanjski zakon. Osnutek je razdeljen na oddelke. A) Kratka utemeljitev. B) Porazdelitev zakonov po vrstnem redu izvršitve ’jn potrebe. C) K vsakemu zakonu posebej kratek komentar. D) Konkretni predlogi k posameznim zakonom. Porazdelitev vsebuje radi boljšega pregleda 18 raznih zakonskih predlogov, ki vsi spadajo v okvir stanovanjskega zakona, ki se pa bodo pri končni redakciji tudi skrčili oziroma spojili v sorodne zakone. Vendar pa tudi v slučaju take spojitve ostane končna porazdelitev osredotočena na 4—5 glavnih zakonskih skupin. Medtem, ko se naš sedanji in tudi projektirani novi »zakon o stanovanjih' razdeli samo v dva dela in se še celo tu zapostavlja najvažnejši del, to je zakon o zidanju malih stanovanj, navaja ta novi osnutek na prvem mestu sredstva in izvršitev za zidanje, nato, katere sloje je treba najprej z državno pomočjo preskrbeti z novimi stanovanji in prav na koncu navaja tudi zakon o zaščiti najemnikov. To zapostavljanje zakona o zaščiti v prvem trenotku mar sikomu ne bo simpatično, ker se ravno sedaj vse misli sučejo v glavnem le okrog trboveljski, libojski, ormoški in visokokalorični trobnodolski (specijalit. za centr. kurjave) po najnlijlh cenah DOM. ČEBIN trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1/11. tega vprašanja. Osnutek pa dokazuje, da je ta porazdelitev popolnoma na svojem mestu, kajli že danes stoji pribito, da si nobena vlada ne bo naprtila nepregledne odgovornosti s tem, da bi hoteja hišnim lastnikom na ljubo preuranjeno ukiniti zafičilo najemnikov. Zaščita — pač omejena na one, ki jo res potrebujejo — za enkrat mora obstojati! Naša dolžnost je, da jo raz širimo tudi na podnajemnike, ki so je najbolj potrebni. — Zanimivi v tem novem osnutku so konkretni predlogi, kako drža va lahko tudi sama prične z resnim sodelovanjem pri zidanju novih stanovanj. Današnji zaključni sestavek je že zamišljen kot prehodni uvod k novemu osnutku, ki nam je od zadruge »Mojmir« na razpolago. Stojimo pred važnim razvojem v stanovanjskem vprašanju. Naši tovariši bodo dosedanje tozadevno razprave še zelo potrebovali na javnih shodih. Posebno dobrodošel pa jim bo novi osnutek, na katerega še posebej opozarjamo. Vse naše dejanje in govorjenje naj bi prevevala in oživljala ljubezen, prava človekoljubnost. A ravno to nebeško hčerko zamori — alkohol. Da boste to preprečili, dajte mladini v roke »Mladega junaka«, sami pa, ako imate čas, čitajte »Prerod«. Oba lista Vam pošlje na zahtevo brezplačno na ogled uprava »Preroda« in ^Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Za policijske organe. — Prav skrajni čas je, da se vlada, oziroma notranje ministrstvo pobriga za vse policijske organe, ki se nahajajo materijelno v najslabšem stanju. Kako naj imajo ti ljudje veselje do rigoroz-neje službe, kako naj se pridobi novih dobrih interesentov za to službo!? Vzemimo detektiva, ki nima-uradnih ur. oziroma mora biti vedno na razpolago, — tudi ponoči. In za to ne dobi ničesar! Funkcijske doklade obstojajo samo v zakonu, izplačanih pa ravno policijski organi ne dobe. In lu je krivda ministrstva. Napravite red! — Dokler tega ne bo, se bodo umori in ropi vedno pogosteje ponavljali, osebna varnost bo vedno bolj ogrožena. Policijo plačajte, potem pa od nje zahtevajte, da izpolnjuje' vestno svoje dolžnosti. Skrb za naraščaj bo potem lahka. Kavarna, restavracija in klet »Zvezda«. V kavarni »Zvezda« svira dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna Damska kapela, v kleti prvovrsten Salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleli in restavraciji je na razpolago izborno vino, sveža mrzla in gov-ka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servirajo polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden v restavraciji in kleti svežo morske ribe. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Ona pritrdi, toda v njenih modrih očeh je čitati vse drugo vprašanje. >Majhua ljubo samnost. Se vedm- itn, mojih zatrd eti;, ne verjameš. Mulo potrpi, v nekaj dneh te prepričam z neizpodbitu im dokazi, da je tula tvoja bojazen dueeia nepotrebna < 7opet se stino Ellen k njemu, saj g<.vori tako dkrit > tako p: epriCevalrh)-•/- t:sto; ne more drugače, mora mu ver-i« ti. >Se prav različne okolnosti me na-\d/:iajo s stran«-n), Wiliam! Cernu si c zel s seboj tu t zagonetne tovarišu? Ali si član kaki tajne družbe?« William se zasmeje. >Da, draga m *ja. celo vodja'« Vodja?« vp-^a Ellen boječe in .-o skuša odtegniti njegovemu objemu. Tedaj jo pa tem tesneje privije k ,«t-f j >Moja Ellen, zdi se mi, da me celo sn ftraš za neko vrste roparskega pu-»'Vvarja. Toda n.inni te če dalje mučiti. Pridi z menoj, da vidiš sama k »Kam me pelješ, William?« vpraša Ellen s strahom. William obstane pred njo in ji trpko zašepeče: »EJlen, prej se nisi bala biti sama 7. menoj. Ali sem že tako nizko padel v tvojih očeh?« Vroč poljub na njegove ustnica mu je v odgovor. »Ne, William, nikakor ne, vem, da bom docela tvoja šele tedaj, ko postanem tvoja žena.« Nežno jo pogladi po njenih zlatih laseh. »Prej naj se zgrudim mrtev na tla, kot da bi drugače ravnal. Toda sedaj pojdi, Ellen, mala vrata v parku so odprta, samo nekaj korakov me spremiš v smeri proti reki.« »Proti reki?« ponovi tiho Ellen. Molče gre lepa dvojica k vratom, kate ra William nalahko odpre. Pot ju pelje proti reki navzdol. Tedaj pa William naenkrat obstane. S svojo močno roko napravi pot skozi gosto grmovje, da more Ellen stopiti tik k reki. William se pripogne. Deklica vidi, kako dvigne od tal žico, na kateri je pritrjen čudno oblikovan ustnik iz poliranega lesa. V ta tulec izpregovori Wi lliam nekaj, El-leni nerazumljivih besed. V napetem pričakovanju stoji deklica ob reki. Zaman motri od mesečine razsvetljeno vodno gladino. Nikjer ni opaziti kakega čolna. Toda — glej čudo! Zdi se ji, da sliši lahko šumenje in grgranje. Valovi se dvigajo višje. Pri Elleninih nogah prične voda kipeti. Tedaj pa se dvigne iz valov velikanska stvar. Boječe zgrabi Ellen Williama za roko, saj smatra nestvor za pravljičnega povodnega moža ali kaj sličnega. »William, VVilliam — kaj je — to?« »M(tya ladja, sladiva Elloln. — Da, moja podmornica, ki vozi v vodnih globinah. Sedaj veš, kako sem prišel semkaj ?« Ellen ne more ničesar odgovoriti. Še vedno stoji nepremično, ko William že zopet govori v tulec. Čudovito vozilo se počasi zopet pogreza v vodo in zgine pod enakomerno šumečimi valovi. Molče gre s svojim izvoljencem, ki jo pelje nazaj proti parku. Kmalu je potem v tesnem objemu s dvojim ljubljenim Williamom. Naenkrat pa se zbudi iz svojih sanj. »William, odkod imaš to čudežno vozilo?« »Sam sem ga napravil,« odvrne Wil-liam s ponosom. »Podmornica je moje delo, moja iznajdba!« »In v njej so tvoji tovariši?« »Da, moji tovariši, katerih vodja sem jaz. Tudi mladi dami sta v jekleni ladji.« AVilliam!« Toda mladi mož nadaljuje mirno: »Na ladji so razne kabine, ki so kaj krasno opremljene, sicer se boš pa o tem kmalu sama prepričala. Ladja je tako prostorna kot mala hiša; vsakdo živi zase. lu pod mojim vodstvom ali vodstvom mojega zaupnega prijatelja, vozi ladja v zaželjeni smeri.« Ellen je še vedno uverjena, da so to gole sanje. »V tej ladji si prispel iz Londona v morju?« »Da, Ellen, za to ladjo ne obstoja niti vihar niti val.« Še enkrat se zgane v srcu lepe deklice ljubosumnost. »Toda liste dame, William, tiste dame?« Nežno poljubi NVilliam svojo ljubico. »V nekaj dneh se boš sama prepričala, kdo sla te dve dami, moja Ellen. Dotlej pa moraš še potrpeti,, to ti bodi kazen za tvoje dvome o meni. — Da, Ellen, poredna — ljubosumna!« Z brezmejno nežnostjo upre svoje krasne, po ljubezni hrepeneče oči v njegov obraz. Skoro si ne upa motiti svečanega trenutka z govorjenjem in vendar ima na jeziku sto in sto vprašanj. Ženska radovednost jo vendarle premaga; o zagonetni ladji hoče še mnogo več vedeti. »William,« zašepeče čez nekaj časa, »kje pa skrivaš to čudno ladijo, o kateri doslej še ničesar nisem slišala?-; »Za enkrat je to še moja tajnost, moj srček! Potrpi — v kratkem boš morda še mnogo — mnogo o tem zvedela!« Naenkrat pa ji pade na um, zakaj jo je William tako skrivaj povabil na sestanek. »V grad nikakor ne smeš priti«, ga posvari skrbipolno, tam čakajo stražniki nate. Ali pa tudi veš, zakaj te hočejo aretirati?« »Seveda vem, Ellen, obdolžen sem umora. Toda prisegam ti, draga, da še nikdar nisem ničesar slišal o Jani Beat-moor, tudi nikdar nisem videl te deklice!« (Dalje prihodnjič.) Ogovomi urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarni M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1331 9 1365 — 100 franc, frankov » 362-5 - 366-— 100 laških lir » 3025 310-35 100 čeških kron » 20475 211 — 100 avst kron » 0 0966 0.10 100 ogrskih kron > 0084 009 100 bolg. levov » 4995 51-87 100 dolarjev > 68825 7035-— 100 angl. funtov fr 31105-— 318001— Curiška borza, 22 okt. 16. okt švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 7 55 7-35 100 franc, frankov » 2715 26 95 100 laških lir » 22-59 22-70 100 čeških kron » 15-475 15-48 100 avst. kron » 0-00733 00074 100 ogrskih kron » 00068 00068 100 bolg. levov * 3 75 3-80 100 dolarjev » 520-- 521-- 100 angl. funtov » 2341 5 2339-- KINO,IDEAL' Potovanje okrog sveta Predvajanje 11. dela od četrtka 23. t m. do vštevši nedelje 26. t. m. Pred naznanilo; Od pondeijka 27. do vštevši srede 29. Moderna mladina krasna družabna drama v 5 dejanjih. Paramount produkcija. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.000 - Din 10,000.000'- rtJTOOi uauinr« jn Ha: Ljubljano, Podružnice: d Brežice Kranj Celje Logatec Črnomelj Matlbor Gorica Metkovič Trst Novi Sad Ptuj Sarajevo Split PII Telefon štev : 26, 413,502,503 in 504. Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle. liajboilSI Skalni stroji so edino Josip Petelinu znamke ,Gritzner“ ln „fldler“ -J®** 38 Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prelsrnovtga spomenika za vodo. Oglašajte v Novi Pravdi! Česar ne veš, vpraSoj Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). one» se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Tone Hnisoj Pleskar za stavbo In pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, CelovSka cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici St. 9. Modistka M. HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din. dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi Prvorairedm moderni brzo pisal ni stroj Stoeoer-Record UDRI A Toma sladne Kave Velepražarna Zrnate kave Milni za dišave Vrhunec finomehanike! Zastopstvo: lud. Baraga Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. 1. t. c?. Brzojavi „Adrla“ Vil Giince pri Ljubljani Priporočcmo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. NojcenejSi nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. fff* Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecljallst za ortopedlina In anatomlčna obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Stefan Ferant urar državnih železnic Celje, Deta tri 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. AVTO - VOZI BREZ Benaiu! JU 3G-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TCLEEON STEV. 360 Očala, ffipalce ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Kupujte pri tvrdkah, ki inserlrajo v našem listu I Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220 Vse pisalne, risal'.e in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih W T obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Podeljuje no kratek rok trgovske in personalne kredite najkulantnele. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunalska cesta štev. 4 (» lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle Ekspoziture: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica Konjice Meža-Dravograd naitočneje In najkulantnele. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 498. D3B0 03 03 mm S BJ| |U|SQM ‘CMBHgnn )IA01VM{fia ‘O eujflOBJi ensn»H9|uo)i