Občinska knjižnica
fA20Q TR, It
urijdiii^duijan
združenega
dela
O ustanavljanju temelj, nih organizacij združenega dela (TOZD) v našem podjetju v našem glasilu doslej še nismo pisali. Delavski svet je že imenoval posebno komisijo, ki naj bi pripravila ter proučila vse možne oblike in načine ter postopke za uveljavitev XXI. ustavnega amandmaja tudi v našem podjetju.
XXI. ustavni amandma predvideva, da je Temeljna organizacija združenega dela, osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojne odnose v delu, upravljanju poslov in sredstev družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
Za ustanovitev TOZD mora neki del podjetja izpolnjevati pogoje, ki so določeni za njeno oblikovanje. Poleg treh objektivnih pogojev: da predstavlja del podjetja delovno celoto, da se lahko rezultat skupnega dela potrdi kot vrednost na trgu ali v podjetju in da se lahko ustvarjena vrednost dela samostojno izrazi, je še četrti subjektivni:	volja
delavcev, kot bistveni po-goj za odločitev o ustanovitvi TOZD.
Prvi pogoj, da je del podjetja delovna celota, v kateri se rezultat skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v podjetju, pomeni, da se v tem delu podjetja opravlja tehnološko zaokroženi delovni proces in da delavci svoj rezultat skupnega dela realizirajo na trgu ali v podjetju. Iz tega lahko zaključimo, da bomo pri ustanavljanju TOZD odločali tudi o pravni samostojnosti ali nesamostojnosti posamezne TOZD. Vsekakor pa bodo morale imeti TOZD enake vrste tudi enake, ne pa večje ali manjše, samoupravne pravice. To nam pa zopet narekuje posebno občutljivost pri ustanavljanju TOZD, saj ne bo mogoče kar enostavno »razglasiti« obstoječe delovne enote za nove TOZD, kajti le-te prav gotovo ne izpolnjujejo pogojev, ki jih za njihovo oblikovanje predpisujejo ustavni amandmaji.
In kakšen naj bo program akcije za ustanovi-
nadaljevanje na 2. strani
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
TRŽIČ
LETNIK XII
MŠPPA PLAČANA
72
Polletni poslovni rezultati
Med tem, ko smo se ostali kopali in planinarili ter uživali redni dopust, so naši sodelavci v finančnem sektorju ugotavljali rezultate naših poslovnih prizadevanj v I. polletju letošnjega leta. Izdelali so polletno bilanco, napravili obračun finančnih rezultatov in oboje tudi razčlenili. S tem zapisom bi želeli na kratko podati njihove najvažnejše ugotovitve tudi v »Čevljarju« in z njimi seznaniti vse naše sodelavce.
Polletni obračun nam kaže navidezno zelo ugodne poslovne rezultate, celo boljše od lanskega leta, saj izkazujemo dokaj visok ostanek dohodka in ugodno delitveno razmerje v korist skladov. Za osebne dohodke smo v podjetju kot celoti porabili 65 % za osebne dohodke, ostalih 35 % pa izkazujemo kot ostanek in ga bodo do naslednjega finančnega obračuna uporabljali za obratna sredstva, dokončno pa ga bomo raz-
poredili z zaključnim računom za vse leto. Pri tem delitvenem razmerju smo dosegli v tovarni mesečni poprečni osebni dohodek 1.682.— din in v prodajni mreži 2.017.— din na zaposlenega, oziroma v tovarni 15 % in v mreži 19,5 % več kot v istem času lani. Tudi ostali grobi finančni kazalci so še vedno ugodni. Tako je celotni dohodek v tovarni 31 % in v mreži za 28 % višji od lanskoletnega, ostanek dohodka pa je v tovarni
višji za 15 % in v mreži za 23 %.
Do sem so rezultati torej ugodni, čeprav razumen bralec že tu lahko opazi, da izkazuje celotni dohodek višji porast kot ostali elementi, kar pomeni, da smo poslovali z dosti višjimi stroški, če pa gibanja razčlenjujem dalje, ugotovimo, da smo dobre rezultate dosegali tja do meseca aprila, medtem ko so se v maju in juniju močno poslabšali. Pa tudi rezultati iz prvih mesecev so bili še pod vplivom predračuna cen in kurznih razlik zaradi splošnih gospodarskih ukrepov.
Na poslovne rezultate je negativno vplivalo več momentov. Predvsem so se stalno dvigale cene usnju pa tudi ostalim
materialom, medtem ko so bile cene čevljev na domačem trgu zamrznjene. Zaradi devalvacije dinarja in tudi zaradi boljših cen smo sicer uspeli znižati izgubo pri izvozu na zapad, vendar je istočasno zaradi starih cen skoraj popolnoma splahnel dobiček pri izvozu na vzhod in smo samo za mesec junij pri tem izvozu celo že izkazali izgubo. Na domačem trgu so finančni rezultati sicer še vedno ugodni, toda zaradi izredno neugodnega vremena v maju, nismo dosegli predvidene prodaje v naših poslovalnicah in je bila po količini celo za 5 % nižja kot lanskoletno polletje.
Tudi v osnovni proizvodnji smo komaj do-nadaljevanje na 5. strani
Kolektivni dopust je že za nami. Največ naših delavcev ga je preživelo nekje ob morju. Tovarna je ponovno zaživela, na morje pa nas vežejo le še lepi spomini. Več o tem kje in kako so naši delavci preživeli dopust pa lahko preberete na 4. strani
4. zasedanje DS v Trbovljah
Zadnje zasedanje delavskega sveta, ki je bilo 23. junija, je bilo v prostorih menze v našem obratu v Trbovljah. Pobudo za to, da se delavski svet sestane tam, je dal glavni direktor Jože Dolenc na prejšnjem zasedanju, njegov predlog pa je bil z navdušenjem sprejet. S tem so člani delavskega sveta pokazali pozornost tamkajšnjemu kolektivu.
V Trbovlje so potovali z avtobusom, pred pričetkom zasedanja pa so si ogledali obrat, ki ga večina še ni poznala.
Direktor finančnega sektorja Janez Kališnik, je na zasedanju podal informacije o poslovnih rezultatih v obdobju januar-—maj 1972. Glavni direktor Jože Dolenc je posredoval predlog odbora za gospodarjenje za III. delitev osebnih dohodkov. Na 4. zasedanju DS so potem poročali še: Milan Jazbec — šef prodajne mreže o predlogu za sezonsko znižanje cen obutvi, Slavko Hvalica — direktor splošnega sektorja o otvoritvi poslovalnice v Sisku in Marjan Markič — šef kadrovskega oddelka o razdelitvi sredstev za stanovanjsko gradnjo. Vsi predlogi in poročila so bili sprejeti. Zanimivo je to, da je bilo zasedanje nekajkrat prekinjeno zaradi dežja — pa ne zato, ker bi bilo zasedanje na prostem, temveč je hala v Trbovljah pokrita s pločevino in že najmanjši dež povzroča tak ropot, da je normalno pogovarjanje takrat nemogoče.
Sklepi
Delavski svet tovarne obutve »PEKO« Tržič je na 4. zasedanju, dne 23. 6. 1972, sklenil naslednje:
1.	Sprejel je poročilo o poslovanju podjetja v obdobju januar—maj 1972.
2.	V zvezi z doseženimi rezultati v obdobju januar— maj 1972 je potrdil predlog odbora za gospodarjenje, da se vsem redno zaposlenim delavcem v tovarni in prodajni mreži iz III. delitve doda 10% k zaslužkom za I. polletje 1972. Izplačilo se izvrši obenem z rednim obračunom za mesec junij 1972.
3.	Soglasno je potrdil predlog odbora za gospodarjenje za sezonsko znižanje cen obutvi, ki po stanju 25. 5. 1972 zajema 138.021 parov v vrednosti po MPC 6.301.873,90 din oziroma din 4.411.311,80 nabavne vrednosti. Znižanje prične teči z 10. 7. 1972.
Obenem je potrdil tudi premije za desortirano obutev v višini 2,00 din za 1 prodani par.
4.	Odpre se nova poslovalnica v Sisku, Maršala Tita 34.
5.	Sprejel je poročilo o razdelitvi sredstev za stanovanjska posojila. Glede razlike, ki je bila ugotovljena pri sestavi tega poročila, morajo odgovorne službe ugotoviti še razpoložljiva sredstva v letošnjem letu, o delitvi, katerih bo naknadno razpravljala komisija za kadrovska in socialna vprašanja. V bodoče je treba zagotoviti ažurno evidenco o koriščenju teh sredstev.
Iz sredstev, ki so odvojena za reševanje stanovanjskih problemov v obratu Trbovlje, je delavski svet po izrednem postopku odobril stanovanjsko posojilo v višini 230,000,(K) din tovarišici Lupša Rozi, za odkup stanovanjske hiše v Gaberskem pri Trbovljah, s pogojem, da bo najmanj za dobo 10 let nudila stanovanje dvema našima delavkama v obratu Trbovlje. Poleg tega se ji odobri premostitveni kredit za poravnavo davčnih obveznosti, prepisa in adaptacije, ki ga mora vrniti ta-
koj po odprodaji stanovanja v Bistrici 173.
6.	Odbor za organizacijo proslave ob 70-letnici obstoja podjetja naj na prihodnjem zasedanju poda kratko poročilo o predvidenem programu praznovanja.
SKLEPI 4. SEJE ODBORA ZA ZADEVE ZDRUŽENEGA DELA DNE 7. 7. 1972
1.	Odbor je sklenil, da mora biti v bodoče pri predlaganju kandidatov za okrevanje v zdraviliščih v predhodnem postopku upoštevano tudi stališče zdravnika.
2.	Problemi gumame glede upoštevanja težjih delovnih pogojev pri analitični oceni delovnih mest, se bodo reševali obenem s predlogom analitične ocene delovnih mest za celotno podjetje.
3.	Odbor je potrdil predlog komisije za razpis vodilnih delovnih mest in imenoval s 1. 7. 1972 za nadaljnja štiri leta reelekcijske dobe
—	za direktorja splošnega sektorja tovariša VENCESLAVA HVALICO
—	za direktorja finančnega sektorja tovariša JANEZA KALIŠNIKA
—	za direktorja tehničnega sektorja tovariša JOŽETA GROSA
4.	Odbor je sklenil, da se ženi pokojnega Petra Fajfarja izplača enkratna finančna pomoč v višini 1.500,00 din in odobri plačilo stroškov godbe pri pogrebu po predloženem računu.
5.	Odbor je potrdil predlog splošnega sektorja za spremembo 1L, 12. in 13. člena odloka o višini povračil potnih in drugih stroškov kot sledi:
Člen 11
Višina dnevnice za službena potovanja v inozemstvo se določi v skladu s členom 4 uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom med materialne stroške 70% za
a)	I. skupino: individualnega izvršilnega organa, delavca na vodilnem delovnem mestu in delavca na delovnem mestu, kjer se zahteva visokošolska izobrazba.
b)	II. skupino: delavca na vseh drugih delovnih mestih.
Člen 12
Črta se besedilo:
»dočim se stroški nočitve za potovanje v inozemstvo vključujejo v dnevnice.«
Člen 13
Dosedanje besedilo se črta in se nadomesti:
»Prometno sredstvo za opravljanje službenih poto-
Iz sredstev za tovarno pa je bilo rezerviranih 400.000,00 din za reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev v Trbovljah.
Na osnovi vloženih prošenj prosilcev iz tovarne je komisija ugotovila, da z ozirom na razpoložljiva sredstva ne more reševati nobene prošnje po izrednem postopku, torej prošnje prosilcev, ki ne izpolnjujejo osnovnega pogoja (5 let neprekinjene zaposlitve v podjetju) za pridobitev pravice do kredita.
V prodajni mreži pa so bili po sklepu komisije za kadrovska in socialna vprašanja predloženi trije primeri delavskemu svetu v reševanje po izrednem postopku, katere je delavski svet ugodno rešil na svoji seji dne 30. 5. 1972.
Na isti seji je delavski svet na predlog komisije za kadrovska in socialna vprašanja po izrednem postopku
vanj se določi po značaju in pomembnosti službenega potovanja ob izdaji potnega naloga.«
Predlog daje v dokončno potrditev delavskemu svetu.
6.	Odbor je potrdil predlog nabavnega sektorja, da se tov. Meglič Staneta — šoferja v transportu oprosti vrnitve preveč obračunanih osebnih dohodkov na račun višje osebne ocene, katera je pripadala po odločbi v skupnem znesku 2.360, 95 din, s tem, da mu osebna ocena od 1. 6. 1972 ostane zaenkrat samo na 100% obračunske osnove.
odobril stanovanjsko posojilo tov. Bekš Kati v višini 85 % predračunske vrednosti stanovanja v blokovni gradnji, ker bi bila sicer upravičena le do posojila v višini 50 % predračunske vrednosti stanovanja, z namenom, da se reši stanovanjski problem družine Bodlaj Valentina.
Po izrednem postopku je delavski svet sprejel tudi sklep o nakupu stanovanja, ki naj se dodeli dr. Otu Kiklju. Vplačilo na osnovi tega sklepa je bilo že izvršeno.
Zaradi pomanjkanja sredstev sta obe komisiji za kadrovska in socialna vprašanja odstopili od reševanja prošenj za posojila, namenjena za adaptacije, le komisija za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni je ugodno rešila 10 tovrstnih prošenj tistih prosilcev, kjer je bilo ugotovljeno, da bo z adaptacijo pridobljena nova stanovanjska površina ali kritično socialno stanje prosilca.
V	reševanje je bilo predloženih naslednje število prošenj:
V	tovarni: blokovna gradnja 37, individualna gradnja 94 in adaptacije 33 prošenj.
V	mreži pa: blokovna gradnja 12, individualna gradnja 26 in za adaptacije 8 prošenj.
Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pa je ugodno rešila naslednje število prošenj:
V	tovarni 21 za blokovno gradnjo, 49 za individualno gradnjo in 10 za adaptacijo; v mreži pa: 7 za blokovno gradnjo in 11 za individualno gradnjo poleg tega pa še trem po izrednem postopku za individualno gradnjo.
O temeljnih...
nadaljevanje s Estrani tev TOZD oziroma za vsklajevanje naše organizacijske in samoupravne ureditve z določbami spredaj navedenega ustavnega amandmaja. Najprej bo potrebna odobritev vseh članov delovne skupnosti, da se del podjetja oblikuje v TOZD; nato izdelati predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v organizacijo združenega dela, ki ga po javni razpravi določijo organi vseh TOZD in končno sprejmejo vsi člani delovnih skupnosti vseh TOZD z neposrednim odločanjem. Za-
tem pa bo lahko vsaka TOZD sprejemala na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju svoje splošne akte za urejanje vseh medsebojnih odnosov in poslovanja.
Pobudo za sprožitev postopka za ustanovitev TOZD v podjetju lahko da vsaka delovna enota, če že izpolnjuje pogoje za ustanovitev TOZD. Njen pismen predlog mora najprej proučiti posebna komisija ter nato pripraviti vse, da se TOZD ustanavlja po določenem postopku.
Slavko Hvalica
Sredstva za stanovanjsko gradnjo razdeljena
Na osnovi sredstev, ki bodo razpoložljiva do konca letošnjega leta in sredstev, ki bodo vročena v banko in razpoložljiva v prihodnjem letu, sta komisiji za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni in prodajni mreži v skladu s sklepom delavskega sveta, po katerem je bilo določeno 80 % od skupnih sredstev za reševanje stanovanjskih prošenj prosilcev iz tovarne, 20 °/o sredstev pa za reševanje stanovanjskih prošenj prosilcev iz prodajne mreže, sprejeli sklep, da se od skupno razpoložljivih sredstev rezervira 10 % sredstev za reševanje stanovanjskih problemov podjetju potrebnih strokovnjakov.
Novosti v oddelku
Polyuretan
Na predlog obeh odborov je delavski svet na
3.	zasedanju sklenil, da se potrdi investicija za opremo PUR baze, ki bo služila za pripravo poliolov, to je surovin za izdelavo PUR podplatov. S tem bo omogočeno, da se bomo lažje prilagajali zahtevam o specifični lastnosti PUR izdelkov. Transport materiala v sodovih odpade, s tem pa tudi nerodno in zamudno pretakanje sodov. Podaljša se čas skladiščenja materiala in zmanjša riziko, da se material pokvari. Dajemo pa tudi možnost drugim tovarnam, ki so zainteresirane za proizvodnjo PUR izdelkov, da nabavljajo surovino doma, to je pri nas, saj bomo lahko v tej PUR bazi proizvajali različne materiale, pač glede na zahteve kupca po specifičnih lastnostih izdelka, kakor tudi glede vrste stroja, ki se uporablja za vlivanje ali brizganje PUR izdelkov.
nje podplatov v barvo, ki pa sedaj dela samo »na suho«. Aparat je dvostranski in omogoča istočasno barvanje PUR podplatov na eni in gumi podplatov na drugi strani, seveda s pravilno izbiro barve. Kapaciteta dvostransko delujočega stroja je do 100 parov na uro. V začetku meseca avgusta bomo postavili še ostalo opremo za barvarno oziroma lakirnico podplatov, tako da bi nova barvama v tem mesecu stekla, saj so tehnološki postopek in materiali že znani, ing. Jurij Korošec
Hala za obrezovanje in kontrolo v oddelku polyuretana
Prvi absolventi
Slovenija je dobila prvih 13 mladih čevljarskih tehnikov. To so prvi absolventi redne tehniške čevljarske šole v Kranju, ki deluje v okviru tekstilnega centra Kranj.
Proizvodnja PUR podplatov v mesecu juliju je tekla po predvidenem planu in večjih zastojev ni bilo, razen nekaj manjših, ki so posledica močnega nihanja v napetosti v električnem omrežju. Dela v poskusni delavnici in laboratoriju so bila končana že prejšnji mesec. V zaostanku smo samo z delom opreme, predvsem za laboratorij, v glavnem zaradi dolgih dobavnih rokov. Proizvodnja na stroju za poskuse je ta mesec tekla normalno, naredili smo precej vzorčnih orodij in vzorčnih podplatov za potrebe tehnične in prodajne službe.
V tem mesecu smo preselili stroje za obrezovanje in kontrolo iz hale za proizvodnjo podplatov v halo za obrezovanje in kontrolo. Trenutno imamo prostora dovolj, morda celo preveč, vendar samo do začetka avgusta, ko bo
pričela z delom barvama in bo ta prostor namenjen za sortiranje in pripravo polproizvodov pred transportom v barvarno oziroma kasneje iz barvarne v skladišče za odpremo.
Do 1. avgusta bomo končali z deli v hali, ki je predvidena za finiširanje podplatov. Hala bo urejena tako, da bo ustrezala predpisom o varstvu in zaščiti pri delu, ki so za tovrstne objekte (barvamo, lakirnico) še posebno zahtevni. Služba vzdrževanja je pripravila načrt in predračun za naprave za prezračevanja prostora, ki pa istočasno omogočajo tudi sušenje podplatov. Vendar predvidevamo, da bo montaža teh naprav zaradi nekaterih objektivnih težav preložena za nekaj mesecev.
V tem mesecu smo tudi montirali aparat za potaplja-
Leta 1959 smo skupaj s Planiko in Alpino ustanovili tehniško čevljarsko šolo, ki je delovala v okviru Tehniške usnjarske šole Domžale. Do leta 1968 je sprejemala le že zaposlene na izredni študij. V tem času je šolo uspešno končalo 142 izrednih slušateljev. Šolo so vseskozi financirala vsa tri omenjena podjetja.
Zaradi vse večjih potreb po strokovnih čevljarskih kadrih smo se skupaj s Planiko in Alpino odločili, da ustanovimo redno tehniško čevljarsko šolo. 1968 je sprejela prve dijake. Prvo leto smo jo vzdrževala vsa tri podjetja, nato pa je bila uradno verificirana od RIS (republi-vala vsa tri podjetja, nato pa je bila uradno verificirana od RIS (republiška izobraževalna skupnost).
Letošnji prvi maturantje so štipendisti Planike, Jadrana iz Mirna pri Novi Gorici, tovarne usnja Slovenj Gradec in našega podjetja. Ob pričetku šolanja na tej redni šoli smo podelili 10 štipendij. Med šolanjem je en dijak — štipendist izstopil, tako, da je bilo ob koncu štiriletnega šolanja le 9 naših štipendistov. Maturo, pa jih je uspešno opravilo 7: Lapajna Dragica,
Meglič Anton,
Meglič Majda,
Rozman Marjan,
Teran Milena,
Štrukelj Franc in Žnidaršič Marinka.
Ob tem uspehu jim iskreno čestitamo in želimo, da se v času pripravništva še bolj izpopolnijo in se vključijo v tista področja, kjer nam
teh strokovnjakov manjka.
V ostalih treh letnikih Tehniške čevljarske šole je še 80 dijakov in dijakinj, ki so prav tako štipendisti različnih podjetij čevljarske stroke. Tudi v letošnjem šolskem letu bo ta šola sprejela 30 dijakov.
Milka Meglič
Vojaki so nam pisali
Iz Brčkega se nam je javil Željko Pelaič, ki pa se je medtem že vrnil, saj je vojaški rolk že odslužil. V pismu se opravičuje, ker se ni že prej javil. Piše tudi, da je imel prek »čevljarja« edini kontakt s tovarno in s Tržičem.
Naš kurir, ki sedaj sluzi vojaški rok v Tolminu, pa nam je napisal: »Najprej vojaški pozdrav »Zdravo«. Sporočam vam, da sem srečno prispel. Začeli smo že z »obuko«. Drugič pa vam napišem še kaj več.«
Njegov naslov je:
Mikolič Boris V. P. 1098 10/E 65220 TOLMIN
Marjan Gramc se nam je oglasil iz Pirota. Pozdravlja ves kolektiv, posebno pa še sodelavce iz modelimice. Prosi nas, da mu pričnemo pošiljati »čevljarja«, da bo na tekočem z novicami v tovarni. Potem še piše, da si želi čimveč pošte in obljublja, da bo vsakemu, ki mu bo pisal, tudi odgovoril. In še njegov naslov:
Marjan Gramc V. P. 8297 35 18300 PIROT
V hali za finiširanje podplatov, je tudi stroj za potapljanje podplatov v barvo
Kako je bilo
na kolektivnem dopustu
Kolektivni dopust je za nami in tovarna je spet zaživela. Res, da povsem prazna tudi med tem časom ni bila, saj so delali vzdrževalni obrati, v finančnem sektorju so ugotavljali finančne rezultate prvega polletja letošnjega leta, redna proizvodnja je tekla v obratu polyuretana, prav tako so delali tudi v ERC-ju in pa seveda v še nekaterih službah, kjer med dopustom ne morejo kar prekiniti z delom, kot na primer vratarska služba.
No, kljub temu, pa vas je le bila večina na kolektiv-, nem dopustu. Največ ste ga preživljali na morju, pa tudi v gorah ali pa kar doma. Nekateri seveda tudi v večih krajih. Čeprav je bilo potrebno oddati material za to številko »čevljarja« v tiskarno že pred iztekom dopusta, sem le našel nekaj sodelavcev in jih povprašal kako in kje so preživeli svoj dopust. Naša telefonistka Mira Tepina, ki je imela kar pester dopust, pa nam je malo več napisala o njem.
Andreja Janežič — aran-žerka
Dopust sem v glavnem preživela na morju. Bila sem 10 dni s sestro v Poreču. Tja sva potovali na avtoštop. Stanovali in hranili sva se v hotelu. Dnevni penzion me je stal 75 dinarjev. Vreme res
ni bilo najboljše, saj je nekaj dni deževalo, tako, da se nisem mogla kopati vsak dan, lepe dneve pa sem le izkoristila za sončenje in kopanje. Zvečer sem šla ponavadi v disco klub.
Januš Janko — vratar
Dopusta imam sicer 1 mesec, toda izkoristil sem ga šele 11 dni. Vratarska služba je pač taka, kadar drugi ne delajo, moramo mi vseeno. No, tako sem del dopusta že izkoristil, ostalega bom pa kasneje. Tistih enajst dni sem v glavnem preživel po gorskih vaseh. Najprej sem bil z družino v Selu pri Ži reh, pri ženini mami. Tako me je dopust prišel ceneje.
Preostalih neikaj dni pa sem bil potem še v Podljubelju in Lomu, skratka v bližini, toda z dopustom sem bil vseeno zadovoljen.
Alenka Änderte — finančni sektor
Letos sem bila 10 dni v Opatiji. Stanovala sem v ho-
telu, ki ima tudi svojo plažo.
Res, da kopanja ni bilo ravno veliko, saj je bilo več dni
Alenka Änderte
bolj slabo vreme. Tako sem imela več časa za ogled same Opatije, ki ie ikar zanimiva.
Draga Šmid — prodajalka v Žalcu
Med dopustom, ki ga imam štirinajst dni, sem pomagala doma pri adaptaciji hiše, tako da za morje ali kaj drugega letos ni bilo časa. Če mi ga je pa kaj ostalo, sem pomagala mami pri delu.
Draga Šmid
Mira Tepina
Pester
dopust
Svoj dopust lahko razdelim na tri dele, saj sem ga preživela na treh različnih krajih.
Najprej sem s hčerko odšla na enotedensko letovanje na morje v Novigrad. Bivali sva v prijetni in lepo urejeni hišici Tekstilimdusa iz Kranja. Naselje je v tri (km oddaljeni Pineti v lepem borovem gozdičku. Plaža je bila urejena in vsak dan čiščena, hrana zelo dobra in tudi z vremenom sva imeli srečo. Čas je kar prehitro minil in kaj kmalu sva bili spet doma.
Pričele so se nekajdnevne mrzlične priprave na dragi del mojega dopusta, ki je vseboval potovanje v Francijo. Kot vsaka gospodinja, sem tudi jaz izkoristila nekaj dni za »generalno čiščenje« stanovanja, in prav kmalu je prišel dan, to je sreda, 12. julija ob pol 11. uri zvečer, ko se nas je živopisna družba 40 ljudi zbrala v avtobusu podjetja Creina in odšla na dolgo pot.
Ponoči smo vozili po Avstriji in prvi jutranji svit nas je dobil že v Tirolah. škoda, da je deževalo, saj bi ob lepem vremenu še bolj uživali ob vožnji čez Felbertauern. Že ob 7. uri zjutraj smo prispeli v München. Žal smo bili prezgodnji, da bi si lahko
Mira Tepina
bolje ogledali olimpijski center, ker so razgledni stolp odprli šele ob 8. uri. Zato smo pot nadaljevali proti Dachauu. Ogled ostankov taborišča je bil pretresljiv in šele ob pogledu na vse prestano trpljenje nekdanjih zapornikov, se zavemo, kaj imamo.
Nato nas je čakala dolga, dolga pot po bavarski avtocesti, na kateri smo se ustavili le enkrat. Velika in znamenita mesta kot so Augsburg, Ulm in Stuttgart, smo samo slutili, saj pelje avtocesta mimo njih. Tudi Strasbourg smo videli le bežno. Utrudljive vožnje je bilo ob prestopu francoske meje
kmalu konec, saj smo ob 18.15 uri prišli na cilj.
Vsi utrujeni smo izstopili iz avtobusa in prav kmalu pozabili na vse ob prisrčnem sprejemu, ki so nam ga priredili prebivalci pobratenega mesta Ste Marie Aux Mines. Ker smo prišli v pobrateno mesto ravno na predvečer njihovega praznika, smo bili takoj sprejeti v mestni hiši, zvečer pa smo prisostvovali sprevodu z baklami in se s svojimi gostitelji pozabavali ob dobri kapljici in prijetni glasbi.
Naslednja dva dneva smo prisostvovali kar precej prireditvam. Bili smo na otvoritvi novega otroškega vrtca, ogledali pa smo si tudi zelo moderen gasilski dom in nova gradbišča. Organizirali so nam tudi slovesnost ob spomeniku internirancev. Odpeljali so nas, kot vse Trincane, ki obiščejo pobrateno mesto na Vinsko cesto in grad Koenigsbourg, ki je dragi najbolj obiskan grad v Franciji. Na povratku smo se ustavili v prijetni gostilni, kjer je doma žena župana Baumana. Tam smo imeli skupno večerjo in zabavo pozno v noč.
Bivanje v mestu Saint Marie Aux Minesu je bilo nadvse prijetno, saj si človek sploh ne more predstavljati gostoljubnosti ljudi, če tega sam ne doživi. S tem, ko smo prišli na obisk, so naši gostitelji naredili iz tega praznik in povsod so nas z navdušenjem sprejeli, kjerkoli smo se pojavili. Slovo je bilo na to kar malo težko, saj bo verjetno preteklo precej časa, da se bomo spet srečali.
Pot smo nadaljevali čez čudovito lepo Švico in severno Italijo. Ustavljali se skoraj nismo, le bežno smo si ogledali Lucern in prelaz St. Got-hard. Prenočevali pa smo v Bergamu v Italiji.
Naslednji dan smo zaman v romantični Veroni iskali znamenito areno, le pri ogledu Benetk smo imeli srečo in našli glavne znamenitosti. Pozno zvečer smo se vrinili domov, polni lepih spominov na potovanje in na razne zgode in nezgode, ki so se pripetile.
Tretji del dopusta pa sem preživela v mirnem gorskem okolju na Jezerskem. Šele to je bil pravi dopust, saj sem se tu res dobro odpočila in nabrala novih moči za vse leto dela, ki je pred menoj.
Poslovalnica v Žalcu
Poslovalnica v Žalcu spada med naše srednje velike poslovalnice in je uvrščena v III. kategorijo po prometu. Letošnji plan prodaje imajo 1,55 milijona dinarjev. (Lani so prodali za 1,545 milijona dinarjev.) Trgovina je v centru mesta, ki je pravzaprav predmestje Celja, čeprav je Žalec svoja občina. Zanimivo je, da je naša poslovalnica v hiši Rista Savina, ki je kulturni dom, saj je spodaj tudi likovni salon, zgoraj pa muzej. Trgovina je bila leta 1967 adaptirana in je sedaj lepo urejena, prostora pa imajo dovolj za prodajanje in za zalogo, saj so pri adaptaciji dobili tudi novo skladišče.
Ko sem trgovino obiskal, je bilo v trgovini nekako zatišje, saj skoraj da taikrat ni bilo kupcev. Simpatična po-slovodlkinja Antonija Slokan, ki vodi to poslovalnico dve leti, prej pa je bila pet let pomočnica v celjski poslovalnici, mi je povedala, da imajo največ kupcev L, 10., in 15. v mesecu, ko dobijo tamkajšnji prebivalci osebne dohodke. Med kupci je veliko kmečkega prebivalstva, ki je tamkaj v večini, toda ne branijo se modeme obutve, kakršno izdeluje Peko.
V Žalcu sta še dve prodajalni obutve: Lilet in Borovo, ki pa imata manj prometa kot naša poslovalnica. V bližnjem Celju pa je kar 19 prodajaln obutve, toda kljub temu pridejo kupci tudi od tam,
precej reklamacij. Jezi jih tudi to, ker nekatere naše modele, zlasti pa nekatere velikostne številke modelov dobijo le v konkurenčnih poslovalnicah, ali pa jih ani prej dobijo, kot pa naša poslovalnica. Sicer pa prodajo več moških čevljev, v zadnjem času pa gredo bolj v promet ženski.
V začetku sezone so naročili čevlje s polyuretanskimi podplati, vendar niso dobili niti para. To je zanje precej nerodno, saj so takšne čevlje kupcem že obljubljali. Prav tako pa imajo težave z otroško obutvijo velikostnih številk 23—30, saj jim kupci težko verjamejo, da takšnih čevljev nimajo.
Kolektiv prodajalne v Žalcu je še zelo mlad. Poleg poslo-
Notranjost poslovalnice v Žalcu je lepo urejena
vodkinje Antonije Slokan, sta tam še zaposleni Draga Šmid (4 leta) in Anica Vozelj (2 leti), imajo pa še vajenko Sonjo žuže. Vse prodajalke sem prosil, naj mi povejo nekaj o svojem delu, problemih, željah...
ANTON SLOKAN — po-
slovodkinja
Pri delu se počutim zelo dobro, saj večjih problemov nimamo. Problem je nastal pri tem, ko so nas prikrajšali za vitrine, kjer smo imeli razstavljene čevlje ■— to zaradi likovnega salona, ki je takoj poleg trgovine v isti stavbi. Tako ne moremo razstaviti dovolj čevljev, da bi jih kupci videli in se lažje odločili za nakup, in to se seveda pozna tudi pri prometu. Želim, da bi se preselili v novi trgovski center v Žalcu, ki bo eden najlepših tovrstnih v Sloveniji. Z osebnim dohodkom pa nisem najbolj zadovoljna.
DRAGA ŠMID
V službi se dobro počutim, saj sem raje v službi, kot
pa doma. Tu se med ljudmi razvedrim. Strežem pa raje moške kot ženske. Sicer so pa kupci zadovoljni s postrežbo, saj nekateri pridejo k nam iz Celja tudi zaradi boljše postrežbe. Z osebnim dohod-
kom pa tudi jaz nisem najbolj zadovoljna.
ANICA VOZELJ
V našem malem kolektivu se zelo dobro razumemo. S kupci sem zadovoljna, upam, da tudi oni z nami. Sicer so pa moški boljše stranke kot ženske. Želim, da čimveč prodamo in da zadovoljimo stranke. Pa tudi osebni dohodek bi bil lahko malo višji.
Tako sem se poslovil od prijaznega kolektiva v naši žalski poslovalnici. Pozabil sem še povedati, da upajo, da bodo plan prodaje precej presegli. Plan je 1,55 milij. dinarjev, oni pa upajo na 1,90 milijona dinarjev. Želim jim, da se jim bodo želje uresničile.
Niko Ahačič
V hiši Rista Savina, ki je muzej, je tudi naša poslovalnica
saj dobijo v Žalcu nekatere vrste obutve, ki jo v Celju nimajo ali pa jim zmanjka. Zato so v Žalcu s prodajo kar zadovoljni, saj so letos v prvem poletju prodali za 0,82 milijona dinarjev čevljev.
Takrat ko sem jih obiskal, so se ravno pripravljali za sezonsko znižanje. Povedali so mi tudi, da imajo kar
Žgajnarjev Vrance je srečal na poti soseda s prižgano svetilko v roki. »Kam pa greš?« ga vpraša.
»K nevesti«
»Čemu ti bo potem svetilka! Jaz sem hodil k svoji punci, to se pravi k ženi, vedno v temi.«
»Sem si kar mislil, ko sem videl tvojo ženo.«
Naš kolektiv v Žalcu — od leve proti desni: Anica Vozelj, Antonija Slokan, Draga Šmid, Sonja žuže
Polletni
poslovni
rezultati
nadaljevanje s 1. strani
segli po količini lanskoletno proizvodnjo in se tudi produktivnost količinsko ni dvignila. Ugodne proizvodne rezultate pa ugotavljamo v dopolnilnih dejavnostih, predvsem v plastiki v gumar-ni, pripomniti pa moramo, da nam gumama daje dobre finančne rezultate.
Pa še to moramo omeniti. Vsa navedena dogajanja pri nas v podjetju in tudi gibanja, na katera ne moremo vplivati sami imajo neugodne posledice tudi na likvidnost podjetja. Vsled podražitev pa tudi po količini so se močno povečale vse naše zaloge od surovin in polizdelkov do zalog gotovega in trgovskega blaga, kar nam veže ogromna finančna sredstva, daleč višja od onih, ki jih z ostankom dohodka ustvarjamo. In ne samo to, večja sredstva zahtevajo tudi širjenje naših dejavnosti in tako nam, na primer, samo povečana zunanjetrgovinska dejavnost veže 6 % več sredstev kot v tem času lani. V pogledu sredstev in likvidnosti smo sicer še vedno dokaj močni, vendar moramo vedeti, da moč počasi usiha, z njo pa tudi operativna sposobnost, kar ima lahko težje posledice.
Ob koncu naj ponovimo: rezultati so za sedaj še dobri, podjetje je še vedno visoko likvidno, vedimo pa, da poslovne prilike niso več tako ugodne, kot smo jih bili navajeni in da stabilizacijski ukrepi zahtevajo tudi od nas, da se čimbolj e organiziramo in racionaliziramo naše skupno delo.
Direktor fin. sektorja
Janez Kališnik
Klimatsko zdravljenje
V	interesu vsake delovne organizacije, je skrb za delovno sposobnost zaposlenih im s tem v zvezi, skrb za zdravje in dobro počutje slehernega člana kolektiva. V ta namen odvajajo podjetja določen del sredstev.
V	naši delovni organizaciji je s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka med drugim namenjeno 10.000 dinarjev za delno kritje stroškov klimatskega zdravljenja za vsako koledarsko leto.
Omenjena sredstva so glede na potrebe — letos je bilo 57 kandidatov — minimalna in so že 4 leta nespremenjena. Podjetje naj bi na ta na-
čin pomagalo kriti stroške klimatskega zdravljenja članom delovne skupnosti, ki so v podjetju zboleli zaradi težkih in nezdravih pogojev dela, ki imajo kronična obolenja ali trajnejše bkvare nekega organa in se morajo zaradi tega zdraviti v klimatskih zdraviliščih oziroma v drugih ustreznih rekreacijskih centrih. To je pogoj za njihovo uspešno zdravljenje in s tem čimprejšnjo »zdravo« vrnitev na delovno mesto.
Pomoč naj bi dobili predvsem tisti, ki zaradi slabega materialnega stanja ne morejo sami plačati vseh stroškov takega zdravljenja, torej
Proizvodnja v juniju
Junijska proizvodnja obutve je za 2055 parov manjša kot v preteklem letu, plan pa je izpolnjen le 94 %. Zastoj pri izdelavi polyuretan podplatov je vplival na tako nizko doseganje plana v juniju, pa tudi polletna predvidevanja so izpolnjena le 98 %. Kako so po posameznih enotah izpolnili plan, je prikazano v tabeli.
% izpolnjevanja % izpolnjevanja Delovna enota plana v juniju plana v I. polletju		
510 — sekaJnica	87	97
511 — izd. zg. delov	85	85
512 — izd. zg. delov	93	91
515 — izd. zg. delov	94	95
520 — montažni oddelek	102	100
521 — montažni oddelek	84	96
522 — montažni oddelek	90	94
523 — montažni oddelek	89	97
524 — montažni oddelek	100	101
528 — vulkanizacija	100	100
530 — plastika	111	105
531 — gumama	■82	102
532 — polyuretan	85	72
540 — usnjarna	113	110
Tudi v preteklem mesecu	ta odstotek	najnižji, posle-
je najnižje izpolnjen plan v	dica tega pa so neizpolnjena	
izdelavah zgornjih delov. Ču-	predvidevan.	a v montažnih
tijo se še posledice pomanj-	oddelkih in	sekalnici. kjer te
kanja materiala ob startu v	podplate obdelujejo in man-	
novo sezono, saj se je šele	tirajo. Zaradi teh okoliščin	
konec junija stanje normalizi-	je bila tudi	odločitev, da se
ralo, oziroma stekla proz-	v obratu PUR dela tudi med	
vodnja zgornjih delov tako,	kolektivnim	dopustom, nuj-
kot je programirana.	na, kajti šele s tem bodo	
V tabeli je prvič prikazano	dani pogoji	za doseganje pia-
doseganje plana v novem	na v montažnih oddelkih in	
obratu PUR. Prav zaradi	sekalnici.	
uvodoma omenjenih težav je		Grašič Franc
Jubilanti		
V avgustu bodo prazno-	Poljane Mila — izd. zg.	
vale 50-letnico naše delav-	delov 512	
ke:	Verdir Francka — izd. zg.	
	delov 512	
Levičnik Marija — sekal-	VSEM JUBILANTKAM	
niča	ISKRENO	ČESTITAMO!
zdravstveno in obenem socialno ogroženim članom delovne skupnosti. Ob vsem tem je važno tudi načelo soudeležbe vsakega kandidata, kajti s tem je v naj večji meri zagotovljen njegov odhod na zdravljenje. Letos bo znašala soudeležba kandidatov za klimatsko zdravljenje 826.600 dinarjev.
Merilo za pridobitev pravice do okrevanja je točkovni sistem, ki obsega:
—	zdravstveno stanje,
—	poprečni dohodek na prosilčevega družinskega člana,
—	delovna doba v podjetju,
—	delovno mesto (delovni pogoji: stopnja določena po analitski oceni delovnega mesta),
—	udeležba v NOB in
—	kratek opis socialnega stanja.
Predloge po oddelkih je zbrala zdr&vstvena služba. Zdravnik je ocenil zdravstveno stanje kandidatov, ki je v točkovnem sistemu največ upoštevano, in predlagal kraj in število dni za okrevanje.
Nadaljnje točkovanje sem izvedla sama na podlagi dobljenih podatkov v pristojnih službah in iz razgovora z vsakim kandidatom. Sam postopek je bil dovolj objektiven, tako, da so prišli na seznam kandidatov za klimatsko zdravljenje za leto 1972, res tisti, ki so takega zdravljenja potrebni tako z zdravstvenega stališča, kot s socialnega.
Izmed 57 kandidatov je komisija za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni, v okviru razpoložljivih sredstev, odobrila prispevek 19 prosilcem in sicer: 2 za Ča-teške toplice, 5 za Dobrno, 3 za Rogaško slatino, 1 za Slatino Radenci, 2 za morje in 6 za Bohinj.
Vsem želim, da se čimprej pozdravijo in s čimboljšim počutjem vrnejo med nas.
socialna delavka Marija Frelih
Čestitamo !
Ob koncu šolskega leta so uspešno zaključili šolanje naši štipendisti:
VALJAVEC Marjan, na STŠ »Iskra« — elektrotehniški odsek;
PUŠAVEC Franc, na STŠ »Iskra« — strojni oddelek;
SOKLIČ Ivanka, na administrativni šoli
LAPAJNA Dragica, na srednji tehniški čevljarski šoli;
MEGLIČ Anton, na srednji tehniški čevljarski šoli;
MEGLIČ Majda, na srednji tehniški čevljarski šoli;
ROZMAN Marjan, na srednji tehniški čevljarski šoli;
TERAN Milena, na srednji tehniški čevljarski šoli;
ŠTRUKELJ Franc, na srednji tehniški čevljarski šoli in
ŽNIDARŠIČ Marinka, na srednji tehniški čevljarski šoli.
Izredno šolanje pa sta uspešno zaključila dva naša delavca:
POLAJNAR Milena na Ekonomski srednji šoli,
PRAPROTNIK Franc na srednji tehniški šoli — elektrotehniški odsek.
VSEM ISKRENO ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO ČIM VEČ DELOVNIH USPEHOV!
Klin se s klinom zbija
Kot čevljar sem delal pri Mihletu. Lepega dne, avgusta leta 1937, pa sem dobil pismo iz Peka, da bi se tam zaposlil.
V upanju, da bo stalno delo, sem ponudbo sprejel.
Minilo je tri mesece, 'ko nas, šest žensk in mene pokličejo v pisarno in nam povejo, da za nas ni več dela.
čakal sem do zadnjega v pisarni, nato pa sem jim povedal »Dokler ne dobim nove zaposlitve boste plačali vi!«
Po kratkem razgovoru so spremenili svoj sklep in me
sprejeli nazaj v službo.
Po preteku slabe sezone in ko se je začela nova doba, nova sezona, sem jim jaz odpovedal in jim vrnil 'klin.
Tako se je godilo v stari Jugoslaviji z delavci!
Ivan Brejc Kranj, C. talcev 8 Tovariš Brejc, hvala za prispevek, ki je zanimiv, saj na kratko in na zanimiv način poveste dogodek iz stare Jugoslavije. Upam, da se boste še kdaj oglasili.
Urednik
Naša gasilska četa je vedno v pripravljenosti, za slučaj, če pride do požara
5. avgust - praznik občine Tržič
Ko praznujemo svoj občinski praznik, je prav, da se ozremo nekoliko nazaj v polpreteklo dobo zgodovine in osvežimo spomin na tiste dni in dogodke, na katere v spomin smo si Tržičani izbrali svoj občinski praznik — 5. avgust.
Torej, zakaj ravno 5. avgust?
Čeprav je bilo na to vprašanje že večkrat odgovorjeno, nam ne sme biti odveč, če se spomnimo na ta dogodek vsako leto, vsaj v času praznovanja. Le na ta način bomo ohranili te svetle dni naše zgodovine v trajnem spo. mimi in tako preprečili, da ne bi šli sčasoma v pozabo.
4. avgusta 1941 se je na Veliki Poljani pod Storžičem formiral tržiško-kranjski bataljon, bolj znan kot storži-ški bataljon. Borci so še istega dne svečano prisegli in s prisego izrazili svojo pripravljenost na neizprosen boj za vsako ped slovenske zemlje.
Večji del bataljona se je še istega dne, prek Dobrče, odpravil v Drago, kjer bi se moral srečati s Cankarjevim bataljonom, ter skupno z njim napasti zapore v Begunjah in osvoboditi jetnike. Žal ta napad potem ni uspel.
Manjša skupina neoboroženih borcev storžiškega bataljona pa je ostala v »Verbi-čevi« koči pod Storžičem.
In kot se med klasjem najde osat, se je to pot našel izdajalec, ki je pokazal okupatorju pot! številčno premočni sovražnik je 5. avgusta v zgodnjih jutranjih urah obkolil kočo. Padle so prve žrtve — 8 partizanov, katerih kri je napojila planinsko cvetje pod Storžičem. Odtlej je zakrvavela narava in iz te tekočine življenja, je vsrkavala svojo moč in lepoto borba, vsak dan silnejša in ogorčenejša, ki je po štirih letih izbojevala tako vroče željeno svobodo, v kateri danes živimo in si izgrajujemo lepšo prihodnost.
Marjan Markič
Dopisuj
v
Čevljarja!
ŠPORTNE PRIREDITVE
Nedelja, 30. julij ob 8. uri
Balinanje: Tržič — Kranj — Lesce Kegljanje: Tržič — Trbovlje — Kranj — na kegljišču na Ljubelju
Od ponedeljka, 31. julija do srede 2. avgusta vedno ob 16. uri
Nogometna tekmovanja
—	na nogometnem igrišču
Ponedeljek, 31. julija ob 16. uri Namizni tenis
—	Osnovna šola Kokrškega odreda Križe Mali nogomet
—	igrišče v Križah
Torek, 1. avgusta ob 16. uri šah
—	Osnovna šola Kokrškega odreda Križe Košarka
—	Osnovna šola Kokrškega odreda Križe
Četrtek, 3. avgusta ob 16. uri Plavanje
—	letno kopališče Tržič Streljanje z malokalibrsko puško
—	strelišče na Cimpru
Petek, 4. avgusta ob 16.30
Kegljanje
—	kegljišče v Zvirčah ob 20. uri
Tek po ulicah Tržiča
Sobota, 5. avgusta ob 15.30 Rokomet
—	igrišče na Zalem rovtu
Od nedelje, 30. julija do sobote, 5. avgusta Tekmovanja:
balinanje, kegljanje, košarka, mali nogomet, namizni tenis, plavanje, rokomet, streljanje, šah, tek po ulicah Tržiča
SPOMINSKE PRIREDITVE
Sobota, 5. avgusta ob 10. uri
Komemoracija pri spomeniku pod Storžičem
Nedelja, 6. avgusta ob 9. uri
Svečana seja družbenopolitičnega zbora v paviljonu NOB
»čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Ahačič Niko, Eržen Mirjana, Godnov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton. — Glavni in odgovorni urednik Niko Ahačič. — Naslov uredništva: Peko Tržič 64 290. Telefon 70 260, int. 208 — Tisk: ČP Gorenjski tisk Kranj v 2600 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
ob 10. uri
Zbor in parada Kokrškega odreda
KULTURNE PRIREDITVE
Petek, 28. julija ob 17. uri
Otvoritev razstave »Zgodovina kokrškega odreda« v paviljonu NOB
Sobota, 5. avgusta ob 19. uri
Promenadni koncert godbe na pihala na Trgu
svobode ob 20. uri
Otvoritev »letnih iger»
Držič-Rupel, Boter Andraž
—	na dvorišču SO Tržič
Nedelja, 6. avgusta ob 20. uri Repriza igre »Boter Andraž«
—	na dvorišču SO Tržič
Razstava »Zgodovina kokrškega odreda« v paviljonu NOB bo odprta od petka, 28. julija do srede, 9. avgusta. V tržiškem muzeju bo od nedelje,
30.	julija, do nedelje, 6. avgusta odprta stalna razstava »Delavsko gibanje in NOB v Tržiču« (od 16. do 18. ure).
DRUŽABNA PRIREDITEV
Nedelja, 6. avgusta od 12. ure Veselica v parku BPT
Vsi prav lepo vabljeni!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Rampa pri glavni vratarnici stoji že eno leto, toda res le stoji, saj so jo popravljali že vsaj petkrat, toda po nekaj dnevih je vedno ponovno odpovedala!
Nagradna križanka
ITAI.UZIK
MIHCA
FERSKA
ERIOTA TORR}
WE PEVKE FITE« RUD
ROBLEK
TUAMOIU
TE DEI A
oklepalo
ŽELEZA
ZDNA/IM-
MOLATOMI
SVITANTE
IZDELOVALK
STREMEN
GARTNER
VEČJA ÖB JEIOVALMA POVRSIUA
COK1LUI TRAK V PETROLEJKI
NIKO
AHAČIČ
KAU3
LE SEPIA STEUSKA OBLOGA
KOLUICA, UTA
FR-PESMIM, &HTIIA?l5t (PAUL)
OCET
TETICA
zuArttum C.R5U1 ZDRAVUIK II- STOL.
POQOU
dIdivjačiue
ŽRE.ZNIŠ PDSTA1A MA COREtOSIM
IMEPUBLICl-
saMum
50LtjWA
Čevlja
plauiusre
PTICE
TA2WICA V JEČ/
PESNIŠKO IME ZA IRSKO
POSMEH
PREBIVALEC ! OSREDKAR KRANJSKE IR£MA
P0COR3E V BURMI
TOVARUA V CELI)
DRŽAVA V
ELVIRA
VOCA
MAKEPÓH» KOLO
JOAN
CRAWFORD
POSTAVA
ŽIVOT
OKLOPkIO
VOZILO
IME
RASISTA
SMITHA
TEPINA
AURA
UESTALUOSf
SPREMEN-
LJIVOST
ŽRTVE HI K
MESTO V VOJVODIH] JLIZU IZLIVA Tl5E
ALFRED
NOBEL
MENART
JANEZ
ENAKI
(ČRKI
TUJE ZEN.IME
TISKARSKO
DELO
IME PEVCA KffiLP/to
SOBICA,
IZBA
[(NAREČNO)
OPOÀU
VOHA
VTEPAWJE
RIMSKA'
BOGINJA
JEŽE
PROUČEVA-LEC IU.0W
AUTOUIJA
mi
SUOVBRIZ
KOVINE.
PREPROSTO
LJUDSTVO
OSTRE RESE UA KLASU
ATEN,
OČKA
j VELEBLACOV-THICAVU.
TR.TI5ATEUI-
LAlMfflMK
Za zabavo
Tokrat smo dobili v uredništvo le malo križank. Temu je verjetna vzrok kolektivni dopust, saj je takrat verjetno le malokdo pomisli! še na križanko. Nekatere pa je mogoče zapeljal tudi tiskarski škrat, saj je bil napisan rok za oddajo križanke 20. avgust namesto julij, saj bo takrat šele naslednje žrebanje, to se pravi današnje križanke. Za to pomoto se bralcem opravičujemo, žrebanje pa smo morali za prejšnjo križanko vseeno izvesti, klub majhnemu številu prispelih kri-žank. Pri žrebanju sta pomagali: Marija Frelih in Anica Cufer iz splošnega sektorja. Nagrade prejmejo naslednji reševalci:
1.	nagrado 50 din Alenka Anderle — finančni sektor
2.	nagrado 30 din Brejc Ivan, Kranj
3.	nagrado 20 din Šmid Marija — razvoj
4.	nagrado 10 din Peko Sežana
5.	nagrado 10 din Franc Kolman — tehnični sektor
Rešitev prejšnje križanke:
POMLAD, POLETJE, ELA, ESTER, URBAN, ROMEO, TISA, BT, EMA, RAKEK, OLE, NAT, KINO, STRAN, ATAR, EHE, ODJUŽNIK, TITANI, VIDAL, ECŽ, MAL, NOLIT, ALINEA, LEDA, MICI, IKS, OLENEK, MINAS, SOCIALIST, ODESA, PLANINSTVO, UTANT, VS, EA, TAK, VRAN, TIVAT, KOMPARACIJA, IROKEZI, OSAT, ARIJEC, KARAKAL.
Rešitve današnje križanke pošljite do 20. avgusta.
NISTA SE RAZUMELA
—	Vaš mož naj ima čim več miru. Zato sem predpisal praške za spanje.
—	In kolikokrat naj mu jih dam?
—	Hm... ti praški niso zanj, temveč za vas gospa.
ZAPLETENO
—	Minuli teden sem zadel na loteriji glavni dobitek. Trmasto sem iskal srečko s številkami: 42-56-31. Ko sem jo našel, mi je prinesla glavni dobitek.
—	Ali ste mogoče sanjali o teh številkah?
—	Nikakor ne. To so v resnici leta moje žene.
—	Kako?
—	Seveda: leta, kolikor jih v resnici ima, leta, ki ustrezajo njeni zunanjosti, in leta, za katere ona trdi, da kažejo njeno starost.
MALENKOST
Vrata restavracije so se odprla: neki mož je priletel čez prag, kot bi ga izstrelili iz topa. Obležal je na pločniku in
se čudil. Pešci so se jeli ustavljati in eden od njih ga je vprašal:
—	Kaj se vam je zgodilo?
—	Ah, pustite to, je rekel ta na pločniku. — Sedel sem v restavraciji zraven neke dame. Sama mi je rekla, da je prostor za mizo. Mirno sem jedel, njo pa je stalno nervirala neka muha. Ni je mogla prepoditi. V hipu, ko je sedla na prt in ko je natakar prišel mimo mize, je ženska izkoristila priložnost in rekla natakarju: »Prosim vas, odstranite to dolgočasno Žival, ki me stalno nervira!« Natakar ni pogledal kam kaže ženska, pa me je vrgel čez prag.
• • •
»Zakaj neki si ženske zmeraj z roko podpirajo brado, kadar kaj premišljujejo?« vpraša Močnikov Cene.
»Tega ne veš?« se začudi Jernačev Bine. »Zato, da si zapro usta, drugače bi jih lastno govorjenje motilo pri razmišljanju.«
»Pepe, ali misliš, da se da po glavi sklepati, če je človek normalen ali ne?«
»Pri moških si nisem čisto na jasnem, ampak pri ženskah se da to ugotoviti po klobukih, ki jih nosijo na glavi.«	• • •
Žalosten je Tine sedel v vinski kleti. Tone je prisedel.
Tine: »Moja žena mi je dala ultimat: ali preneham piti ali pa pojde proč od mene.«
»No in kaj mislM storiti, Tine?«
»Zelo jo bom pogrešal«, je vzdihnil Tine.
• • •
»Davi sem vas videl, ko ste se odpravljali na ribolov. Ali ste imeli kaj sreče?«
»In še kakšno! Ko me ni bilo doma, so prišli kar trije inkasanti.«
• • •
»Stene v našem modernem stanovanju so tako tanke, da pri sosedu slišijo vsak naš pogovor.«
»Saj si lahko pomagate. Dajte si prizidati še eno vrsto opečnega zidu.«
»Ze prav... samo potem mi ne bomo slišali, kaj pri sosedovih govore.«
»Kam pa si namenjena, Matilda?«
»Na perutninsko razstavo.«
»E, pusti to — saj tam imajo že dovolj rac in gosi.«
»Res? Zato so menda tudi tebe poslali nazaj.«
»Babica, Tone hoče, da grem z njim v nedeljo na izlet. Kaj misliš, ali bom grešila, če pojdem ...?«
»Kako pa naj jaz to vem, dekle?«