1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZliAJZM' ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ' ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aloj zmcua Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 3 MAREC 1985, leto XX mačem trgu smo prodali za 1114 milijonov naših izdelkov. Nasprotno od domače prodaje je veliko slabše potekal naš izvoz. To velja predvsem za široko po-trošne baterije TOZD Baterije, katerih smo prodali le 2,8 milijona kosov kar predstavlja veliko zmanjšanje. Obratno smo za 23 % povečali obseg prodaje specialnih baterij in svetilk. Tako smo na konvertibilnih trgih iztržili 1.144.000 dolarjev, kar je 23 % manj kot leta 1983. Nizko doseganje izvoznega plana, kljub močnemu angažiranju prodajne službe, je ena najšibkejših točk našega poslovanja, ki je vplivalo na produktivno zaposlovanje v zadnjih mesecih leta, povečane zaloge, devizno oskrbljenost in s tem tudi na poslovni rezultat. Poslovno leto 1984 smo končno zaključili brez izgube’ f °D £4 Leto 1984 je bilo gospodarsko eno najtežjih v zgodovini Zmaja. , Vrstile so se številne spremembe pogojev poslovanja, ki so močno vplivale na poslovni rezultat in tudi povzročile izgubo tekom leta. Z velikimi napori in izrabo notranjih rezerv ter odrekanjem, smo uspeli izgubo do konca leta odpraviti in ustvariti 11,7 milijona din akumulacije. Proizvodnja se je v preteklem letu močno prilagajala potrebam prodaje in izvoza. Bedukcij e električnega toka v zimskih mesecih so povzročile povečano povpraševanje na domačem trgu, ki ga je ob neugodnih cenah še povečala zmanjšana prodaja konkurenčnih organizacij združenega dela v Jugoslaviji. S povečanjem prodajnih cen v IV. kvartalu se je zmanjšala prodaja, kar je povzročilo povečanje zalog in omejeva- 'Jžfc&o *o4pV nje proizvodnje v zadnj^^l^t^ cih leta. To je povzročilo, da smo kljub povečani proizvodnji v prvem polletju v fizičnem obsegu le-to izenačili z letom 1983. Izdelali smo 46,6 milijona kosov baterij in 781.ooo kosov svetilk, kar predstavlja vrednost po stalnih cenah enak obseg kot je bil dosežen leto poprej. Na domačem trgu smo prodali 6,7 % več naših izdelkov kot leta 1983. Pri tem smo dosegli med tremi proizvajalci 5° % delež celotne prodaje in tako povečali našo udeležbo na domačem trgu za 5 % v primerjavi s predhodnim letom. Žal ob neugodnih prodajnih cenah, ki so bile večino leta še administrativno zadrževane, nismo dosegli ustreznega finančnega učinka. Na do- Finančni podatki s katerimi smo se seznanili ob sprejemu zaključnega računa kažejo, da smo v preteklem letu dosegli 1.488.ooo din celotnega prihodka ali 55 % iveč kot leta 1983. Ker so materialni stroški rasli hitreje kot naše prodajne cene, znaša doseženi dohodek 454 milijonov din ali 35 % veš kot leto prej. Obveznosti iz dohodka so se povečale za 6o %, od tega obresti za kredite 196 %. Tako smo dosegli 188 milijonov din čistega dohodka, kar predstavlja lo % povečanje. Razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade pomeni kljub nizkim osebnim dohodkom nadaljnje slabljenje akumulativne sposobnosti delovne organizacije. Kljub temu, da znaša doseženi povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v delovni organizaciji le 22.912 din, kar je med najnižjimi v Iskri, smo razporedili za akumulacijo le 11,7 milijona din. Glavni vzroki, da naši poslovni rezultati v preteklem letu niso Čas širokih razprav bili boljši so predvsem naslednji: 1. vračanje že odobrenih prodajnih cen v mesecu februarju, po zahtevi zvezne skupščine, na decembrsko raven, 2. dvakratna visoka podražitev cinka v skupni višini 159 %, 3. povečanje stroškov za obresti, 4. iiizko doseganje izvoza in stroški za združevanje manjkajočih deviz. Odsotnost kateregakoli navedenih vzrokov, oziroma njegovo gibanje v normalnih mejah, bi omogočilo doseganje planiranega poslovnega rezultata. Zadnjemu obdobju res lahko rečemo čas širokih razprav. Najprej smo koncem februarja na zborih delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti obravnavali rezultate poslovanja v letu 1984 ter potrjevali zaključni račun. En teden za tem pa so že potekale javne obravnave o osnutku pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev dopolnitvah pravilnika o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalne dejavnosti ter - pravilniku o normah in normiranju v temeljnih organizacijah. Vsi obravnavani osnutki se sprejemajo po referendumskem postopku, z neposrednim izjavljanjem delavcev. V leto 1985 vstopamo z uravnoteženimi prodajnimi in nabavnimi cenami, ki bodo otežile domačo prodajo, zato bo potrebno nadaljevati prizadevanja za^večji izvoz, boljšo kvaliteto in širitev proizvodnega programa, ki nam bo zagotovil dolgoročno stabilnost poslovanja. Prestruktuiranje proizvodnega programa ne sme biti več le želja, nego jasen cilj za boljšo bodočnost. - x za osebne dohodke in skupno porabo (novi sistem nagrajevanja). Javne obravnave so bile organizirane po sindikalnih delovnih skupinah - 5 v TOZD Baterije, 4 v TOZD Specialne baterije in 3 v delovni skupnosti. Pred tem so se v zvezi z obravnavo zaključnega računa in Aktivnosti pa se nadaljujejo: potrebno je bilo obdelati vse pripombe iz javne obravnave na komisiji za nagrajevanje in v strokovnih službah. Sledi obveščanje delavcev o obdelanih pripombah na poprejšnjih obravnavah na zborih delavcev oz. obravnave osnutka pravilnika se- po delovnih skupinah, na druž- z naslovne strani Da bi imeli v proizvodnji v novem letu 1985 čimveč dela, je bila koncem decembra pogostokrat izrečena želja. Ze v januarju in tudi v februarju pa smo ugotavljali, da je v TOZD Baterije še vedno problem rednega poteka dela na vseh linijah zaradi zmanjšane prodaje naših izdelkov. Zaradi lanske izgube, prikazane v tromesečjih, še posebej v polletju in iskanju rešitev, da zaključimo leto brez izgube, smo nestrpno pričakovali, kaj bomo zvedeli ob dokončno zbranih podatkih v okviru zaključnega računa. Na sliki: Na zboru delavcev v torek 19. februarja smo se vsaj oddahnili ob podatkih, da smo lansko poslovno leto zaključili brez izgube. 0 novem sistemu nagrajevanja so tekle dolge in obširne razprave po sindikalnih delovnih skupinah. Eno od petih, kolikor jih je bilo v TOZD Baterije, smo zabeležili v času uvodne razlage v oddelku alkalnih baterij v sredo 20. februarja letos. stali delavski sveti in družbenopolitične organizacije. Potem pa so sledile še javne razprave na zborih delavcev o osnutkih: - pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka - pravilniku oz. spremembah in benopolitičnih organizacijah, delavski sveti pa odločajo o razpisu referenduma. Delavci se moramo še naprej aktivno vključevati s svojimi stališči neposredno ali preko delegatov v postopek sprejemanja tako, da bodo določbe naših samoupravnih aktov usklajene z zakonskimi določili in takšne kot jih vsi želimo. , 3Pjniuni7n«„ . ■- -ROSUP SPLOiHOJZasf;,;;: I Osnovno načelo integralne kontrole kvalitete I je sodelovanje vseh služb podjetja Prva kontrola kvalitete se je pojavila okoli leta 19oo in je do danes naredila že dolgo pot. Prvotno je kontrola kvalitete bazirala na proizvodnem delavcu, kasneje na kontrolorju. V veliko-serijski proizvodnji velikih kapacitet je bila loo % kontrola nemogoča, zato se je razvila statistična kontrola kvalitete. Danes je razvoj ekonomije kvalitete in planiranje skupnih stroškov kvalitete regulacijski podsistem v sistemu poslovanja in- dustrijskega sistema - zato je uveljavljena integralna (totalna) kontrola kvalitete, ki predstavlja učinkovit sistem za razvoj, nadzor, usmerjanje in vzdrževanje kvalitete. V svetu se danes uveljavlja socialna kontrola kvalitete, ki skrbi, da bo izdelek poleg funkcionalne in izdelavne kvalitete, ustrezal tudi, vsem zahtevam glede varnosti, onesnaževanja, estetike, vzgoje itd. USMERJANJE USMERJANJE USMERJANJE IZVAJANJE (kontrola prevzema) USMERJANJE IZVAJANJE (kontrola procesa) IZVAJANJE (kontrola prevzema + strokovno delo) USMERJANJE Krog kvalitete k usmerjanjem in preverjanjem kvalitete v posamezne bloke KONTROLA NABAVA IZDELEK KVALITETA RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA PRODAJA SERVISIRANJE TRŽNE RAZISKAVE PROIZVODNI PROCES TEHNIČNA PRIPRAVA PROIZVODNJE Razumljivo je, da tako usmerjanje kvalitete obvlada le dobro organizirano industrijsko podjetje. Problem predstavlja prav koordiniranje dela med vsemi vrstami strokovnjakov in kreatorji kvalitete v okviru službe kvalitete. V Jugoslaviji smo kakih lo let v zaostanku za svetom, zato sedaj uveljavljamo integralno kontrolo kvalitete. Tudi pri nas, v delovni organizaciji Zmaj se uvaja ta stopnja kontrole, zato v tem glasilu izpostavimo le nekatere zanimivosti s tega področja. Osnovno načelo integralne kontrole kvalitete je sodelovanje vseh služb podjetja in vseh aktivnosti v smislu stalne rasti kvalitete. Začetek dela je v vgrajevanju kvalitete v izdelek sam. Vsak izdelek ima dve kvaliteti: 1. funkcionalna kvaliteta - izdelek mora funkcionirati, - živijenska doba mora biti definirana, - izdelek mora ustrezati raznim predpisanim testom, 2. izdelavna kvaliteta - dimenzijsko ujemanje izdelkov s tehnično tehnološko dokumentacijo, - definiran odstotek slabih kosov. Poleg optimalnih rešitev s področja tržišča, razvoja, konstrukcije, proizvodnje in prodaje moramo najti še način, kako vgraditi kvaliteto in kam naj jo usmerjamo, da bomo najceneje proizvajali. Začetek in. konec kroga kvalitete so tržne raziskave, s katerimi ugotovimo nivo kvalitete, ki ga zahteva kupec. Razvojni sektor definira nivo kvalitete za razvijani izdelek. Osnutek predloži konstruktorjem, ki izdelajo (nadalj . na 6. strani) KONSTRUKCIJA TEHNIČNA PRIPRAVA PROIZVOD. KONTROLA KVALITETE OSTALI 0 ... nosilec odgovornosti M ... mora sodelovati v odločanju N ... naj sodeluje 1 ... naj bo informiran Vodja Glavni projektant Konstrukter Detajlist Vodja prototipa Vodja priprave Tehnolog linije Tehnolog prototipa Vodja kontrole Tehnolog KK Vodja obrata KK Kontrolor preventive Laborat.za materiale Vodja obrata Vodja linije Nabavna služba Prodaja Finančni sektor Razvoj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Preverjanje konstrukcije prototipa 0 M M I 1 M Priprava risb za prototipno delavnico. Ustna navodila konstruktorja in nadziranje I M 0 M M I I I I I Preverjanje in tehnološka ocena sestavnih delov za nov proizvod I M 0 M I M M I M N I I Dodelava konstrukcijske dokumentacije in izdelava postopka za laboratorijske raziskave izdelka I M 0 M M N M N N I Testiranje prototipa in korekcije v konstrukcijski dokumentaciji I M 0 N M I N N I M N M Izdelava tehničnih pogojev, ki definirajo nivo bodočega izdelka in klasifikacija_ napak. Tehnično-ekonom-ska analiza raziskav na prototipu. M 0 M N I I I I M M Kontrola konstrukcijske dokumentacije, tehničnih pogojev in izvršene klasifikacije napak. Predaja konstrukcijske dokumentacije na tehnološko razdelavo. M 0 M N N M N I I I Tehnološka priprava za nov proizvod M 0 M I Projektiranje tehnološkega postopka za nov proizvod na osnovi konstr. dokumentacije in razpoložljivih sredstev dela N N 0 M I I I Klasifikacija napak v tehnologiji M 0 N N I Izdelava standarda za vizualno kontrolo sestav, delov in izdelka I M I M I 0 M N Planiranje internega oskrbovanja z orodji, oprem za izdelavo in kontroliranje z ozirom na tehnične pogoje, ki definirajo nivo kvalitete gotovega izdelka N M 0 M N M N N M Nabava posebnih orodij in opreme za izdelavo, s katero ne razpolagamo M 0 M I I M N M N Nabava opreme za kontrolo kvalitete v izdelavnem procesu, s katero ne razpolagamo in je ne moremo izdelati doma I M N M 0 N N N M N Nabava ali izdelava kontrolnikov in sredstev za preverjanje ustreznosti polizdelkov in izdelkov I M N M 0 N N N M N Selekcija dobaviteljev in kooperantov, ki bodo sposobni dobavljati projektiran nivo kvalitete N N M N M 0 Izdelava planov za prevzem kupljenih materialov N N 0 M M N Projektiranje kontrolnega postopka za proizvodni proces in končno kontrolo M 0 M M N N N Sodelovanje posameznih ključnih oseb pri osvajanju novega izdelka: OSNOVNE SMERNICE V INTEGRALEN SISTIM KONTROLE KVALITETE I. del v izdaji Iskra, Zavod za organizacijo in informatiko TOZD Biro za industrijski inženiring. (nadalj. s 6. strani) tehnično dokumentacijo in vgradijo tehnične pogoje za ustreznost s pogoji za kontroliranje. S konstrukcijo regulira konstruktor kvaliteto surovin in materialov ter postavlja zahteve dobaviteljem in kooperantom. Razvoj in konstrukcija opredelita funkcionalno kvaliteto. Definiranje nivoja kvalitete v zvezi z izdela-vno kvaliteto pa šteje v kontrolo kvalitete s koordiniranjem med to službo ter razvojnikom, tehnologom, strokovnjakom za tržišče in ekonomistom. Tehnična priprava proizvodnje projektira tehnološki proces izdelave in vgrajuje kvalitativne lastnosti. V proces proizvodnje dotekajo materiali od raznih dobaviteljev in kooperantov. Prevzem materialov se vrši v kontrolni službi kjer prevzemna kontrola preverja posamezne karakteristike materiala. V procesu proizvodnje se vgrajujejo kvalitetne lastnosti v fizično, funkcionalno in estetsko obliko izdelka. V ta proces kvaliteto usmerjamo in istočasno izvajamo s preverjanjem kvalitetnih karakteristik (kontrola v procesu) . Ob koncu procesa je treba preveriti ustvarjeni nivo kvalite- Pripomočki za ugotavljanje kakovosti v procesu formiranja celic te, to pa opravi končna kontrola. Namen tega dela je v razvojni povratni zvezi. Prodajna služba je v stalni zvezi s kupci. Prodaja rešuje tudi reklamacije. Tehnični del vsebine reklamacije je problem kontrolne službe, ki pomaga tudi pri servisiranju. Dejavnosti prodaje mejijo na delokrog raziskav tržišča, kamor zopet usmerjamo tudi kvaliteto in krog je sklenjen. Tako usmerjanje kvalitete obvlada le dobro organizirano industrijsko podjetje. Problem predstavlja koordiniranje dela med vsemi vrstami strokovnjakov in kreatorji kvalitete v okviru službe kvalitete. Tudi v naši delovni organizaciji imamo isti problem, ker koncept integralne kontrole kvalitete naleti na težave zaradi zastarele miselnosti, ki izhaja iz čiste tehnične kontrole. Za konkretno delo je potrebno koordiniranje aktivnosti za ustvarjanje kvalitetnega izdelka. Oglejmo si faze dela iz projekta osvajanja novega izdelka v proizvodnem programu: - priprava in določanje (marketing) Študent sam i cesto upotreblja-vam digitron. Za digitron koji ja posedujem, potrebne su baterije od 9 volti. Pre nekoliko meseci kupio sam bateriju CROATIA super dry i, verujte mi, trajala je ne više od pola sata. Misleči da je to slučajnost otišao sam i kupio drugu (ovoga puta "ZMAJ"). Ova druga je bila ispravna pa sam sve brzo zaboravio. Medžutim, ovog pisma ne bi ni bilo da nišam pre nekoliko dana - razvoj novega izdelka (od ideje do vzorca - prototipa) - priprava in osvajanje proizvodnje (od poskusne do prve proizvodne serije) - redna proizvodnja (od prve proizvodne serije naprej). V vsako fazo usmerjamo aktivnosti iz področja kvalitete, definirati pa moramo sodelovanje služb in ključnih oseb, kjer je delo koordinirano. Na enak način definiramo aktivnosti in sodelovanje v katerikoli fazi dela tudi za ožje področje. Oblika iz tabel ne more biti "recept" za vsakdanjo rabo. Namen prikaza je v oblikovanju ideje za uporabo načina na specifičnem področju. Za vsa podjetja,ki želijo napredovati v funkciji kvalitete z uvajanjem integralne kontrole kvalitete pa je značilen in skupen "odpor sredine", za kar je praksa pokazala, je potrebno več napora in znanja za odstranitev le tega odpora in ustvarjanje enotne akcije, kakor za obvladovanje metodologije dela v kvaliteti. M. Frišek kupio opet tu famoznu CROATIA super dry baterija (nišam našao "ZMAJ") i da mi se ona nije is-trošila več kod drugog ispitnog zadatka. Predpostavljam da nisu posredi dve pojedinačne greške v proizvodnji, več ovakvih neisprav-nih baterija ima mnogo više u prodaji. Vladimir PETROVIČ Beograd Objavljeno v POLITIKI Beograd dne 24.2.1985. Neispravne baterije Potekel bo mandat... V mesecu aprilu poteče mandat delegatom in članom samoupravnih organov (dveletni mandat v temeljnih organizacijah in skrajšani enoinpolletni mandat v delovni skupnosti in na nivoju delovne organizacije). Ko beremo ta članek vemo, da so delavski sveti že sprejeli sklep o razpisu volitev. Volili bomo 25. aprila na voliščih v TOZD Baterije, TOZD Specialne baterije in v delovni skupnosti. Kako poteka postopek volitev nam je že znano iz prejšnjih let. Najprej izvršni odbori sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami evidentirajo možne kandidate. Oblikovani predlog obravnavajo kandidacijske konference - po delovnih oz. sindikalnih skupinah, ki sprejmejo kandidatno listo. Po objavah kandidatnih list sledijo volitve - neposredno glasovanje v skladu s sklepi delavskih svetov. Kandidatne liste morajo biti sestavljene tako, da so zastopane vse strukture zaposlenih, seveda pa moramo gledati tudi na to, da bomo volili tiste sodelavce, ki nas bodo dobro zastopali v samoupravnih organih. Pa poglejmo, v katere samouprav* ne organe bomo volili: - v DELAVSKI SVET - TOZD in DSSS po 7 delegatov 1 - v DELAVSKI SVET delovne organizacije - 13 delegatov S seje delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb pod predsedstvom Marije SITAR - v ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE - TOZD in DSSS po 7 članov - v ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE delovne organizacije - 9 članov - v DISCIPLINSKE KOMISIJE - TOZD in DSSS - po 5 članov in 2 zunanja člana. Delegate in člane v gornje organe volimo neposredno na volitvah. Nov organ je samoupravna delavska kontrola v delovni skupnosti , kar smo opredelili z novim statutom ki velja od 1.1.85 dalje. Potem ko se bodo novoizvoljeni organi konstituirali na prvih sejah, bodo delavski sveti imenovali, na predlog sindikata, tudi svoje izvršilne organe in sicer: - v TOZD in DSSS: . 5 članske komisije za delovna razmerja in . 5 članske stanovanjske komisije, - v delovni organizaciji: . 5 člansko komisijo za družbeni standard . 5 člansko komisijo za varstvo pri delu in humanizacijo dela (komisija je opredeljena na novo po statutu in je njen sestav določen). V statutu smo opredelili še naslednje komisije: - komisija za ustvarjalno delo na nivoju DO (dosedanja komisija za inovacije) - komisija za odlikovanja in priznanja (deluje že več let) ter nekatere stalne ali občasne organe kot npr. komisija za odpis drobnega inventarja in osnovnih sredstev. Delavski svet delovne organizacije bo imenoval tudi nov uredniški odbor. Sedanji odbor deluje v okrnjenem sestavu zaradi upokojitve tov. Strmoleta in daljše odsotnosti tov. Hostnikove. V zvezi z volitvami samoupravnih organov in imenovanjem izvršilnih organov nas torej čaka kup aktivnosti, ki jih bomo z dobrim sodelovanjem vseh delavcev lahko uspešno izpeljali. Po končanem postopku volitev bomo o tem zopet poročali v našem glasilu. Objavili pa bomo tudi poročila o delu samoupravnih organov v preteklem mandatu. mk Novi delovni prostori Proizvodnja litijevih baterij, ki naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju predstavljala 3o odstotkov celotne proizvodnje v Iskri - Zmaj, bo dolgoročna rešitev za edino slovensko tovarno baterij. Med drugim je tako zapisal DNEVNIK v soboto 6. oktobra lani takoj potem, ko smo na razstavi "Sodobne elektronike" predstavili javnosti litijeve baterije kot novost in vrhunski dosežek znanosti na področju baterij. V novembrskem glasilu pa smo našim bralcem predstavili ekipo strokovnjakov ob priliki obiska na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Ob tej priložnosti naj še spomnimo, da je naša delovna organizacija pričela z razvojem litijevih baterij leta 1978 in v sodelovanju s kemijskim inštitutom Boris Kidrič, Falulteto za naravoslovje in tehnologijo, Tehnično metalurško fakulteto ter Inštitutom Jožef Stefan osvojila tehnologijo za sistem Li-S0Cl2. V letu 1984 so se pričele priprave za industrij- Urejevanje novih prostorov za polindustrijsko proizvodnjo litijevih baterij sko proizvodnjo, ki naj bi stekla v letu 1986, v vmesnem obdobju pa bo možno v polindustrijskem obsegu izdelati lo.ooo baterij s katerimi bo mogoče pokriti najnujnejše potrebe domačega tržišča. Prav ta polindustrijska proizvodnja pa naj bi v Zmaju stekla še pred letošnjim polletjem in do takrat je treba pripraviti vse potrebne delovne pogoje in ustrezno opremiti poseben prostor. Lokacija je določena nad oddelkom za alkalne baterije oziroma točneje nad mizarsko delavnico. V te prostore je vhod po stopnicah iz oddelka alkalnih baterij , v njem pa bodo v kratkem končana vsa pripravljalna dela in montiranje delovnih elementov Referendum aprila Dani so vsi pogoji za izvedbo referenduma, ki bo 24. aprila in na katerem bomo sprejemali samoupravne splošne akte, ki so podlaga za nov sistem nagrajevanja po delu. To so po daljši razpravi ugotovili na seji v sredo 20. marca predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov in člani strokovnega kolegija. Dogovorili so se tudi, katere in- formacije in v kakšni obliki je treba pravočasno pripraviti in jih posredovati na zborih delavcev, ki bodo sklicani nekaj dni pred referendumom. Brez dlake na jeziku pa je bilo tokrat obravnavano trženje. Slabša prodaja naših izdelkov, ki jo beležimo že dalj časa, ni doživela nikakršnih konkretnih akcij. S cele črte od naše komerciale preko Iskra-Commerce in potniške mreže do trgovskih grosistov so bili nanizani problemi, vendar so razpravljale! zahtevali, da je treba sedanjo organiziranost prevetriti najprej v lastni hiši, nato pa samoupravnim organom predložiti predloge za ustrezno rešitev oziroma izboljšanje prodajne aktivnosti. Vsekakor pa sedanji položaj plasiranja naših izdelkov ne moremo dramatizirati, je pa dokaj resen. Da pa se v najkrajšem času obetajo izvozni posli za obe temeljni organizaciji, kot je bilo slišati na seji, pa nam vliva pogum in optimizem za prihodnje tromesečje. Večji proizvajalci baterij z Li - anodo v svetu Seznam proizvajalcev litijevih baterij zajema vse tiste, ki uporabljajo kot anodni material litij. Seznam se bi precej skrajšal, če bi našteli vse proizvajalce, ki proizvajajo baterije v sistemu Li-SOClg, vsekakor pa so to tisti, ki delajo za vojaške namene. V zadnjem desetletju dominira v svetu razvoj primarnih in sekundarnih litijevih baterij. Kovinski litij je zanimiv baterijski anodni material, zaradi svoje nizke specifične teže, visoke napetosti, elektrokemij-skega ekvivalenta dobre prevodnosti itd. Sazvoj teh sistemov je začel nekako z letom 196o v glavnem v brezvodnih sistemih. Prve baterije (celice) so prišle na trg deset let kasneje (197°) za točno določene vojaške aplikacije, ker je bila njihova uporaba omejena iz varnostnih in drugih razlogov. Doma so litijeve baterije tudi v širokopotrošni uporabi, v različnih elektrokemij skih sistemih, različnih standardnih in nestandardnih velikostih. Njihova uporaba je zaradi izrednih karakteristik zelo široka, proizvodnja v svetu velika, zato se pričakuje še večji porast v proizvodnji in še rahel padec v ceni. Večinoma imajo proizvajalci litijev program kot vzporeden program, čeprav se njegova vloga izredno hitro poudarja. Naj naštejem večje proizvajalce baterij z litijevo anodo. 14. Matsushita Battery Indu-strial Go., Ltd. 15. Medtronic, Inc. 16. Panasonic 17. Polaroid Corp. 18. Power Conversion, Inc ... 19. Ray-0-Vac Corp. 20. SAFT (F, ZDA) 21. Sanyo Electric Co. 22. Sonnenschein G.m.b.H. 23. Tadiran Ltd. 24. Toshiba 25. Varta Batteries A.G. 26. Wilson Greatbatch Ltd. 27. Yardney Electric Corp. x Podatki so vzeti iz "Handbook of Batteries and Fuel Celiš" David Lind en, Mc GravrHill Book Co. 1984. Franc Friedrich Pripis uredništva: Gornji sestavek brez dvoma izpodbija trditev, da se gradi v Gnjilanih tovarna za litijeve baterije "treča te vrste u svetu" in "prva u našoj zemlji", kot smo lahko prebrali v članku "Kosovski primer za uzgled", objavljenem v zadnjem glasilu. Delavski svet DS5S je imenoval S sprejemom novega Statuta delovne skupnosti skupnih služb, ki velja od 1. januarja 1983 dalje /sprejet na referendumu v decembru lani/ smo določili, da sta vodja plansko organizacijskega področja in vodja področja kontrole kakovosti delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Zato je delavski svet skupnih služb s sklepom dne 28. decembra 1984 pričel z razpisnim postopkom in imenoval razpisno komisijo, ki je začela z delom takoj po novem letu. V letošnjem januarju je bil objavljen razpis v DELU in glasilu ISKRA. Prijavila sta se kot edina kandidata dosedanja vodja omenjenih področij. Delavski svet skupnih služb je na svoji seji dne 19. marca 1983 obravnaval predloge razpisne komisije in dokončno sprejel sklep: 1. Altus Corp 2. Battery Engineering Co. Inc. 3. Catalyst Research Corp. 4. Crompton Parkinson ptd. 5. Duracell Inc. 6. Eagle-Picher Industries 7. EIC Corp. 8. ELCA Battery Co. 9. Electrochem Industries., Inc. 10. General Electric Co. 11. GTE Sylvania, Inc. 12. Hitachi-Maxell, Ltd. 13. Honeywell, Inc. Za naloge vodenja plansko organizacijskega področja se imenuje ČOPE Rado ing. org. dela Mandatna doba traja 4 leta in začne teči 20. marca 1985• Za naloge vodenja področja kontrole kakovosti se razpis ponovi takoj, začasno pa se razporedi enega delavca za izvrševanje razpisnih del oziroma nalog. Rado ČOPE Razpis štipendij za novo šolsko leto Kot vsako leto so tudi letos pohiteli s "skupnim razpisom" kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985/86, ki je bil objavljen v Delu. 5.5. - prvi del in naslednji dan še drugi del. Ta skupni razpis zajema vse štipendije, ki so jih delovne oz. temeljne organizacije razpisale v SR Sloveniji. Zaradi boljše preglednosti so štipendije objavljene po območjih medobčinske skupnosti za zaposlovanje, v katerih je sedež delovne oz. temeljne organizacije. Štipendije, ki smo jih razpisali mi, so objavljene za TOZD Baterije Ljubljana in delovno skupnost pod občino Ljubljana - Šiška, za TOZD Specialne baterije pa pod občino Grosuplje. Za šolsko leto 1985/86 smo razpisali naslednje štipendije: Delovna skupnost skupnih služb ekonomski tehnik - V. stopnja, 1 štipendija TOZD BATERIJE Ljubljana drodjar, IV. stopnja, 1 štipendija strugar, IV. stopnja, 1 štipendija rezkalec, IV. stopnja, 1 štiped. kemijski tehnik, V. stopnja, 1 štipendija TOZD Specialne baterije kemijski tehnik, V. stopnja, 1 štipendija. Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija. Pred tem rokom samoupravni organi ne morejo odločati o podelitvi štipendij. Prosilci, ki se bodo naknadno vpisali, oddajo vloge najkasneje 3o dni po vpisu. Po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra. Kaj vse potrebujete, ko kandidirate za štipendijo: 1) vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (obr. Državne založbe Slovenije SPIT - 1) 2) potrdilo o vpisu v šolo 3) overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske oz. visokošolske organizacije o opravljenih izpitih 4) potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Pri tem je treba opozoriti na nekaj: zadnje šolsko spričevalo je trenutno polletno spričevalo, ki pa je običajno slabše kot zaključno. Zato, če boste vloge pošiljali pred zaključkom šolskega leta, naknadno pošljite štipenditorju še zaključno spričevalo! če se za poklic še niste dokončno odločili in če imate vsaj malo interesa za oblikova- nje oz. obdelavo kovin, potem vam priporočamo, da si izberete poklic obdelovalca kovin IV. stopnja strokovne izobrazbe (orodjar, strugar, rezka-lec, ključavničar, ...). Ti poklici so namreč močno deficitarni , zato pri dodelitvi štipendije in kasneje pri zaposlitvi ne boste imeli problemov. Za informacijo pa še višine štipendij, ki veljajo od 1. januarja 1985: a) za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju: uspeh št.tč. višina štipendij zadosten 4oo 4.152,- dober 48o 4.982,- prav dober 59o 6.124,- odličen 72o 7.474,- b) za študente višjih in visokih povprečna ocena šol št. tč višina * štipendij 6,0 - 6,5 600 6.228,- 6,6 - 7,2 65o 6.747,- 7,3 - 7,9 72o 7.474,- 8,0 - 8,6 800 8.3o4,- 8,7 - 9,3 9oo 9.342,- 9,4 - lo,0 I080 11.210,- Za konec samo še opozorilo: Skupnega razpisa kadrovskih štipendij , ki jih podeljujejo delovne organizacije SOZD Iskra, ne bo. Zato pazljivo preberite skupni razpis kadrovskih štipendij , ki je bil objavljen v Delu! Mnogo uspehov pri učenju! H.Z. Merjenje električnih napetosti gumbastih baterij 5AV00 ZA KULTUf?o !N Gr°sup//r ,^VVVYyYYyyYVYWVYVYVYVVYVYYYYYYYYYYYY« Na kratko... Pojasnilo na vprašanje 0 sporni kakovosti in zanesljivosti obeskov za ključe, ki so bili nam razdeljeni za letošnje novo leto, se je na konferenci sindikata ob zahtevi za ponovno preverjanje stroškov obravnavala tudi neustrezna kakovost gumbastih baterij LR 9. Prav slednje je sprožilo reakcijo prizadetih delavcev v oddelku gumbastih baterij, nakar smo v zadnjem glasilu podali zahtevo po strokovnem mnenju oziroma odgovoru. Danes objavljamo dvoje pojasnil vodje področja kakovosti in vodje razvoja in iz katerih je razvidno, da sploh ni bilo razloga za napačne pripombe na kakovost gumbastih baterij LR 9- -Ur. V obeskih Z-60, ki smo jih delavci Zmaja prejeli kot novoletno darilo sindikata, je vir energije alkalna gumbasta baterija tipa LR 9. Baterije so bile izdelane v oddelku gumbastih baterij v skladu s predpisano tehnologijo ter so bile po tehnološkem staranju 100 odstotno preizkušene in sortirane. Baterije, ki so bile oddane v skladišče so bile kvalitetne in primerljive z baterijami drugih proizvajalcev takih baterij. Seveda pa moramo vedeti, da ima baterija LR 9 povprečno kapaciteto 125 mAh, kar lahko rečemo, da je istočasno malo in veliko. Malo, če jo primerjamo s kapaciteto baterij R 6, ki imajo petkrat do šestkrat večjo kapaciteto in veliko, če pomislimo na majhno dimenzijo baterije. Baterija LR 9 zaradi svojih lastnosti ni baterija, ki bi bila namenjena za razsvetljavo tako, kakor tudi obesek ne more nadomestiti svetilke. Uporaba baterije LR 9 v obesku za ključe je le eno od skrajnih možnosti, zaradi česar se baterija pri pretirani uporabi lahko hitro izrabi. B.Mihelčič Ponovljena je bila stara napaka, da hočemo nepreizkušene polizdelke vgrajevati v končne naše izdelke. Plastične polizdelke sta izdelala dva dobavitelja v različnih tolerančnih območjih, zato so bili med seboj težko sestavljivi. Izdelana količina kontaktov je bila komaj zadostna za sestavo 600 komadov obeskov, po nikljan-ju pa se je del teh polizdelkov izgubil, kar je bilo ugotovljeno šele pri montaži. Pri ponovni izdelavi teh kontaktov pa se je pokvarilo orodje. Zaradi časovne stiske popravilo orodja ni bilo možno, zato je bilo izdelano približno 200 kosov obeskov s starimi neustreznimi kontakti. Zamenjava delavk, ki so sestavljale obeske, pa je samo pika na i in izdelek ni bil takšen, kot smo načrtovali. Savič Je odpotovala? Naši upokojenki VRBEC Francki, Sketova 3 Ljubljana, smo prenehali pošiljati naše glasilo. Že trikrat zaporedoma nam je pošta vrnila kuverto z oznako ODPOTOVALA. Ker do danes še nismo dobili nobenega obvestila o vzroku njene odsotnosti in niti novega naslova, ponovno prosimo za kakršnokoli informacijo, ki jo lahko posredujete na naslov uredništva našega glasila. Urednik Iz poročila inovacijske komisije za leto 1984: TOZD 1 TOZD 2 DSSS prispelih inovacijskih 6 - 1 predlogov število pred- R - lagateljev ° 1 sprejetih - . predlogov ^ ~ 1 uporabljenih - . v letu 1984 « - 1 Prihranki v letu 1984 so znašali 943.839)- din, izplačana odškodnina avtorjem pa 92.803,- din. Ze vrsto let je delovna organizacija ZMAJ distributer hišnih gongov, ki jih izdeluje TRISO -Tovarna meril Slovenj Gradec. V začetku tega leta so ponudili tržišču nov hišni gong, v katerega so vgradili elektroniko in deluje troglasno. Temu primerna je tudi cena, saj je približno za 2.000,- din dražji od klasične izvedbe s tuljavo in kotvo. Možno ga je priklopiti na obstoječe instalacije za klasični električni zvonec, ob pritisku na tipko pa odda tri zaporedne tone, ki tvorijo sozvočje prijetno za človeško uho. Planiški smučarski poleti v Planici, sploh pa, če gre za svetovno prvenstvo, kakršno je bilo od 15- do 17. marca letos, ko so padali novi rekordi, je dogodek, ki še .zlasti obiskovalcem ostane globoko v spominu kot posebno doživetje. Ob taki priložnosti je velik interes za nakup spominkov in kot vemo, jih letos ni bilo v izobilju. S kančkom posluha za ponudbo, kot je slišati tu in tam, bi v času planiške prireditve šli za med v prodajo naši izdelki, na katerih naj bi bila nalepka s tremi čapljami, simbolom letošnjega svetovnega prvenstva. V Zmaju smo v smislu reklame in predstavljanja našega proizvodnega programa bogatejši za nov prospekt, ki je izšel decembra lani. Poudarek je na predstavitvi družine svetilk, na zadnji strani pa še baterije. Oblikovanje in izvedba: KOMPAS Tozd MAGISTRAT Ljubljana. Tisk: Kočevski tisk, Kočevje 1984. Naklada 10.000 izvodov. Kateri del osebnega dohodka se všteva v pokojninsko osnovo V zadnjem času je bilo vse pogosteje slišati vprašanje, kateri del osebnega dohodka se všteva v pokojninsko osnovo. Ker je vprašanje zanimivo za širši krog delavcev, smo se odločili, da nekoliko obširnejši odgovor objavimo v internem glasilu. Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. Pokojninska osnova je mesečno povprečje osebnih dohodkov v določenem obdobju. Po splošnih predpisih je mesečno povprečje osebnih dohodkov v katerihkoli desetih letih zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodnejša. Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora po uradni dolžnosti ugotoviti, v katerem obdobju je zavarovanec dosegal najvišje povprečje osebnih dohodkov. Dohodki, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo Ker obstajajo uradne evidence o doseženih osebnih dohodkih delavcev šele od 1. januarja 1966 leta dalje, se za ugotavljanje pokojninske osnove upoštevajo le osebni dohodki, doseženi po tem datumu. Za izračun pokojninske osnove se upošteva osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene v polnem, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa dobil zavarovanec za svoje živo in minulo delo po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu. Za izračun pokojninske osnove se torej upošteva ves osebni dohodek, ki je bil zavarovancu izplačan za tekoče in minulo delo po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov. Kateri dodatki se upoštevajo v pokojninsko osnovo v statutu skupnosti ni navedeno, ker se pač upošteva ves osebni dohodek, izplačan po osnovah in merilih iz samoupravnega splošnega akta, ki pa mora biti usklajen z zakonom o delovnih razmerjih. Tako se upošteva za izračun pokojninske osnove tudi dodatek za minulo delo, dodatek za stalnost, dodatek za pogoje dela in drugi dodatki, ki so bili zavarovancu izplačani v skladu z osnovami in merili iz samoupravnega splošnega akta, saj so ti dodatki sestavni del osebnega dohodka. Za izračun pokojninske osnove se šteje tudi: - osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot polni delovni čas, če se tako delo šteje kot poseben delovni pogoj, - nadomestilo za inovacijo, prejeto pod pogoji določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, - nadomestila osebnega dohodka, izplačana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju - nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja. Prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo V pokojninsko osnovo se ne vštevajo razni denarni prejemki in dodatki, s katerimi se mimo osnov in meril delitve po delu priznavajo posebna povečanja osebnega dohodka ali so bili ti izplačani zaradi upokojitve. Takšni denarni prejemki so zlasti nagrade, ki jih je delavec dosegal za delo zunaj okvira svojega rednega dela kot so: honorarji, nagrade za dolgoletno delo, plačilo za dopolnilno delo, dodatek za redno in pravočasno prihajanje na delo itd. V pokojninsko osnovo tudi ni mogoče upoštevati povračil določenih stroškov, ki jih je imel delavec v zvezi z opravljanjem svojega dela kot so: dnevnice, povračila potnih stroškov, nadomestila za ločeno življenje, terenski dodatek, regres za letni dopust, itd. V pokojninsko osnovo tudi ni mogoče upoštevati ugodnosti v naravi. Ob tem velja poudariti, da organizacija sama odloča, kateri prejemki in dohodki delavca se vštevajo v osebni dohodek. Kot splošno pravilo pa velja, da se lahko za odmero pokojnine upoštevajo le osebni dohodki, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako lahko v organizaciji upoštevajo nagrade za inovacije po svojih samoupravnih splošnih aktih kot sestavni del osebnega dohodka. Delavec-inovator v tem primem dobi nagrado kot del svojega osebnega dohodka, organizacija pa od tega dela njegovega osebnega dohodka vplača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zato ni ovir, da nagrada za inovacije ne bi bila upoštevana pri izračunu pokojninske osnove. V organizacijah kjer izplačujejo nagrade na drugačnih temeljih, od katerih se ne plača prispevek za pokojt ninsko zavarovanje pa delavcu takšne nagrade ni možno upoštevati pri odmeri pokojnine. Z.V. <&(&<&(&<&<&(&(&<&<&<&(&<&<&(&<&<&<& Proslavili smo 8. marec V petek 8. marca smo se zbrali v jedilnici in s priložnostnim programom obeležili Ban žena. V mesecu februarju so bili sprejeti v delovno razmerje: KOMPAN Janko, vodja komercialnega področja v skupnih službah za nedoločen čas dne 1.2.1985, ČEHAJIČ Mujo, transportni delavec v TOZD Baterije za določen čas dne 4-.2.1985, MIKELJ Alojz, transportni delavec v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 14.2. 1985. Delovno razmerje so prekinili: BISTEVSKI Ljubo, kovinorezkalec v TOZD Baterije dne 1.2.1985, GEČA Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 8.2.1985 (upokojitev), ...rekli smo in zapisali... pred 15 leti V soboto 7. marca smo v Domu Maksa Perca že četrtič praznovali Dan žena in praznik podjetja skupaj z upokojenci. Ogledali smo si tudi poučni šolski film "Od bliska do baterije", ki ga je finansirala tovarna ZMAJ in ga v 300 kopijah poklonila vsem slovenskim šolam kot učni pripomoček za fiziko. Angleška firma VIDOR pošilja k nam strokovne delegacije, da jim pokažemo , kako uspešno izkoriščamo pri njih kupljeno tehnologijo in avtomatizacijo. Najkasneje v štirih letih moramo izdelati investicijski projekt in pripraviti vse potrebno za začetek gradnje nove tovarne. Predsednik mladinske organizacije delovne organizacije je proslavo začel z govorom, nakar so Suzana Oštir, Mirjana Frišek MANDELJ Mojca, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 28. 2.1985, V Zmaju je zaposlenih 361 delavcev. Vsakdo prejme regres za letni dopust 24.000 starih dinarjev. in Ksenija Musič izvedle recital ob glasbeni spremljavi iz kasetofona. Nastopajoči so poželi buren aplavz. Žal pa smo, razen splošno kadrovskega področja, pogrešali na proslavi številne sodelavke iz prvega nadstropja. ROZMAN Vojna, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 28.2. 1985. Letos je ob tej priložnosti sindikat namenil čestitko in vrednostni bon v znesku l.ooo,-dinarjev, kar jim je bilo izročeno v dopoldanskem času. Zgoraj: Damir Marušič govori na proslavi ob Dnevu žena. Levo: Priložnostni recital pa so izvedle Suzana Oštir Ksenija Musič in Mirjana Frišek. V marcu poteka eno leto, odkar smo uvedli nov znak s plusom in minusom v krogu in je bil v javnosti lepo sprejet. pred 10 leti Leto 1975 bo za našo tovarno v pogledu tehnično tehnološkega napredka zelo pomembno leto. Prvič je v naši proizvodnji baterij uporabljen ultra zvok. ZMAJ se je leta 1971 obvezal, da bo razvil in osvojil proizvodnjo baterij alkalnega sistema, ki se bodo mogle montirati v poljubnih kombinacijah za specialne namene Samo Jugoslavija ima v Evropi štiri tovarne baterij. Pred kratkim se je pojavil še peti interesent za gradnjo takšne tovarne. Znano pa je, da že sedanje tovarne delajo samo z 38 odstotno zmogljivostjo. Turnir Zmaja v bovvlingu mmmmini4ti...................... Zgoraj: Boj tekmovalcev za naslov zmagovalca na našem turnirju so spremljali številni gledalci, vendar nihče iz naše tovarne. Levo: Predsednik bowling kluba Iskra-Zmaj Franc Vezjak izroča priznanje zmagovalki Gumzej Marici iz kluba Pivovarna Union. Pod pokroviteljstvom naše delovne organizacije in v organizaciji Bowling kluba ISKRA - ZMAJ je v RC Tivoli v dneh od 14. do 16. marca potekal že 9. tradicionalni turnir v bowlingu. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela. V predtekmovanju so vsi igralci odigrali po osem iger, nakar se jih je dvanajst prvouvrššenih uvrstilo v sobotni finale, ki je potekal po sistemu vsak z vsakim. Tako je vsak finalist odigral po eno igro proti vsakemu finalistu. Za zmago je dobil igralec še dodatnih 3o točk na število podrtih kegljev ter dodatne točke, 5 za rezultat nad 2oo in lo točk za rezultat nad 23o. V samem finalu so se odvijali kar zanimivi dvoboji tako, da j e bilo vprašanj e, kdo bo zmagovalec, odprto do zadnjega kola. Tokratni zmagovalec je presenetljivo mladi igralec zagrebške Grmoščice Denis Špiljar, ki je dosegel 7 zmag in je pretrpel samo 4 poraze. V zmagah je dosegel nekaj dobrih rezultatov, kar mu je prineslo dodatne točke in to je tudi odločilo o letošnjem zmagovalcu. Od naših igralcev je uspelo le T. Križaju, da si je priboril mesto v finalu, kajti dosegel je drugi rezultat predtekmovanja. No, v finalu je zaigral malo slabše in je na kraju zasedel 11. mesto. Ostali naši igralci pa so dosegli naslednja mesta: Tratnik je bil 13., Končina 44., Bij ec 46., Tršar. I. 54., Vezjak 55- in Perdigal 57. Nastopilo je 69 tekmovalcev in 8 tekmovalk iz Zagreba in Ljubljane. Med ženskami, ki so odigrale samo 6 iger so naše predstavnice zasedle: J. viah 3. in Milka Bertoncelj 4. mesto. Končni vrstni red prvih 12 tekmovalcev: 1. D. Špiljar, GRM, 2.38o 2. V. Švec, VAL 2.283 3. L. Voglar, TIV 2.283 4. V. Golja, TIV 2.243 5. F. Šparemblek, TIV 2.186 6. S. Tršan, VAL 2.12o 7. V. Kuljak, N.T. 2.1o6 8. M. Pešaver, TIV 2.o79 9. T. Drobnič, UNI 2.o62 10. T. Hvale, A-A 2.o59 11. T. Križaj, I-Z 2.o49 12. P. Kovač, A-A 1.937 T. J. •«•••••••••••••••« Brez uvrstitve Letošnjih zimskih športnih iger SOZD Iskra se je zaradi slabega deževnega vremena v Kranjski gori v soboto 2. marca udeležilo znatno manj tekmovalcev, kot jih je bilo prijavljenih. Tekmovalcev iz ZMAJA je bilo na spisku 13, vendar so v Kranjsko goro prispeli le štirje, ki so se pomerili v veleslalomu. Pomembno je sodelovati, bi lahko rekli ob ugotovitvi, da so vsi štirje "naši" zleteli s proge in tako med 14 ekipno uvrščenimi ni bilo ZMAJA. Bo dovolj snega ? Vsakoletno smučarsko tekmovanje za pokal "dvorišča" se je letos izjalovilo. Trditev še ni dokončna in kot smo zvedeli pred zaključkom redakcije, naj bi v okviru organizacije IEZE izpeljali tekmovanje 28= marca na Krvavcu pod pogojem, da bo še dovolj snega. Prvotno je bilo, kot smo že razbrali z letakov, predvideno tekmovanje na Ulovki 15. februarja, vendar sta dež in odjuga prekrižala načrt. Na naš naslov... Priporočajo nam V želji, da bi čimbolj zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v "Eadenski" odločili za nov izdelek SVING COLO. Zakaj prav okus kole? Raziskave so pokazale, da je ta okus v svetu in tudi pri nas, poleg okusov po limoni in oranži, eden najbolj priljubljenih. To potrjujejo tudi podatki o prodaji kole: 68 % vseh prodanih brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji je te vrste. Okus kole je najbolj priljubljen pri mladih, celo pri otrocih. Kole izvirajo iz Amerike. Prva je bila pripravljena iz oreščka kole, ki vsebuje precej velik odstotek kofeina. Po oreščku so poimenovali pijačo. Še danes dajemo to ime osvežilnim pijačam temne barve, za katere pa sploh ni več nujno, da vsebujejo kofein, ortofosforjevo kislino, sladkor in navadno vodo, kar je osnovni recept kole. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 82 žensk 14$ Skupaj 225 TOZD Specialne baterije moških 46 žensk 97 Skupaj 145 Delovna skupnost moških 45 žensk 52 Skupaj 97 Dne 28. februarja 1985 je bilo v delovni organizaciji Zmaj skupaj 465 zaposlenih, od tega 173 moških in 292 žensk. Kako smo v "Radenski" pripravili SVING KOLO? Tako kot pri vseh naših izdelkih smo se držali načela, ki nam je v "Radenski" tudi sicer vodilo pri drugih odločitvah, da namreč ponudimo ljudem, ki dajo nekaj na zdravo življenje, tako pijačo, ki je na trgu še ni. Vzeli smo našo osnovno surovino - mineralno vodo - ji dodali izvlečke oreščka kole, SEVEDA BREZ KOFEINA, vitamine, sladkor in še druge naravne sestavine. Tako je nastala SVING COLA. Namenjena je ljubiteljem kol, torej mladim po srcu in vsem, ki priznavajo kakovost pijačam z mineralno vodo, vendar brez konzervansov. NOVO IZ RADENSKE - SVING COLA "-7 A''vč i? Rojeni v APRILU '','-4 S, Jurko KONČAN Breda BOŽIČ Ciril NOVAK Marija VARDJAN Vida ČADEŽ Milivoj JOVANOVIČ Branka CENCEL Vladimir TELBAN Mujo ČEHAJIČ Franc VEZJAK Silva PAJEK Slavica ŠRIBAR Ksenija MUSIČ Emilija PATE Franc PAJEK Jelica KIJANOVIČ Irena HEPE Petra JOVIČ Lazar ABSENIČ Albina MRAVLJA Rado ČOPE Sonja ZOREC Zagorka RI3TEVSKI Anka MANDIČ Željan BAGARIČ Rudi VAVPOTIČ Djuro DEBELEC Sabrija ŠALJA Danijela VIDIC Filip MEDVED Vesna BIČANIN Ahmed HASANAGIČ Ajda VARDJAN Pavla ČIBEJ Marko SINJUR Cvetka ROME Suzana OŠTIR Marija GNIDOVEC Edvard MANDELJ Šemsa SMAJIČ Marija ŠTAJNAR Danica ŽNIDARŠIČ Tine KUŠAR Čestitamo Rezultati Zmajevega turnirja predvsem v odlični V rekreacijskem centru Tivoli je od 14. do 16. marca letos potekal trodnevni turnir v bowlingu pod pokroviteljstvom naše delovne organizacije in v organizaciji Bowling kluba ISKRA - ZMAJ. Tokrat niso bili doseženi neki vidni rezultati, pač pa so člani našega kluba veliko svojih sposobnosti in izkušenj nameni- organizaciji bilo več kot lani. Tekmovalo je kar 69 tekmovalcev in 8 tekmovalk iz Ljubljane in Zagreba. Odvijale so se ostre borbe med posamezniki, še zlasti zadnji dan, v soboto in številni gledalci so ploskali ob podrtih kegljih. Žal, ni bilo niti ene- vsa leta nazaj, da praktično ni bilo odziva kljub dobremu obveščanju in pripravi propagandnega gradiva. člani kluba Iskra - Zmaj pa so med tekmovanjem imeli tudi srečelov. Zadela,’j e vsaka srečka in bilo je precej nagrad raznih delovnih organizacij, dočim smo z našimi izdelki bili kaj skromno prisotni. Čisti dohodek je nekoliko obogatil denarni fond kluba, ki komaj životari ob visokih stroških za rekvizite, najemanje steze in še marsikaj. Na splošno je klub Iskra - Zmaj že vrsto let v sami špici tekmovalnih uspehov in tudi odlične organizacije Zmajevega turnirja, ki je bil tokrat že deveti. To je že tradicija in dobršen del odličnega vzdušja prispevajo gledalci in tekmovalci, ki se našega turnirja kaj radi udeležijo. Ob razglasitvi rezultatov ni bilo nobenega predstavnika Zmaja, ki bi izročil pokale, priznanja in nagrade, temveč je moral to dolžnost opraviti kar sam predsednik kluba Vezjak Franc. Upamo, da bo prihodnji jubilejni deseti turnir v naslednjem marcu izzvenel bolj svečano, z večjo udeležbo in večjim angažiranjem nekaterih sodelavcev Zmaja. li v samo organiziranje. Vsa pozornost je bila usmerjena v nemoten potek tekmovanja in vsem nastopajočim, katerih je mn 11! 11 m m i m mn im m xaclnii tok Zadnji rok za oddajo y 15 i -l' Z člankov uredniku za aprilsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 21. marca ga gledalca iz Zmaja. Mogoče res ni bilo dovolj reklame in vabil, vendar že iz izkušenj vemo za Zgoraj: Po napornem trodnevnem tekmovanju in po razglasitvi rezultatov pa se skupinski posnetek moške in ženske ekipe bow-ling kluba ISKRA-ZMAJ. Z leve proti desni v ospredju Lukašev Miran, Tršan Igor, Vezjak Franc in v ozadju Tratnik Jani, Tratnik Tatjana, Bertoncelj Milka, Vlah Jana, Perdigal Janez in Križaj Tomaž. Manjkata Končina Stane in Bijec Janez. Besno: Zmagovalcu turnirja Spiljar Benisu je Vezjak Franc izročil pokal. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno ,prom>Ldčtvka po pristojnem sklepu št.421-1/75 ----------------------------------------------------------------------------