'1 TI
Ej!KHrtica - za vse
L.	,

Nimaš še 30 let, si pa že malenkost čez 26? Potem imamo dobro novico zate: od sedaj naprej si lahko tudi po 26. letu privoščiš vse ugodnosti,
ki jih nudi
vse
* 100.000
popustov v 41 državah po Evropi (tudi v Sloveniji**):
Prevoz & Potovanja * Prenočišča & Restavracije *
Kultura & Zabava * Šport & Rekreacija * Trgovina & Storitve * Dodatno izobraževanje & Tečaji
Pozor: osnovna Ej!KArtica NE VKLJUČUJE popusta na vlake po Sloveniji! j* brezplačna rezervacija prenočišč Hostelworld!
L
mednarodni
projekti, natečaji in aktivnosti
o dogodkih, zabavi in bolj resnih' zadevah
Na www.EJKArtica.si najdeš najbolj svežo zbirko vseh aktivnosti in ugodnosti programa Ej!KArtica v Sloveniji, seznam prodajnih mest in cel kup koristnih in zanimivih informacij.
Spletna stran www.europeanyouthcard.org pa ti bo v veliko pomoč pri načrtovanju "budget" potovanja po Evropi - potrebuješ samo še zemljevid ...
>	*Pozor: partnerska SŽ-Ej!KArtica je še vedno na voljo samo do 26. leta!
I k k
Povišanje starostne meje pomeni tudi spremembe v popustih. Najbolj svež seznam si poglej na www.EJKArtica.si.
I II i i i t m i ■
kuit<Eiasba!
nova glasba
kuit<ura
dogodki po Sloveniji dogodki po Evropi
kUlt<knjiEE
nominirani filmi in zamolčane zgodbe
kiíkorama
srfaj ... po kavčih!
it Revija 26! izhaja v okviru programa Ej!KArtica - evropske mladinske kartice (do septembra 2009 imenovane
EURO<26) in je namenjena vsem mladim do 30. leta. it Revij« 26! / 26! Magazine it st./no. 1/10 it Izdajateu/pubusher: MOVIT-EURO<26, Gosposvetska 10, LjubljanaiSlovenia ir Odgovorna oseba/managing director: Janez Plevnik it Urednik/editor: Mojca Opara it Oglasno trženje/advertising: info@EJKArtica.si, tel: 01 23 22 312, www.EJKArtica.si * Oblikovanje/design: Nina Hočevar it Naslovnioa/oover photo: PotatoBeenz, DeviantArt it Lektoriranje: Špela Janežič
it MOVIT - EURO<26, Slovenija, je član organizacije EYCA, priznane s strani Sveta Evrope. Mnenja in stališča avtorjev člankov ne odražajo vedno stališč uredništva in organizacije. it Razvid medijev MK: 1168
Pred tabo je tretja spletna številka revije £61, ki je od sedaj namenjena vsem mladim do 30. leta! Sicer pa tudi tokrat ponuja slastne zanimivosti, tako da kar miško v roke in podrobno razišči revijo (preveri tudi interaktivne povezave pod slikami in pod poudarjenimi besedami, kjer lahko dobiš več informacij o določeni temi).
T ÍOV3
rinlnn ca ia nnunriln narr
Dolgo seje govorilo, namigovalo in šepetalo. In
to pomlad se je res zgodilo. Čisto res, osnovna Ej!KArtica ne spada več samo v žepe tistih pod 26. letom, zdaj ti je na voljo do 30. leta!
Lani se je 41 držav, ki izvajajo program Evropskih mladinskih kartic (do sedaj poznanih kot EURO<26) v okviru Zveze evropskih mladinskih kartic (EYCA), odločilo dvigniti starostno mejo za imetnike kartic na 30 let (več informacij naVww.europeanyouthcard.org). V nekaterih državah to že velja od januarja 2009, v drugih se bo to zgodilo kmalu, v Sloveniji pa to velja od letošnje pomladi in sicer za osnovno Ej!KArtico. Osnovna Ej!KArtica bo gotovo prišla prav v dodatnih štirih letih, sploh zato, ker NI vezana na status (študent, dijak, zaposlen). Pozor: partnerska SŽ-Ej!KArtica je še vedno na voljo le do 26. leta (vendar že potekajo dogovori za čimprejšno spremembo starostne meje).

TOP POMLBDHI POPU5TI * Slovenca
Hm, Ej!KArtica? Kaj že to je? Verjetno ti je bolj poznana pod imenom EURO<26, ki je bil v uporabi do septembra 2009. Se ti nebo ni nič bolj razjasnilo? Beri dalje...
Torej, mednarodni projekti in nagradni natečaji za mlade, informacije o dogodkih, več kot 100.000 popustov po Evropi in Sloveniji, gratis rezervacija prenočišč Hostelworld ... vse to je mogoče samo z dvema mladinskima karticama:	_
rtl[a	MSiLam
--[«s^ * Ej!KArtica (prej EURO<26): osnovna
'"fiH^B^Jl kartica nudi vse zgoraj našteto
Povišanje starostne meje pa pomeni tudi spremembe pri popustih. Nekaj stvari je še v dogovorih, nekaj popustov je šlo v pokoj, veliko pa jih še vedno ostaja. In nekateri so še boljši kot prej. Najbolj svež, še hrustljav seznam si poglej na 'www.EJKArtica.sif v iskalniku popustov. Jato takih popustov, ki so ravno pravi za pomladno prebujanje in potepanje smo zate nalovili tukaj spodaj in na zadnji strani.
8,35 EUR *T;ž-Ej!KArtica (prej SŽ-EURO<26): partnerska kartica nudi vse, kar iS^agpZ ima osnovna, in še: ^ . J^gl 1 - 30 % popust na vlakih po Sloveniji
--HI - 25 % RAILPIus popust na vlakih 18 EUR med najmanj dvema državama!
RAILOPLUS
Več informacij o popustih, prodajnih mestih in druge dobre namige najdeš na www.EJKArtica.si.
BFO: www.EJKArtica.si/sl/DODUsti
*Europcar
*	Eko kamp Korita
*	MTB studio
*	Avant car - Car rental Slovenija ladinski hotel Pliskovica
35 % na najem vozil
10 % na nočitev v soški postelji
*	Adrenalinski parki
*	Alpe Šport Vančar
20 % na vodene izlete z gorskimi * Kmetija Jureči ( kolesi
m
30 % na najem vozil
10 % na prvo in drugo nočitev
*	Slap Savica
*	Avtosola Superfinish
i Park in Zdravilišče Laško 20 % na bazen, savno, fitnes ... * Prah d.o.o.
15 % na vstopnino 15 % na rafting
ponedeljkovo čolnarjenje 10 €/osebo (na Kolpi)
15 % na vstopnino 10 % na ure vožnje 10 % na CPP in druge tečaje
Ei
HLI VE5. D
*	ti je osnovna Ej!KArtica na voljo do 30. leta?
*	lahko s svojo kartico koristiš popuste po vsej Sloveniji (www.EJKArtica.si)?
*	je tvoja kartica še kako uporabna tudi v tujini (www.europeanyouthcard.org)?
*	redno skrbimo za nove super popuste?
DRUGE HDVD5TI
Pingvini, žirafe in drugi eksotični domači ljubljenčki so se sicer trudili razširiti novice, ampak če si kljub temu slučajno preslišal:
HDVD IME * Ej!KRrtica
Ej!KArtica - evropska kartica za mlade je novo ime kartic EURO<26, ki bodo še naprej omogočale popolnoma iste popuste.
HDV LDGD
Ej!KArtice imajo tudi nov logotip evropskih kartic za mlade.
HDV SPLETNI HR5LDV * www.EJKRrtica.5i
Tudi spletna stran www.euro26.si ima nov spletni naslov: www.EJKArtica.si in nov e-mail naslov: info@EJKArtica.si.
KdoKajKjeZakajže? Odgovore na vsa mogoča vprašanja dobiš na www.EJKArtica.si.
					
	¡ÜHkM	>>			
EURO<26			European Youth Card		

Ej!KArtica - kartica za mlade na Facebooku
TOP EVROPSKI POPU5TI * Hvistma
Ej!KArtice nudijo tudi možnost brezplačne
rezervacije prenočišč HOSTELWORLD po celem
svetu (samo preko spletne strani www.EJKArtica.
si). Za potrditev rezervacije je potrebno poravnati
predplačilo (10 % cene nočitve) s kreditno kartico.
Ostalih 90 % plačaš ob prihodu v prenočišče.
www.EJKArtica.si/hostelworld
WWW.EURDPERHYDUTHCRRD.DRG * Potuješ?
Pred potjo preveri na www.europeanyouthcard.org
(prej www.euro26.org), kje lahko izkoristiš popust pri prevozih, v hostlih, restavracijah in pri drugih za popotnika pomembnih zadevah! Vseevropska spletna stran Evropske mladinske kartice je namenjena vsem imetnikom teh kartic po Evropi in tudi vsem ostalim, ki so stari manj kot 26 let (ponekod - tudi v Sloveniji - že do 30 let) in želijo vedeti več o 100.000 popustih, ugodnostih in aktivnostih Evropske kartice za mlade. Vse Informacije so v angleščini. www.europeanyouthcard.org
HRTEČRJ 'SVET PD DKUSU MLI
V okviru natečaja Svet po okusu mladih so v spletni galeriji na www.EJKArtica.si objavljene ideje na temo: kakšen bi bil po tvoje svet po okusu mladih, če bi mladi j— odločali o tem, kakšne priložnosti bi imeli na voljo? Do 22. februarja 2010 je potekalo spletno glasovanje za najboljši prispevek in nagrajenci so že znani! Kdo si je prislužil iPOD Touch in ostale nagrade? Rezultate natečaja lahko najdeš .ft^	"
ia Hfts
Natečaj Svet po okusu mladih	■ »*
organizira program	- H*
evropska kartica za mlade, v okviru
IHFO: www.euro26.atwww.europeanyouthcard.or
smučarske Bicnice
smučarske šoie in lEPusnia
hoteii/hostii
10-20 % na Tirolskem (www.nordpark.com, www.schlick2000.at)
10-18 % okoli Salzburga (www.skicircus.at, www.wildkogelbahnen.at,www.ski-lofer.at)
10 % na Avstrijskem Koroškem (www.3laendereck.at)
10 % v okolici Salzburga (www.snowkiting.at, www.skischool-kaprun.at)
do 10 % na hostle v okolici Salzburga (YA! - www.youngaustria.at *
Kaiser - www.tiscover.at/jugendhotel.kaiser * Steinachhof - www.s 10 % na Tirolskem in A. Koroškem (hoteli Cube - www.cube-hotels.com)
V času, ko polarni medvedje postajajo brezdomci in pingvini prosijo za azil v živalskem vrtu, se morajo tudi mladi boriti za svoje pravice in prostor v družbi. Predvsem mladi iz revnega okolja, ki nimajo enakih možnosti na primer pri izbiranju izobraževanja in poklica ter so tako bolj izpostavljeni zlorabam. Čeprav revščino pogosto povezujemo z državami v razvoju, kjer so podhranjenost, stradanje ali pomanjkanje čiste vode vsakdanjost, je dejstvo, da se tudi Evropa spopada s tem. Evropska unija je ena od najbogatejših regij na svetu, a kljub temu 17 odstotkov Evropejcev nima dovolj sredstev za preživetje.
In med milijoni Evropejcev, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, mladi niso izjema. To so na primer mladi brez spretnosti in znanj, ki jih zahtevajo službe danes, tisti, ki živijo v odročnih okoljih, mladi brezdomci, potomci priseljencev, Romi, mladi prosilci za azil, mladi invalidi ... Zgodbe nekaterih si lahko prebereš na naslednjih straneh. Kar jim je skupno, je dejstvo, da nimajo vseh potrebnih zmožnosti ali okoliščin oziroma se soočajo z eno ali več pomanjkljivostmi, ki jim preprečujejo, da bi si ustvarili boljše življenje in se vključili v družbo.
Skrajni čas je, da končno nekaj naredimo za odpravo revščine in socialne izključenosti. Odgovor je solidarnost in zato je letos evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, ki ima nalogo izpostaviti težave revnih in socialno izključenih ter pritegniti vse Evropejce in odločevalce, naj ugriznejo v kislo jabolko problematike in se končno posvetijo reševanju teh pomembnih vprašanj. Kako lahko sodeluješ pri tem, pa si preberi na www.2010againstpoverty.eu. -k
k
6 *h'0kU5-F0kU5zl pomlad 10

t-Sf? jte®

	IB
□CI	mi
14-letna deklica, ki je pred letom in pol prišla v Slovenijo iz Makedonije, je samo ena izmed številnih otrok in mladostnikov priseljencev, ki prihajajo iz drugačnega socialno-kulturnega okolja in imajo navadno težave pri komunikaciji z vrstniki iz večinskega okolja, predvsem zaradi nepoznavanja jezika in navad, značilnih za novo okolje.
POMP POMOČ
./Zavod MISSS (Mladinsko
^informativno svetovalno središče Slovenije) od let; 2007 razvija program POMP -Psihosocialna pomoč otrokom in mladostnikom priseljencev, ki je namenjen priseljenim družinam in katerega cilj je povezovanje, ki obsega sodelovanje s priseljenimi otroki in mladostniki ter predstavitev njihove kulture, navad in običajev slovenskim otrokom in mladostnikom.
»Na MISSS-u nam nudijo prostor, knjige in računalnike, ki nam pomagajo pri učenju. Pomagajo tudi pri učenju in izdelavi domačih nalog. V prostem času organizirajo obiske muzejev, predstav, knjižnic, živalskega vrta, imeli pa smo tudi tečaj plavanja,« pravi najstnik, ki je prav tako iz Makedonije.
UČENJE JEZIKR IN ŠE VEČ
V programu POMP izvajajo dejavnosti z namenom vključevanja priseljenih družin, predvsem otrok in ovensko družbo in spoznavanja kulturnih in socialnih značilnosti Hovenije. Marija Vrhovnik, svetovalka Zavoda MISSS, razlaga: »Osredotočamo se na omoč pri učenju slovenskega <a, saj ugotavljamo, da imajo otroci pogosto težave z razumevanjem preprostih stavkov. Veliko časa
posvečamo razumevanju navodil, ki jih dobijo v šoli. Bralne delavnice spodbujajo razumevanje jezika in bogatenje besednega zaklada. Poleg učenja slovenskega jezika za vsakdanjo uporabo pomagamo tudi pri delu z računalniki, ki obsega osnovna računalniška znanja in spretnosti pridobivanja informacij.«
Čeprav se je program POMP začel izvajati z otroki in mladostniki, je razvoj dogodkov pripeljal do stika s starši in sorodniki teh otrok, ki se v svojem okolju soočajo s podobnimi težavami. Tako se od leta 2008 izvaja POMP tudi za odrasle, v okviru katerega jim nudijo svetovanje in informacije za lažje vključevanje f v slovensko družbo in skupnost, v katero so se preseli
|h'0kU5=F0kU5
Evropejci smo tako prekleto togi. Pod krinko vljudnosti, da ne kratimo pravic zasebnosti in ne vem česa še. In potem pride mali Idowu iz Nigerije, s katerim si se ukvarjal dva tedna in si ga nisi upal vprašati ničesar, da ne bi na dan privrele kakšne travme, in te kar tako vpraša, če so tvoji starši mrtvi. In ti rečeš ne in si tog in zadrgnjen in se sprašuješ, kaj bi na tvojem mestu storil psiholog, ter pričakuješ kakšno srce parajočo izpoved, ampak Idowu reče samo ah, ok. In je dejansko ok in gre na travnik brcat žogo. Na irsko zeleni travnik.
RFRIKR HR IRSKEM?
Moj prvi vtis o Mosneyju, irskem azilnem centru, povzema ena sama beseda: geto. Iskreno povedano je bil Mosney na začetku šok. Kaj pa vem, zakaj. Mogoče zato, ker je videti kot Afrika, ampak ni v Afriki, temveč na Irskem. Pa še naše delo je tako zelo spominjalo na delo v Afriki: ukvarjanje z otroki, da bi imeli lepše poletje. Kot nekakšen Unicef ... Ampak jaz sem si obljubila, da se ne bom obnašala pokroviteljsko. In se skoraj nisem. Sem se pa togo. Čeprav si tega nisem obljubila.
Morda je k moji togosti prispevalo tudi moje mnenje o »new age« otrocih. Otrocih, ki :~ajo vse in hočejo več. Ki ves čas vzbujajo
KOkUSr.FOkUS
pozornost. Ki si dovolijo vse, ker niso nikoli kaznovani. Sem pa vedela, da v Mosneyju takih ne bo. V Mosneyju so otroci, ki se razveselijo igrače ali sladkarije. Zelo iskreno. In potem to igračo čuvajo in je ne pozabijo v dveh urah.
BEGUNCI V 5D2ITJU
Velika večina azilantov je iz Afrike, spet večina od teh iz Nigerije. Sledijo bivše sovjetske države, potem pa je še vsega po malo: Bližnji vzhod, bivša Jugoslavija ... Skratka cela paleta ljudi, ki med sabo komunicirajo, delujejo . Ironično, da begunci ustvarjajo sožitja - ali ni? Ravno zato kulturni šok kaj kmalu izgine, saj se v Mosney izjemno lahko infiltriraš.
PROSTOVOLJNO DELD
Naše delo (v okviru SCI) je bilo na videz preprosto: organizacija poletnega tabora. Hodili bomo na plažo, v kino, risali risbice in barvali školjke, igrali se bomo igrice itd. Zveni tako zelo preprosto. Pa ni. Ker skupina 20 otrok, starih do 7 let, spominja na kletko, polno vreščečih papig, ki so zaužile prepovedano snov, denimo speed. In potem se voditelji skupin deremo in poskušamo delati red, zavijamo z očmi, si jih prekrivamo z < živčnosti pr
jemljemo iz rok potenci;ic nevarne rekvizite, na i pr er
palice za biljard, vendar ne pomaga, ker se otroci stepejo
vizitov in potem jokajo, in medtem ko jih tolažiš, drugi že izgubljajo čevlje in jakne - in ti kot nemočen prostovoljec samo še čakaš, da bo ura tri in bodo šli domov. Ampak ko grejo domov, se spomniš, da ne grejo domov. Da grejo na igrišče, ker oni tukaj niso doma. Tukaj samo spijo in jejo. Se nahajajo. Njihovi starši pa poleg naštetih dejavnosti še čakajo, čakajo, čakajo na pozitive, ki jih je bolj malo. In ko se zaveš vsega tega, ti je žal, da si vpil, da so ti šli na živce in da si komaj čakal, da bo ura tri.
Potem premišljuješ o njih. O tem, zakaj se Olivera raje pogovarja v angleščini kot hrvaščini, zakaj imajo nekateri zareze na obrazu, zakaj dajejo starši otrokom imena, kot so Peace in Destiny, in zakaj se neka punčka neprestano joka. Toda vprašaš pa ne. Preprosto ne upaš. Ker se ti zdi, da jim na ustih piše: »Pozor, travme v notranjosti!« In ker se ti zdi, da imajo vsi travme, si do vseh tako zelo prijazen. Vsaj trudiš se. In si očitaš, če nisi.
RND YOUR PARENTS...?'
Resda se nam je, prostovoljcem, včasih zdelo, da naše delo nima haska, ampak je šlo. Postali smo del Mosneyja. Sprejeli so nas. Tudi togost je počasi izginjala.
Zato sem si čez nekaj časa tudi rekla: »Ah, kakšna krava sem ...« in Idowuju vrnila vprašanje: »And, your parents, are they dead?« ter s tremo pričakovala odgovor. »No.«
O, kako sem si oddahnila.
In potem smo šli. Priznam, da sem jokala. Ne histerično ali pa teatralično, ne ... tako, po evropejsko, da te nihče ne vidi, pa se vseeno zadržuješ. Kot si se zadrževal celih 14 dni v Mosneyju, ker si po evropejsko hendikepiran, kar se tiče medčloveških odnosov. Joj, kako drugače
bi se obnašala prvi teden, če bi šla tja še enkrat ...
Rada bi se vrnila tja in jih vse videla, ampak azilni center je le azilni center: kdo ve, koliko jih je sploh še ostalo tam ... In niti ni prav, da si jih želim videti še kdaj prav tam, morala bi si želeti, da so jim odobrili bivanje na Irskem in so zdaj nekje res doma. Ampak ko si enkrat med malimi odraslimi, ki imajo za sabo požgane domove, mrtve sorodnike in dvomesečno plovbo na ladji, polni iztrebkov, nalezljivih klic, bolnikov in prestrašenih ljudi, se sam sebi s položnico za Unicef in fobijo pred alergijami in letenjem zazdiš tako ničev, tako patetičen, da si preprosto sebično, neotesano iz srca zaželiš, da bi vseh dvajset razgrajačev počakalo nate do naslednjega deževnega poletja prav tam, v Mosneyju, kjer si jih spoznal in kjer so iz tebe naredili boljšega človeka. *
Zato se je romsko društvo Anglunipe ("prihodnost" - v romskem jeziku) odločilo, da bo v Ljubljani odprlo Romski center za mlade, kjer bi mladi Romi lahko sodelovali v programih neformalnega učenja in prostočasnih dejavnosti za mlade. Prostore za delovanje centra imajo obljubljene za Bežigradom, a nanje zaradi dolgotrajnih administrativnih postopkov čakajo že dalj časa.
RDM5KI CENTER ZR MLRDE
Program Romskega centra bo obsegal učno pomoč, računalniško opismenjevanje, delavnice in izobraževanje s področja romske kulture, kulturne prostočasne dejavnosti za predšolske otroke in mladino, multimedijske delavnice za mlade Rome z osnovami spoznavanja novinarskega in predvsem radijskega dela. Programi bodo namenjeni različnim starostnim skupinam. Cilj programov Romskega centra je tudi
okrepiti medsebojno spoštovanje, strpnost in solidarnost, zato bo center namenjen tudi Neromom, skratka vsem, ki cenijo in spoštujejo romsko kulturo in želijo pomagati mladim Romom pri premagovanju njihovih težav. Pomemben del programa pa bo tudi mednarodno sodelovanje s poudarkom na študijskih in kulturnih izmenjavah.
Center si želi širšega sodelovanja tako z mladimi kot tudi organizacijami s programi za mlade. K projektu so že pristopili Radio Študent, Društvo Odnos in Zavod MISSS, ki bodo po svojih močeh prispevali k odprtju centra, izvedbi delavnic in usposabljanju mentorjev ter pomagali društvu Anglunipe okrepiti strpnost in solidarnost ter zmanjšati nestrpnost do Romov. Več informacij Društvu Anglunipe: www.anglunipe.si. *
Ji
Toda noben otrok ne postane odvisnik po naključju. Pa tudi to ni res, da drogo uživajo zgolj otroci revnejšega sloja. Vedno se za odvisnikom skriva primarna družina z revnejšimi odnosi.
ZGDDBR IZ CE5TE
Nisem nikakršna strokovnjakinja, psihologinja ali vzgojiteljica. Sem preprosto ženska 30. let, ki nabira znanje zgolj iz lastnih izkušenj. Prihajam iz čustveno popolnoma otopele družine. Prioritete mojih staršev so bile delo, zunanji videz, naglica, podjetje, hiša, vikend in seveda denar! V otroštvu sem imela težke operacije srca in ožilja, zaradi česar sem bila izredno tih, plašen in miren otrok. Kljub temu sva bili obe s sestro deležni težkih udarcev očetove ogromne roke za vsako malenkost -najraje prav po glavi, zaradi česar se je meni pojavila huda motnja govora, in sicer jecljanje. V osnovni šoli so se sošolci norčevali, me oponašali in se zabavali na račun mojega davljenja med govorjenjem. Doma se niso zmenili za težave, ki sva jih imeli s sestro. Že tako se starša nista nikoli iskreno pogovarjala, kaj šele reševala družinske ali vsaj otroške stiske. Ko je oče zbolel za rakom, je mama iz usmiljenja privolila, da se iz
bloka v Ljubljani preselimo v primestno hišo. Kakšen stres je za najstnika selitev, ve samo tisti, ki je to sam doživel. Iz okolice Ljubljane sem se štiri leta vozila v eno izmed ljubljanskih gimnazij, kjer se zaradi milijon manjvrednostnih občutkov in seveda jecljanja nisem upala z nikomer družiti. Poleg tega pa sem se vsak dan vračala »domov«, kjer prav tako nisem imela nobene družbe. Tako sem, skrajno osamljena in depresivna, iskala družbo na vse mogoče načine in kjerkoli. Po šoli sem se zadrževala v središču mesta na Prešernovem trgu do zadnjega primestnega avtobusa, saj zlepa nisem hotela iti »domov«, kjer sta vladala zgolj prepir in teženje. Kmalu so me, vso navdušeno, »pri Prešercu« končno sprejeli vsaj tamkajšnji »naseljenci«. Presrečna in ponosna, da me ima neka skupina ljudi končno za svojo, sem pristala sredi ljubljanske narkomanske scene.
VZDREC 5TRRŠEV
Že med uživanjem drog in blodnjah po ulicah sem spraševala svoje »sotrpine« po njihovi preteklosti, izkušnjah in trpljenju. In vedno znova sem naletela na skoraj enak vzorec staršev, ki zaradi svoje čustvene otopelosti, egoizma
in materialne odvisnosti delajo nevede (ali v kakšnih primerih tudi popolnoma zavedno) škodo svojim otrokom in tako se začne tista tragedija »zavoženega« otroka. Do potrebe po ubijanju samega sebe ne prideš zaradi dolgočasja ali ker hočeš biti nekaj več. Le zelo trpeča, zatrta in zavržena duša lahko tako obupa nad življenjem in si ga uničuje.
UPANJE V PRIHODNOST
Danes si želim samo eno. Da bi imela možnost postati socialna delavka in bi lahko naravnost s ceste reševala otroke, ki so postali žrtve duševnih in fizičnih zlorab svojih staršev in te družbe. A tukaj so moje možnosti zopet omejene. Pravice do rednega študija nimam več, ker sem se zaradi statusa študenta prepisovala s fakultete na fakulteto, da sem lahko prek študentskega servisa £ zaslužila za sobo in hrano,	=
da sem lahko živela stran od " očeta in nasilja. Za izredni študij 5 pa, jasno, nimam denarja niti e danes. Vendar vseeno vem, da či bom svoje življenje posvetila S ozaveščanju in usmerjanju	+
ljudi nazaj k pravim in pristnim NEMATERIALNIM vrednotam. * *
10 jhokus-Fokus
I po
10
LEA JE 20-LETNA PROSTOVOLJKRV • MLADINSKEM ZDRUŽENJU IZDRUiENFICREB I NARODOV, Ki SE JE ZA SODELOVANJE V • EVROPSKI PROSTOVOLJNI SLUŽBI (EVS) ODLOČILA, KO Ni USPELA NADALJEVATI ŠTUDIJA NA LOKALNI UNIVERZI. PRIHAJA IZ SUBOTICE V SRBIJI, KJER JE ODRAŠČALA Z OBEMA BREZPOSELNIMA STARŠEMA.
*	Koliko časa si že v Sloveniji?
V	Sloveniji sem že od maja 2009 in se počutim kot doma.
*	Ali pogrešaš kaj od doma?
Seveda pogrešam precej stvari, predvsem nedeljska družinska kosila.
*	Kako ti je všeč bivanje v Sloveniji?
V	bistvu ni velikih razlik s Srbijo. Tukajšnje prijatelje imam zelo rada, sprejemajo me kot eno od njih.
*	Kakšno pa je stanje v Srbiji?
Doma se spoprijemamo s finančnimi težavami, saj mama dela za minimalno plačo, oče pa je brezposeln. Družini poskušam pomagati z delom, želim pa si tudi študirati, da bom dobila službo, ob kateri bom živela brez finančnih težav.
*	Kako so se tvoji starši odzvali na odločitev, da greš na EVS v Slovenijo?
Haha, s starši pa res nisem imela težav. Rekli so: 'Pojdi! In najdi način, da ostaneš tam!"
*	Katero šolo si obiskovala v Srbiji in kako to, da ne študiraš?
Obiskovala sem srednjo tehniško-prometno šolo, vendar šolanja na univerzi nisem mogla nadaljevati zaradi finančnih težav (že posamezne izpite je bilo namreč treba plačevati).
*	Ali imajo mladi v Srbiji dobre priložnosti za pridobitev univerzitetne izobrazbe?
Da, če imajo dovolj denarja. Srbija ni tako zelo revna država, je pa veliko brezposelnosti in marsikdo se srečuje s težavami že npr. ob obiskovanju srednje šole. Takim težavam pa se lahko izognejo ljudje z dobro finančno podlago. Tako vsaj deluje v moji regiji, Vojvodini.
*	Kako to, da si se odločila za prostovoljno delo, ko pa se doma soočate s takimi finančnimi težavami?
Čeprav se soočam s težavami, to še ne pomeni, da nimam idej, talentov ali volje pomagati ljudem oz. storiti kaj dobrega. Prostovoljstvo mi pomaga spoznati sebe in razviti nove veščine. Zato sem prepričana, da bo prav prostovoljstvo pripomoglo k moji boljši prihodnosti.
*	Ali je preprosto dobiti službo v Srbiji? Kakšne so možnosti?
Edini način za zaposlitev so poznanstva in diploma. Še vedno obstaja veliko možnosti za delo "na črno", vendar ne pomaga, saj imaš tako še vedno status brezposelnega. Upam, da bom po končanem EVS-u imela več možnosti za zaposlitev.
*	Kakšne načrte imaš za prihodnost?
Kot sem že rekla, si želim najti službo, da si bom lahko privoščila vpis na univerzo in študij, za tem pa ... Moram reči, da sem polovico svojih ciljev že dosegla. Upam tudi, da bom dobila idejo za kakšen večji projekt, ki bo naredil pozitivno spremembo v svetu. Karkoli se zgodi, sem navdušena nad izkušnjami, ki sem jih pridobila v mladinskem združenju Združene igre narodov, in ponosna, da nisem lenarila kot mnogo drugih, ampak sem "UKREPALA ZDAJ!"
___... jrz&z
K*Jwww.unitedgames.si
* www.evs.si

h'0kU5=F0kU5 I

s*
£ i 'jSES
"s"-a

rnuniii■ mm rnkkkjanu *luiiu rni nuakiuu
naravnega ravnovesja v NAŠEM OKOLJU IN veliko vpliva na vrsto globalnih okoljskih problemov. vendar NISO vsa TRANSPORTNA sredstva ENAKA - vlak IMA v EKOLOŠKEM POGLEDU vELIKE PREDNOSTI PRED OSTALIMI.
Promet pomembno vpliva na vrsto globalnih okoljskih problemov, kot so klimatske spremembe, onesnaževanje zraka, hrup, poraba prostora, pojav kislega dežja, poraba neobnovljivih naravnih virov itd. Kljub temu, da je promet velik onesnaževalec okolja, pa je treba upoštevati, s kakšno stopnjo onesnaževanja prispeva posamezni način prevoza. Železniški promet ima v tem pogledu pomembne prednosti v primerjavi z drugimi načini prevoza, zlasti pred cestnim prevozom.
Primerjalne prednosti železniškega prevoza potnikov glede na najbolj konkurenčna, cestni in zračni prevoz, se kažejo v manjšem onesnaževanju zraka, manjši specifični porabi energije, nižjih eksternih stroških,
manjšem hrupu, manjšem zavzemanju površin.
Železniški promet je v onesnaževanju zraka udeležen z vsega 2,4-odstotka, medtem ko je cestni promet udeležen z 90 odstotki. Potniški vlak porabi tudi precej manj energije na enoto prevoza, in sicer 3,5-krat manj kakor cestni promet. Celo na najdaljših relacijah letala porabijo dvakrat več energije kot vlaki visokih hitrosti. Tudi hrup, ki ga povzroča promet, je eden glavnih dejavnikov ogrožanja naravnega in življenjskega okolja. Potniški vlak povzroča raven hrupa med 65 in 70 decibelov, kar je manj v primerjavi z osebnim avtomobilom (82 dB), motornim kolesom (90 dB), težkim tovornjakom (102 dB) ter reaktivnim letalom (150 dB).
Tudi prostor je nenehno pod pritiskom zaradi gradnje prometnic. Prometna infrastruktura poteka po kmetijski zemlji, kot po drugih površinah, in povzroča onesnaženje. Prav tako tudi posega v življenjski prostor in ga razmejuje. Železniška infrastruktura z vidika izrabe prostora sodi med najbolj učinkovite, saj je potreba po površini zemljišč v ta namen na prepeljanega potnika v železniškem prometu 9,5-krat manjša kakor v cestnem prometu. Za primerjavo - po dvotirni progi je v eni uri mogoče prepeljati enako število ljudi kot po avtocesti, široki 122 metrov.
Vlak nedvomno prispeva k večji ekološki zaščiti, vendar kljub temu, da je železniški promet med vsemi transportnimi panogami najmanjši onesnaževalec, njegov vpliv na okolje ni zanemarljiv. Zato je v procesu razvoja in modernizacije železnic treba poskrbeti, da bo vlak do okolja še prijaznejši, prevoz potnikov pa še udobnejši, hitrejši, cenovno ugodnejši. *
Y
Železnioa Cestni promet Drug promet
■ < "
www.hznet.hr
pomlad 10

4
suepiou dioksid (SO2)
Trdi delci
ožno
Sj
MLR					
			A ZELO KOMPLEK	SKO	
SK	U!	PIKO MLADIH - PRI			
1 MHíl'IKHP i IPRRV 1CI P1 VEDANO PUEVR11				psi	
KO	MISIJI V TO BESEDNO ZVEZO USPELO				
1 SP					
Slovenija je z odstotkom mladih, starih od 15 do 19 let, postavljena v evropsko povprečje (13 odstotkov). Podatke o revščini in socialni izključenosti mladih je precej težje izmeriti, kljub temu pa je jasno opazna diskriminacija nekaterih skupin mladih. Tako lahko določimo položaj, v katerem se ti ljudje nahajajo, imamo pa tudi definicijo, kaj so t. i. mladi z manj priložnostmi (MZMP).
VSE V ENO ŠKATLO?
Kako bi v škatlo zapakirali mlade s težkim socialnoekonomskim položajem, istospolno usmerjene mlade, otroke ločenih staršev ter še ostale mlade, ki so zaradi okolja, iz katerega prihajajo, svoje veroizpovedi, fizične ali duševne motnje v razvoju in podobno diskriminirani? Evo, zapakiraj jih v pojem mladi z manj priložnostmi! Torej v to skupino uvrsti vse mlade, ki so zaradi okolja, iz katerega prihajajo, v življenju tako ali drugače prikrajšani.
Predvsem zaradi take splošnosti definicije v Evropi ne obstaja splošno znan celostni pristop, ki bi mladinskim delavcem svetoval, kako izboljšati stanje. V resnici taka definicija zmede, ker nam na eni strani pokaže, da imamo opraviti s skupino mladih, ki ima manj priložnosti, ne definira pa specifičnih pristopov do teh mladih, ki imajo, vsak zase, svoje specifične potrebe, zahteve in želje.
BREZ IZGOVORA!
V mladinskem združenju Brez izgovora smo v okviru Evropskega mladinskega kongresa v letu 2009 pripravili izhodišča za ukrepanje na za MZMP pomembnih področjih, velik poudarek pa smo dali predvsem posledicam, ki jih prinese nevključevanje vseh mladih v družbo. Prepričani smo namreč, da se bomo v prihodnosti težko spopadali z izzivi, ki ogrožajo naš planet, če že v osnovi ne bomo znali poskrbeti za enake možnosti vseh njegovih prebivalcev, še posebej mladih.
Izključevanje mladih zaradi barve kože, kulturne ali etnične pripadnosti, torej zaradi okoliščin, v katerih so se rodili in na katere ne morejo vplivati, človeštvu prinaša počasno, a zelo gotovo nazadovanje. Prav zato se moramo premakniti ZDAJ in tudi sami ukrepati. Ne nazadnje prav prostovoljstvo in družbena koristnost močno pripomoreta k pridobivanju življenjsko uporabnih veščin, ki jih težko pridobiš zgolj v šolskem okolju.
Torej, zakaj se ne bi tudi ti zaktiviral prav na tem področju, torej med mladimi, ki tvojo pomoč najbolj potrebujejo? *
'*|Brez izgovora Slovenija: KLIK! ^¿Evropski mladinski kongres: KLIK! mkEurostat - Mladi v Evropi: KLIK!
Mladinsko združenje Brez izgovora Slovenija spodbuja vključevanje vseh mladih v družbo. Z ozaveščanjem o aktualnih tematikah spodbuja njihovo kritično mišljenje in jim omogoča osebnostno rast z medvrstniškim in medgeneracijskim učenjem.
Gravitacija!
K.,

7eio
Po estonskem zgledu (pri njih je akc.^. potekala leta 2008) namerava društvo Ekologi brez meja, ki akcijo organizira, povezati 200 tisoč prebivalcev Slovenije, ki bodo v enem samem dnevu iz naše narave očistili več kot 20 tisoč ton odpadkov (če se ti zdi to previsok cilj, ti bo podatek, da je ta količina primerljiva s količino komunalnih odpadkov, ki jih Slovenci proizvedemo v približno 10 dneh, dal misliti).
PRIJAVI SE!
Prijaviš se lahko kot posameznik ali kot del ekipe, to pa storiš tako, da se registriraš na spletni strani www.ocistimo.si (prijava na Facebooku ni dovolj) in kakšen teden dni pred akcijo boš prejel elektronsko sporočilo, katero zbirno mesto ti je najbližje. Akcija bo potekala v dveh delih: prvi obsega čiščenje divjih odlagališč, drugi pa čiščenje razpršenih odpadkov ob sprehajalnih poteh, v okolici šol in vrtcev ter čiščenje pohodniških poti. Na zgoraj omenjeni spletni strani lahko prijaviš divje odlagališče (tako se bo ustvaril register le-teh), lahko pa tudi sodeluješ pri kartografiranju odlagališč na Geopedii.
KDRJ?
Akcija bo potekala 17. aprila 2010 od 9. do
14. ure, v večernih urah pa te seveda čaka prislužena zabava v Ljubljani, Mariboru in Kopru. In seveda, ne bomo se pustili pregnati ne dežju ne snegu. Akcija bo v vsakem primeru!
Prepričani smo, da v tvoji glavi vsak dan nastane na milijone idej. Na spletni strani www.ocistimo.si lahko deliš tiste, povezane z okoljsko akcijo, v Zakladnici idej. Konec leta 2010 bodo izbrali najboljšo in jo leta 2011 uresničili. Deli svoje ideje, saj veš, več glav več ve, in postani del velike spremembe.
ZRKRJ?
Če se slučajno sprašuješ, zakaj tak pomp okoli divjih odlagališč, imaš tu razloge: poleg tega, da so vizualno neestetska, onesnažujejo tudi podtalnico (glavni vir pitne vode v Sloveniji), prst, okolje in naravni habitat.
Očistimo Slovenijo
Če stopimo skupaj, smo močnejši in hitrejši. Skupaj s tisoči prostovoljcev lahko v enem dnevu opravimo delo, za katerega bi država sama potrebovala ogromno časa in denarja. Se vidimo 17. aprila! *
*	Youtube profil akcije: KLIK! Pridruži se akciji na Facebooku: KLIK!
*	Preveri, kako gre od rok tvoji občini: KLIK!
"SW-
mad 10

PLEZANJE
Na Koroškem najdeš veliko kakovostnih plezališč: Burjakove peči v dolini Tople, Matvoz v Javorju, Štenge nad Mežico, Kot nad Prevaljami, Votla peč pri Ravnah na Koroškem, Zabričnikova peč, plezališče Sele ter Kalvarija in Perkolica pri Radljah ob Dravi. V slovenskem merilu, s svojo višino in kakovostjo skale, izstopa plezališče Burjakove peči v dolini Tople, kjer je tudi eno največjih balvanskih plezališč. www.koroska.si
^.«IfS^VvP^JL
5 KDLE5DM V PODZEMLJE
Kje v Sloveniji lahko kolesariš po vlažnem hladu ne glede na uro in letni čas? V podzemlju gore Pece, kjer so del opuščenega rudnika preuredili v poučno kolesarsko pot iz ene v drugo dolino, na kateri odkrivaš sledove zgodovine pridobivanja svinčene rude. Trdo temo preženejo čelne svetilke, kolesarska avantura pa je nepozabno doživetje brez večjega napora, saj se pot veš čas rahlo spušča! www.podzemljepece.com
! www.podzemljepece.com
KDLE5RR5KE PDTI
Koroška je zanimivo področje za gorske kolesarje vseh okusov, od umirjenih izletnikov do tehnično veščih in zahtevnih frikov. V njeni neokrnjeni naravi najdeš več kot tisoč kilometrov s stopinjami zveri označenih in dobro opisanih kolesarskih poti različnih dolžin in zahtevnosti. Ta labirint gozdnih cest in kolovozov z imenom lahko prevoziš sam ali pa pod vodstvom izurjenega lokalnega vodnika. Če raje kolesariš po ravnini, ti je na voljo devet kilometrov dolga, lepo urejena kolesarska steza po Mislinjski dolini (od Šmartnega do Mislinje), ki poteka po trasi opuščene železniške proge.
PDHDDNISTVD
Če nisi tako prismuknjen, da bi tvegal svoje življenje za plezanje po skalah, se lahko odpraviš na varno raziskovanje koroškega sveta po kolovozih, stezicah in gozdnih poteh. Lahko se podaš po Slovenski planinski transverzali ter na izlete na priljubljene razgledne vrhove Kozjaka, Pohorja, Uršlje gore, Smrekovca in na zahtevnejše vzpone na Peco, Olševo in Raduho. Čez koroško pokrajino potekajo tudi evropska pešpot E6 in več tematskih pohodniških poti. Med njimi je tudi 14 kilometrov dolga Vorančeva pot, ki se začne v središču Kotelj. Na tej poti te čakajo znamenitosti, na primer Rimski vrelec, Ivarčko jezero, Prežihova bajta .
PLRvRNJE
Skozi vse leto se lahko razmigaš v zaprtem bazenu v Ravnah na Koroškem, v toplih mesecih pa tudi v letnem bazenu v Slovenj Gradcu.
MDVEitil I pomlad 10
15
5WEET5WIHG FESTIVRL
rti	jata I
* 18.-22. marec 2010, Ljubljana
Ne zamudi festivala swinga! Na festivalu bodo gostili pet parov izjemnih plesnih učiteljev z vedno novimi in norimi idejami ter plesnimi gibi. Na plesnih delavnicah se boš lahko učil lindy hop, balboo in še več! Na večerih pa bo seveda poskrbljeno tudi za živo glasbo.
BAZAR - FESTIVRL ORIENTA
* 16.-18. april 2010, Ljubljana
V aprilu bo letos peto leto v Ljubljani potekal Bazar - Festival plesov in kulture Orienta, ki je namenjen predstavitvi in negovanju orientalske kulture v Sloveniji ter druženju ljubiteljev Orienta.
www.bazar.si
m.I
Dokumentarci tudi letos prihajajo ^	v Cankarjev dom in Kinodvor.
Na filmskem platnu se bodo odvrtela nekatera izjemna dela velikanov moderne dokumentaristike: Frederick Wiseman (La Danse: balet pariške opere), John Gianvito (Vapor Trail - Clark), Michael Winterbottom in Mat Whitecross (Doktrina šoka), pa srbski pankerski dokumentarist Boris Mitic (Nasvidenje, kako ste?) in kitajski auteur Fan Lixin, zmagovalec festivala IDFA '09 (Zadnji vlak proti domu).
* 24.-31. marec 2010, Cankarjev dom, Ljubljana
PDMLRDI
maj 2010, Ljubljana
LAS FRLLRS
*¡13.-20. marec 2010, Valencia, Španija
Eden najbolj priljubljenih festivalov v Španiji. Prebivalci province Valencia skozi vse leto izdelujejo velikanske figure, ki jih med festivalom razstavijo po ulicah mesta Valencia in jih zadnji dan festivala zažgejo.
iwww.lasfallas.net
14.-17. marec 2010, Dublin, Irska
Letošnji festival
Festival pomladi je prvi festival sodobne napredne glasbe in vizualnih umetnosti v Ljubljani, ki se vsako leto odvije na izbranih lokacijah v mestnem središču. Prisluhni svežemu izboru glasbe, ki je zanimiv širšemu občinstvu vseh starosti.
ŠKISOVR TRŽNICA
Letos 13. Škisova tržnica zapored je že kar legendarna enodnevna študentska prireditev. Popoldanski program se začne ob 12. uri in konča ob 18. uri, medtem ko večerni program traja od 18. do 2. ure. * www.skisova-trznica.si
tUji
FILMSKI FESTIVAL V ' ï n. ■ ERHHESU	President du jury
* 12.-23. maj 2010, Cannes,	-
Francija
Festival v Cannesu velja za najpomembnejši in najbolj znan filmski festival na svetu. Najpomembnejša nagrada je zlata palma (Palme d'Or), ki jo podelijo najboljšemu celovečernemu filmu v tekmovalnem programu. Dogodek, ki ga noben filmofil ne sme zamuditi.
*¡www.festival-cannes.com
ROCK IM PARK
* 4.-6. junij 2010, Nürnberg, Nemčija
ÎO kuiKurai
Starr
To Mars i
Čeprav morda ni tako znan kot Lennon in ni postal sir kot McCartney, je nekdanji bobnar Beatlov glasbeno še vedno zelo dejaven. K ustvarjanju albuma je povabil kar nekaj prijateljev, ki so mu pomagali, da album zveni veselo in pozibavajoče, med gostujočimi pisci pa med drugim najdeš Dava Stewarta in Richarda Marxa, na vokalu pa mlado Joss Stone. Na bas kitari (in vokalu) se mu pridruži celo McCartney. Zdrav rock'n'roll, ki prostor do zadnjega kotička napolni z atomi dobro komponirane glasbe, ne gre le v ušesa, pač pa v glavo, in ko izstopi, ga hočeš nazaj. Še enkrat in še enkrat in še enkrat. Kdo ve, kaj bi si mislil Lennon. Gotovo bi hotel biti zraven.
Če je bil bend prej znan le kot stranski projekt igralca Jareda Leta, so fantje kmalu pokazali, da mislijo več kot le resno. Leto je celo snemal manj filmov in namesto ljubiteljsko v glasbo začel verjeti karierno. Izkazalo se je, da ne zaman, saj so s prvim albumom sicer dostojno pokrili snemalne stroške, a z drugim navdušili občinstva. Vračajo se s tretjim poskusom, ki vsekakor nakazuje, da gre v tretje zelo rado. Njihov zvok je bolj dodelan kot kdaj prej in v zvokih celo najdete pomen naslova. Vsaka izmed skladb je v okviru drugega počutja, in zato se ti lahko en dan priljubi ena, drug dan pa druga, in nedvomno te bodo začarali zvoki kitare ali pa šepetajočega vokala. Bojevito.
Massive Rttack HeiiGoiand
Centra
Tišina že vse od leta 2003, ko so izdali svoj četrti album. Na petega smo tako čakali kar sedem let. Je bilo vredno? Tudi na tem albumu te pričakajo brezštevilni gostujoči glasbeniki in vokalisti. Ne bi mogli trditi, da je bila skupina kdaj ena izmed tistih, ki so ugajali vsem in vedno na prvo žogo. Vse prej kot to. Čeprav je to gotovo album, ki zahteva nekaj poslušanj za izoblikovanje trdnega mnenja, pa na trenutke bolj kot raznolik deluje shizofren. Nekatere skladbe te vsekakor potegnejo v svoje ritmične zvoke, vendar jih je žal premalo, saj ostale preprosto ne pritegnejo pozornosti ali pa te potisnejo v nepovezan tok misli, ki ga še sam ne razumeš.
S svojim prvencem so Vampire Weekend zastavili neko novo nišo, saj so ga snemali v kleteh in na senikih, kjer je bila pač akustika za določeno skladbo boljša. In kaj lahko narediš, ko kariero začneš tako boemsko, pa se to izkaže za izredno učinkovito? To lahko vzameš za vzorec, lahko pa greš v popolnoma drugo smer. Odločili so se za oboje hkrati. Zato je skoraj stoodstotno, da ti bo všeč tudi drugi album, če si se veselo pozibaval ob zvokih prvega. Hkrati pa bo najverjetneje pritegnil nekaj novih poslušalcev. Premikajo se od britanskih pop zvokov pa do ezoteričnega new agea, ki ga hitro preplavijo tropski ritmi. Zmedeno? Ja, pa tudi zanimivo.
|kUlt<CL35b3| I FOmiBd ID 1"
w
:
SAPPHIRE: PUSH
Knjiga, ki je služila kot osnova za scenarij filma Precious, ni popolnoma resnična zgodba. Sapphire je namreč glavni lik, ki je predstavljen v knjigi, osnovala na številnih najstnikih z različnimi težavami, ki jih je spoznala med učenjem angleščine v Harlemu in Bronxu, kjer je nepismene mladostnike poučevala kar sedem let. Zgodba govori o Claireece Precious Jones, ki ima šestnajst let in trpi pod diktatorsko palico svoje zlobne invalidne matere. Njen oče je narkoman, ki jo posiljuje že vse od otroštva in Precious je z njim že drugič noseča. Ko jo vržejo iz šole, se odloči poiskati drugačen način pridobivanja izobrazbe. Knjiga je napisana s pomanjkanjem slovnične pravilnosti, s čimer spominja na Barvo škrlata Alice Walker.
*¡www.cbsnews.com/video/watch/?id=5426263n FILM: Precious |KLiK!l
LYHH BRRBER: RH EDUCATION
Članek, ki ga je raztegnila v spomine, je Nick Hornby spremenil v scenarij za čudovit film. V svoji zgodbi Lynn opiše trenutek, ko je pri šestnajstih letih prvič ugledala človeka, ki ji je spremenil življenje, in kaj je s seboj prinesel. Ob njej se je ustavil v temnordečem avtomobilu in ji ponudil prevoz. Ne le Lynn, tudi njeni starši so bili nad njim več kot navdušeni. Težava je bila le v tem, da je bil oče in poročen moški in vpleten v marsikatero neprijetnost. Lynn je na kolidžu eksperimentirala z marsičem in razlika med filmom in knjigo je precejšnja, predvsem v značaju glavne junakinje. Katera različica ti je ljubša, pa se odloči sam. * www.telegraph.co.uk/.../Nick-Hornby-on-An-Education.html FILM: An Education |KLIK!
WALTER KIRH: UP IH THE RIR
Ryan Bingham šteje petintrideset let in njegova služba zahteva, da veliko časa preživi v zraku. Ryan ima namreč nezavidljivo službo, v kateri mora odpuščati ljudi, ki jih podjetje, za katero dela, ne potrebuje več. Globoko v sebi je zelo nezadovoljen s svojim življenjem, zato se odloči, da bo poskušal nabrati milijon milj, še preden se njegov šef vrne z dopusta, najde na svoji mizi njegovo odpoved in ukine njegovo kreditno kartico. V šestih dneh namerava obiskati osem mest in v zgodbi, v kateri bo marsikdo našel (če že ne sebe, pa vsaj) nauk, kako življenje (ne) živeti in kaj je pravzaprav res pomembno, odkriva nove razsežnosti življenja. * www.theupintheairmovie.com FILM: Up In The Air |KLIK!|
kuit<knüce|
:< -


o TI omogočajo po
kavčih!
in
LQ
PRVIČ HR TUJEM KRVCU
Prek Hospitality Cluba sva se dogovorila za dve nočitvi pri Claire v Dubaju. Imela sva približno lokacijo njenega bloka in e-mail, v katerem nama je sporočala, naj kar vstopiva v stanovanje - da ga bo pustila odklenjenega za naju. Vsak, ki je bil že kdaj v Dubaju, ve, kako neznansko dolge so vrste pri pregledu potnih listov in kako počasni so njihovi cariniki. Dve uri sva že zamujala h Claire in ura je bila dve zjutraj. Taksi naju je odložil v bližini bloka. Morala sva le še poiskati tistega z zelenimi balkoni. A le kako naj jih vidiva v temi? No, v drugem poskusu sva bila uspešna. Stala sva pred vrati in se spraševala - kaj, če so zaklenjena? Kam lahko sploh greva sredi noči? Ko so se vrata odprla, nama je odleglo. V dnevni sobi je gorela luč, čakali so naju celo stran dolgo pismo dobrodošlice, plastenka vode in lastna soba s kopalnico. V naslednjih dveh dneh sva sicer Claire srečala le dvakrat, vendar prek sporočilc, ki nama jih je puščala v kuhinji, dobila polno mero nasvetov in idej, kako maksimalno doživeti Dubaj.
Takšna je bila najina prva izkušnja s Hospitality Clubom in
ni bilo dvomov o tem, da jih bo še mnogo več. Kamorkoli greva, vedno poskušava vsaj kak dar preživeti v družbi doma
■y-
videti, kako živijo, kaj počnejo, s čim se ukvarjajo. Gostovala sva pri mladih, starejših, družinah, parih in samskih ljudeh. Ostajajo enkratni spomini na prijetne ljudi, zabavne dogodivščine in zavest, da imaš prijatelje po svetu. Vedno imava s seboj tudi prospekte o Sloveniji.
PONUDI SVOJ KRVČ!
Medtem ko čakava na naslednje potovanje, gostiva ljudi, ki se ustavijo pri naju. Nazadnje sta bila to Greco in Sophie iz Francije (pravzaprav je Greco zaveden Bask), ki sta se odločila za pot okrog sveta. Stike smo vzpostavili prek portala Couch Surfing < in se dogovorili, da jima pokaževa našo prestolnico. Povabila sva ju tudi na večerjo, ob kateri nama je Greco v zahvalo prepeval baskovske pesmi. Popolnoma razumeš hvaležnost, ki ti jo izkažejo za ponujeno prenočišče in družbo. Klepet steče, in čeprav nisi na potovanju, poslušaš o deželah, iz katerih prihajajo gostje, in če ne drugega, veš, da ko boš nekoč odpotoval tja, te bo tam odprtih rok čakal prijatelj.
Toliko stvari, ki sva jih videla in doživela, toliko zanimivih ljudi, ki sva jih spoznala, videla skrite znamenitosti in do manj skritih
ceneje ... vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo
I
19
y: 1
4
prijaznih ljudi po svetu, ki so te pripravljeni sprejeti v svoj dom, ti ponuditi prenočišče ali vsaj ogled mesta. Te misli se mi prav po koncu vsakega potovanja podijo po glavi in vsakič znova sem vesela, da obstajajo portali, ki združujejo in povezujejo ljudi in ti omogočajo nepozabne avanture. *
Ne spreglej tudi:
*	Hospitality Exchange: KLIK!
*	WelcomeTraveller: KLIK!
*	Be welcome!: KLIK!
*	WAYN - Where Are You Now: KLIK!
*	Lesbian and Gay Hospitality Exchange International: KLIK!
\
w
H5S§ i
<L-fc
Spomladanski
USko K.	i, v 5.VKO »	^
^	^ifcoj.r^oUrrabi*,
, i	„	? S& «»S M»>| stlaCl
Kar ^iakom ^remo, vs&h > s	J
urnik neke EiSHBr+.ca teste
Kolib s -Un^?
K g 00 i
«l Si.
Kaj f ^ prihranek
e-,)KAH-ico?
-fO
6 66
360
i 86
te
v av
K
10
V - A cas vedite o«i. A^k.	| 640 00 ^
siriiirTT* 1
Ko«ao,	Vs. ^^Zt^^ so I 3S,00 *
i0l si ^ »«¡si.«—¡^ 1
Los«iU.K.rvA^bov.slin.
i/ol^o mika, ^
5« 00 ^
SO ^
3 SO ^
-f«|«|S ^
O
r

6
«,«1*1,00 ^
«goo*	38
S. r-J r rL^-Ujcbo^spkim^
h
A cisto f
OAOW\ ¡1
460 00 ^


za ¡¿H ^'J
.kcno

\0
t j ■ M Se. ¿obrv i*
/6S0 ^
Ui 30 ^
/10 00 ^
Z.1S0 ^
/(O
» sa»" s fal

/16 00
6 SO

i iS

Ha, * O&k&z Tri
46,iS