Zadnji Mohikanec. •r Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-iu predelal Al. Benkovič. 15 »Naj torej bo!« je vzkliknil vdano. »Pojdite s Francozom in sklenite pogodbo.« Ves potrt se je starec vrnil v trdnjavo. Posadka mu je lahko iz obraza brala slabe novice. Heyward je končnoveljavno sklenil pogodbo, čete pa so dobile objavo, da so ustavljene vise sovražnosti, ker je general Munro podpisal pogodbo, da se mora trdnjava drugo jutro izrociti sovražniku. Posadka je obdržala orožje, prapore in prtljago, torej vse »vojaške časti«. Sovražni armadi sta prebili noč, kakor so pač nanesle okolišcine. Dočim so bili premaganci tihi, mirni in potrti, eo pa zmagovalci veselja vriskali in rogovilili. Ko se je pričelo daniti, se je razmaknila preproga ob vbodu Irancoskega poveljnikovega šatora, ven pa je stopil v širok plašč zavit mož. Stražnik ga je spoštljivo pozdravil in ga pustil mimo. Hitro je korakal skozi šatorsko mesto proti »Viljem Heuriku«. Kadar je šel mitno straže, ki ga je pozvala, je odgovoril s klicem »Francija« in »zmaga«. Brez zadržka je korakal neznanec dalje, dokler ni prišel na obrežje blizu zapadnega nasipa trdnjavinega. Z oblaki tzakrita luna je dajala baš toliko svetlobe, da je mogel razločevati stvari okrog sebe. Ob drevo naslonjen je pazljivo ogledoval sovražne nasipe. Pogledi so mu z vojaško natančnostjo uhajali od točke do točke. Videti je bilo, da nekaj vzbuja njegovo nezaupljivost. Nazadnje \e kazalo, da je zadovoljen, a ravno ko je hotel kreniti nazaj proti taboru, ga je ustavil rahel šum, prihajajoč z vogala bližnjega nasipa. Nekdo je stopil na rob nasipa in se oziral proti francoskim šatorom. Glavo je obračal proti vzhodu, kakor bi težko čakal dneva. Zgodnja jutranja ura in nejasni obrisi moža, ki je zamišljen stal tam gori, so pazljivemu opazovalcu takoj povedali, kdo da je. Rahl6čutnost in previdnost sta mu velevala, naj se odstrani. Že je hotel oditi, a zadržal ga je šumot na vodi in škripanje po pesku. Takoj nato je videl, kako se je plazila proti njemu postava in se ustavila nekaj korakov od drevesa, za katerim je bil skrit. Počasi se nm je pred oomi dvignila puškina cev, usmerjena proti nasipu, a predno je strelec mogel sprožiti, ga je neznanec zgrabil za roko. »Huk!« je vzkliknil divjak, ko ga je oni tako nepričakovano ustavil v izdajalskem početju. Brez besede je položil Francoz roko Indijancu na ramo in ga molče peljal na bolj oddaljen kraj. Ko se je bil ustavil, je odgrnil plašč, se divjaku pojavil kot Montcaimin ga vprašal s strogim glasom: »Kaj to pomenja? Ali moj sin ne ve, da je pokopana bojna sekira med Angležem in njegovim očetom iz Kanade?« »Kaj to briga Huronce?« je odgovoril divjak. »Bledolicniki sklepajo mir, moji vojščaki pa nimajo še nobenega skalpa.« »Magva je velik poglavar, zato mora pouciti svoje ljudi, kako naj ravnajo z našimi novimi prijatelji.« »Magva je prijel za botjno sekiro, da jo pobarva s brvjo. Zdaj se še leske^e — kadar bo rdeča, jo zakop- Ijem.« ¦~,-J-.3 ¦Tttta^rticm- »Magva je obljubil, da ne bo osjkrunil francoskih lilij. Prijatelji velikega kralja onstran slanega jezera so sedaj tudi prijatelji Huroncev.« S porogljivim smehom je Magva Montcalma prijel za roko in jo položil v globoko brazgotino na svojih prsih. »Ali moj oče pozna to?« je vprašal drzno. »Svinčeiika je to napravila.« »In to?« je nadaljeval in pokazal Francozu goli hrbet. »To so sledovi udarcev! — Kdo je to storil?« »Magva je spal v angleških vigvamih in je odnesel te brazgotine!« je odgovoril divjak s porogljivim smeham. Potem je pristavil s prirojeno mu slovesnostjo: »Pojdi učit svoje mladce, da je mir. Zviti lisjak pa ve, kako naj govori s svojimi huronskimi vojščaki.« Ne da bi čakal na odgovor, je vrgel puško preko rame in odšel proti gozdu, kjer so taborili njegovi ljudje. Tudi Montcalm se je vrnil v svoj šator, a hudo ga je težila misel, da se je bratil s tem divjim ljudstvom in da sedaj ne more več krotiti njegovih strasti. Prvi solnčni žarki so obsevali v polni paradi za odhod pripravljene francoske čete. Tudi v angleškem taboru je vrvelo življenje, a vse se je vršilo molče in turobno. Potrti so se postavljali vojaki v vrste, ženske in otroci pa so pospravljali svoje pičlo imetje. Munro je stopil nem, toda miren pred svoje čete. Na prvi pogled mu je bilo videti, da ga je udarec zadel v sredo srca in ga globoko ponižal. Heyward je sočutno stopil k njemu ter ga vprašal, česa želi. ; »Skrbite za moji hčeri!« je bil kratki odgovor. »Za Boga, ali za vaši hčerki še ni poskrbljeno?« »Danes sem samo vojak, major Heyward«, je rekel general. »Vsi ti so moji otroci!« Dunkan je bil dovolj slišal. Nemudoma je hitel v Munrovo stanovanje. Našel je sestri za potovanje pripravIjeni na pragu. Okrog njiju so se gnetle jokajoče ženske, ki so v njiju bližini iskale varstva. Kora je bila bleda, njen obraz je izražal skrb in strah, kljub temu pa se je krepko držala. Eliza pa je imela zatekle oči, ki so pričale, da je dolgo in bridko jokala. Obe sta z veseljem pozdravili Heywarda. »Trdnjava je izgubljena«, je rekla Kora, »a upam, da je naša čast rešena.« »Še nikdar ni sijala tako«, je odgovoril Heyward. »Sedaj pa je treba slcrbeti za vajino varnost. Dolžnost in 5ast zahteva, da vaš oče in tudi jaz tak dan ostaneva pri četah. A kdo vaju bo čuval v tej zmešnjavi?« »Ne potrebujeva varstva«, je odgovorila Kora. »Kdo bi si nama upal kaj žalega storiti?« »Nikakor vaji ne morem pustiti samih! Pomislite, da Eliza ni odločna kot vi.« »Morda imate prav. A glejte, tam prihaja vaš priiatelj!« Heyward se je ozrl in ugledal Davida, ki se je bližal s psalmsko knjigo v roki. Pohitel mu je nasproti in mu izrazil svoje želje. »Vaša skrb naj bo, da se damama ne zgodi kaka neprijetnost. Za spremstvo dobite nekaj služabnikov. Ako bi kak vojak sovražne armade ali kak Indijanec postal nesramen, sklicujte se na pogojc kapitulacije in jim zapretite, da se obrnete naravno-st na Montcalma — to bo dovolj.« »Ako pa ne bo, potem mi pomaga ta sveta knjiga!« je navduseno vzldikiiil I>avid. »Zadostovalo bo, aka iim a potrebnim poudarkom iz nje zapojem: Zakaj besnč pogani . . .« »Je že prav!« je nepotrpežljivo rekel Heyward. »Čas je, da se ločimo.« Poslovil se je s pomirjevalnimi besedami od deklic ter naglo odšel na svoje mesto, kajti angleška kolona se je že pričela gibati. Sestri sta že videli bele uniforme trancoskih grenadirjev, ki so zasedali trdnjavske izhode. Ker so bili vsi vozovi potrebni za ranjence in bolnike, sta se deklici rajši odločili, da pojdete peš. Pocasi se je poraikala žalostaa množica mimo francoskih čet proti gozdu, ki je bil na kraju zaseden z divjaki. Nekateri so se že približali sprevodu, a so bili še mirni in tihi. Začetek sprevoda s Heywardom na čelu je bil že izginil med drevjem, ko je Korino pozornost vrzbudil trop zaostalih, med katerimi je bil slišati hrup hudega prepira. Nekaj divjakov se je bilo lotilo nekoga in mu hotelo iztrgati raznih svežnjev, ki jih je nosil. Ker pa se ni hotel ločiti od dragocenih stvari, so se sprijeli. Naenkrat se je pokazalo več sto divjakov, kakor bi jih bil kdo pričaral iz tal. Takoj nato je videla Kora, kako je Magva stopil med svoje rojake in jim nekaj govoril z nevarno gostobesednostjo. Ženske in otroci so se ustavili ter se gnetli in stiskali kakor čreda preplašenih ovac. A Indijancevi lakomnosti je bilo že zadoščeno, sprevod se je zopet pričel pomikati. Divjaki so se bili umaknili in so očividno sklenili, da ne bodo nadlegovali nasprotnikov. Ko pa je oddelek žensk šel tik mimo njib, je nekega Huronca zbodel v oči lepo pisan šal. Planil je naprej in ga hotel vzeti. Prestrašena si je žena šal ovila se trdneje in ogrnila z njim svojega dojenčka. Kora Jo to opazila in je pravkar ieni hotela za- klicati, naj prepusti šal divjaku, da ne bo razdražen. Ta hip pa je Huronec izpustil ruto in materi iztrgal kričeče dete. Sedaj pa je žena vse, kar je imela kaj vrednega na sebi, prepustila grabežljivemu divjalcu ter se kot divja zagnala na Indijanca, da reši dete. Ta pa je dete, držec ga za nogo, vihtel nad glavo. »Tu imate, vse vzemite!« je kričala obupana žena ter si obleko trgala z života. »Samo otroka mi dajU nazaj!« A borne cunje niso bile všeč divjalm. Videč, da se je bil rute polastil že nekdo drugi, je z otrokom udaril ob skalo in njega trepetajoče ostanke materi vrgel pred noge. Pogled na krvavi životek pa ga je še bolj razdražil. Potegnil je tomahavk izza pasa in nesrečni materi preklal glavo, da je mrtva padla preko otroka. Ta nevarni hip je Magva roke položil na usta in kriknil grozepolni indijanski bojni krik. Odgovorilo mu je zaglušno tuljenje več kot dveh tisočev Indijancev, ki so na to znamenje planili iz gozda. Nočemo natančneje popisovati groznih prizorov, ki so se sedaj vrstili drug za drugim. Povsod je kosila smrt neusmiljeno, grozepolno. Vsak upor je le še podžgal besnenje divjib morilcev. V potokih je tekla kri po ravnini. Kar je bilo še ostalo v bližini izvežbanih vojakov, so se vsi skupaj strnili v sklenjene vrste, a niso mogli dosti opraviti z nenabitimi puškami. Sestri sta bili v tem groznem klanju brez pomoči. Od vseh strani se je slišalo samo vpitje, stokanje in preklinjanje. Naenkrat so Elizi odrekle zadnje moči. Nezavestna se je zgrudila, Kora pa je padla poleg nje in jo te3no objela v smrtnem strahu. David je stal poleg njiju in z grozo strmel vanji ne vedoč, kaj bi počel. Naenkrat pa se je njegova visoka postava vzravnala, t evetem navduSenju so mn vzplamtele oil.