Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 7. marca 1929. Stev. 30. Letnik LX1X. [Sol. leto 1928/29/ ____^^ ^^^ KJat-p ii'vj» Učiteljski Tovariš „ «.i.v« * • 1 wrwwr r. • >v< r • f «• Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem Stanovsko politiško glasilo UJU — Poveri eništvo Ljubljana. Naše delo v dekliških krožkih. Družba sv. Cirila in Metoda in naše šolstvo. Tiho in mirno brez reklam, brez samo« hvale vrši Družba veliko nacionalno delo in nikoli ine pozabi na naše šole po onih krajih, •kjer se je raznarodovalo naše ljudstvo po tujih, agresivno delujočih potujčevalnih dru» štvih. S svojo spretno roko posega zlasti v one ikraje, kjer nam je bil neprijatelj odtujil po svojih šolah naše ljudstvo. To intenzivno delo rodi lepe sadove. Ljudstvo je začelo spregledavati, sovražni otrov popušča, mla» dina se vzgaja v nacionalni zavesti, utrjuje se misel pripadnosti in v srcih zapeljanih se vnema ogenj rodoljubja. Družbino delo ne pozna politične pri» padnosti, tuj ji je vsak narodni šovinizem, ona ne potujčuje, njeno geslo je: »Ohraniti narodu to, kar je in kar je bilo njegovega, počvrstiti nacionalno naše .obmejne kraje, vrniti narodu to, kar mu je tujec ugrabil, zanesti plamteč ogenj pravega rodoljubja v najširše plasti naroda in dovesti narod po» tom prosvete na kar najvišjo stopnjo.« Družba ne štedi s svojo darežljivostjo, ona nabavlja zlasti obmejni šols.-ei mladini knjige, učila, samoučila, obleke, obdaruje jih za Miklavža in Božič, podpira revne šolske občine s prispevki in brezobrestnimi poso« jili, podpira v potrebi in sili zlasti ono ob* mejno, delavno učiteljstvo, ki je podpore nujno potrebno. D:!jc podpira v zadnjem času tudi one svoje učitelje, ki so bili pre» »nani iz svojih mest. V vse te svrhe je izdala Družba po vojni že nad pol milijona dinarjev. 'Poleg tega pa je v prosvetne namene darovala za razne šolarske knjižnice ogromno število knjig in izdaja za našo ob; mejno aeco v več tisoč izvodih koledarček »Kraljevič Marko«. Za specifično šolske namene pa je iz» dala Družba v zadnjem deceniju nad 6,000.000 dinarjev. Iz ravnokar omenjenega, ki pa ni iz» črpno, spozna lahko naše učiteljstvo, da je Družba sv. Cirila in Metoda največja in edria prijateljica šole in učiteljstva. Družba rada prizna, da razume po ve» čini naše učiteljstvo velik pomen družbinega dela in s posebno pohvalo moramo omeniti, da se naše C. M. podružnice povsod tam dobro gibljejo, kjer sodelujejo učitelji in učiteljice. V tem primeru bi lahko navedli mnogo slučajev, ki bi osvetili gigantsko delo požrtvovalnih "učiteljev 'in 'učiteljic. Vsem tem bodi javno priznanje in zahvala. Ko se danes posebno poudarja delo uči» teljstva izven šole, sfj nam .zdi umestna pri» pomba, da ni nobeno delo za prosveto na» roda hvaležnejše in učiteljskemu stanu bliž» je, kakor delo za cilje, ki jih ima Družba sv. Cirila in Metoda. Družba ne apelira na materijalne žrtve učiteljstva, pač pa ga pro» si za sodelovanje, za moralno in idejno po» moč. Po vojni je zaspalo mnogo podružnic, skušajte jih oživeti, da bodo s svojim delom pripomogle k večjemu, razmahu družbinega udejstvovanja. Družba 6v. Cirila in Metoda je edina institucija v Sloveniji, ki stoji ob Vaši strani in hoče podpirati Vaše veliko kulturno delo med narodom. Mnogim bode ta apel nedoumljiv, vendar treba je pomisliti, da imajo vsi narodi za negovanje nacionalne zavesti in svoj obstoj obrambena društva. Nemški narod, ki šteje nad 70,000.000 duš in živi kompaktno, neguje z največjo ljubeznijo kot .zenico v svojem očesu, ©voj Schulverei.n, ¡ki pa inima samo defenzivnega namena, ampak zlasti ofenziv« nega. Mi Slovenci pa imamo samo prosvetno obrambeno družbo, ki se udejstvuje le de» fenzivno, da ohrani vsaj to. kar je last na» roda. Fr. Skulj. Itaka Matica zaključi z LISTEK. Značaj — temelj človeka. Po znameniti knjigi The Scoutmaster (Vod.itelj»če to vodja izvidnikov), 'ki jo jc spi» sal sir Robert Baden«Powell, posnemam sle» deče važne sezname in stavke: Narodove napake (Volksschaden.) Prihodnji rod moramo obvarovati neka* terih že obstoječih napak (škode). V slede» čem hočem navesti ljudske napake in pa protisredstva, ki jih uporabljamo v skav» tizmu. Prva skupina teh napak je: Brezverstvo, razuzdanost, neodgovornost, pomanjkanje domoljubja, sebičnost, pokvarjenost, po» manjkljiva obzirnost napram bližnjemu in krvoločnost. Vzrok teh napak je ravnoduš» nost napram višji vesti. V drugo skupino napak prištevamo zlo» čine sirovosti, blaznost, razsipnost in rev* ščino. Njihov vzrok je pijanstvo. MARIJA DOLENEC, Planma pri Rakeku: Pet nas je na šoli. Id.eja za izvenšolsko delo je dobila odmeva tudi ra:d nami. Svet napreduje z vedno večjo naglico, naš pre» prosti narod pa zaostaja daleč za razvojem, izprevideli smo,, da rni s prebivalstvom V naših vaseh prav nič boljše in da je tudi ono zares potrebno izobrazbe, najsibo v gospo» darskih, gospodinjskih, zdravstvenih, nrav« stvenih ali pa v intelektualnih straneh živ» ljenja. Z '¡spremembo ,duševnega in gmotnega stanja našega ljudstva bi morali začeti pri mladini. Dosedaj pa ni m.d nami še usta» nov, ki bi jo sistematično izobraževala. Kot najpreprostejše, najrazumljivejše in najpri» jaznejše so se nam pač zdele ideje, oblike in smeri, '.ii nam jih daje par let naša organizacija glede izvenšolslkega dela. Njene besede, pisane ali govorjene, so imele na nas precej velik vpliv. Tudi kritike ljudstva, da nimajo učitelji in učiteljice nič dela, .da ima» jo preveč počitnic in da niso voljni, da bi kaj napravili tudi izven svojih službenih dolžnosti, so nas podžigale k delu. Ob takih sodbah nas je skoro malo sram. Ker ni po vaseh drugih stanov, ki bi mogli in hoteli ljudstvu kaj nuditi, smo se prepričali, da jc res naša dolžnost in da je tudi v naši moči, da ganemo sebe in druge v dobro smer. Tako smo se odločili, da bomo začeli in da bomo upeljali na šoli vse one ustanove, ki bi v sedanjih razmerah edine mogle imeti uspehe po cilju in metodi, namreč: kmetijsko«nada« ljevalno in gospodinjsko«nadaljevalno šolo ter dekliški krožek. Prva ovira, na katero smo zadeli, je bilo pomanjkanje potrebnih prostorov. Saj šc za šolski pouk nimamo dovolj sob. Svoje namere smo razodeli županu. Bil je z našimi načrti zadovoljen in nam je pomagal, da smo preuredili neko staro drvarnico v dvorano, ki nam bo služila za izvenšolsko delo, potem pa še za šolski oder. Začeli smo. Najprej smo povabili starše in jim pojasnili, kako da hočemo izobraže» vati njihove hčere in sinove. Sklicali smo tudi fante in dekleta in sc z njimi domenili glede predavanj, dela- in urnika. Za fante smo napravili kmetijsko«.nadaIjevalno šolo, za dekleta pa gospodinjsko nadaljevalno šolo in dekliški krožek. Število za gospo» dinjSco nadaljevalno šolo je bilo omejeno, v krožek pa bi se lahko vpisalo deklet, ko» likor bi se jih hotelo. V gospodinjsko nada» ljevalno šolo je bilo sprejetih 12 deklet, za krožek so ise oglasila vsa dekleta iz gospo» din j sike šole, potem pa še druga, zlasti pa tista, ki bi bila rada sprejeta v gospodinjsko šolo, ko se bo nanovo začela. Dekleta imajo namreč šc največ veselja do kuhanja. V kmetijsko»nadaljevalni Šoli se poučuje kmetijstvo in drugi koristni pred» ■meti. Gospodinjsko nadaljevalna šola se po vsebini razlikuje od dekliškega krožka. Go» spodinjska šola se vrši po gotovem načrtu, njen namen je izobrazba gospodinje, krožek pa ima namen, da bi dal dekletom splošno izobrazbo; da imajo dekleta večje veselje, se poučujejo tudi ročna dela. Krožek se vrši enkrat v tednu po štiri ure. Dekleta delajo ročna dela, vmes se čitajo sestavki iz lepo« slovja, potem je razgovor o zgodovini žene in o ženskem vprašanju, nato pa predavanja iz anatomije in splošnega zdravstva, o bak» terijah, življenju rastlin in o drugih rečeh, ki so podlaga boljšemu razumevanju predme» tov v gospodinjski šoli. Gospodinje si v krožku svoje znanje izpopolnjujejo, drugim ]t termin za iriiav Tretjo skupino tvorijo izživlj'enost, po» hajkovanje in flirtanje, nizkotno nravstveno mišljenje in dejanja, nezakonska rojstva in spolne bolezni. Vzrok teh narodovih napak nam je iskati v slabosti napram samemu sebi. Izvir vseh teh napak je v pomanjkanju samovzgoj(e. Neodgovornost in nevednost staršev pa povzročajo sledeče napake: Bolezen, umaza» nost, umrljivost otrok, duševno (in telesno manjvrednost. Izvir teh pa je v pomanjka» nju znanja o zdravstvu in telesu. IPrve tri skupine napak odpravimo z vzgojo značaja, protisredstvo zadnji skupini pa j'e vzgoja telesnega zdravja. Izvidništvo se bori proti tem napakam s tem, da stremi za izpopolnitvijo šolske vzgoje in sistematičnim razvojem značaja potom dobre družbe, čustva, poštenja, samo» vzgoje, odgovornosti, iznajdljivosti, ročnosti in spretnosti, spoznavanja Boga s študijem prirode, sreče, uporabljanja vere v resničnem življenju, vadi pošteno igro, pomaga, drugim in osebno služi javnosti. dekletom pa predavanja razširjajo obzorje in jih pripravljajo za vstop v gospodinjsko šolo. — Zelo Iso dekleta ganile recitacije Cankarjevih spominov iz »Mojega življenja«. Pri vsem delu vpliva blagodejno, da deluje vse učiteljstvo in da sc nihče ne odstranjuje. Med nami ni nasprotovanja, ne zavisti, ne očitkov, da ta ali oni »nič ne dela«, najmanj pa kake želje po oblasti in ukazovanju ali omalovaževanju. Tovarišice mi bodo z grenkostjo v srcu pri» trdile, da ravno te lastnosti ubijajo v njih veselje do izvenšolskegat dela ali ga vsaj ovi» rajo. Ker grenijo sožitje in delajo neprijeten vtis na občinstvo', sc same obsojajo. V začetku smo mislili, da je delo težko, utrudljivo in da smo ga komaj zmožni. Pa smo se poglobili vase in našli nedvignjene zaklade — zmožnosti — ki jih lahko obi« nemo ljudem v prid. — Utrudi nas ne, ker smo si delo tako med seboj porazdelili, da se preveč ne črpamo. Preveč bi bilo vse za enega, če pa vsakdo nekaj naredi, se še pozna ne, ne na času, ne na utrujenosti. V vseh je dobra in blagodejna zavest, da živimo med seboj v lepem soglasju, da nam nihče ne more očitati brezdelja in brezbrižnosti i.n da prostovoljno storimo več kot je naša dolžnost po paragrafu. Ko pa bomo gledali morebitne sadove svojega truda, bomo bla» goslavljali misel skupnega ' izvenšolskega dela. Tako je od strani učiteljstva vse v naj» lepšem redu. Z obiskom pa nismo zadovolj« ni. Pričakovali smo več odziva zlasti, ker je kraj precej velik. Krožek obiskuje le 25 deklet, dasi bi jih bilo lahko 50. Kje so vzroki temu nezanimanju? Kraj leži ob glavni cesti. Po» leg kmetskega prebivalstva so tudi dru,gi sta» novi. Večina kmetslkega prebivalstva go.zdarl ali pa dela po parnih žagah. Malomeščanska civilizacija je že kolikor toliko vplivala tudi na dekleta, na njihovo mišljenje. Preveč vrednosti vidijo v zunanjih rečeh, preveliko nagnjenje do njih jim ubija smisel za du» ševne strani življenja. V kraju ni one do» mačnosti med dekleti, kot je po majhnih, pravih kmetskih vaseh; dekleta ne občujejo med seboj nekako familijarno marveč so pre» več vsaka zase. — Nemalo vplivajo tudi stran» karska nasprotja, ki so razvita do strasti. Ljudske sile se črpajo v prevelikem zanima» nju za strankarsko politične dogodke, v pre» gorečem in pristranskem presojanju delova» nja strank, pa tudi v strankarskih praskah in sovražnostih. Da bi se vsa tovrstna po» zornost obrnila rajše na izboljšanje duševne omike in gospodarstva! Resnici na ljubo mo« ramo omeniti, da so bili v kraju tudi med učiteljstvom taki, ki so ljudstvo razdvajali. Z nezmanjšanim veseljLm pa smo pri svojem delu kljub temu, da nismo našli med dekleti onega odmeva, ki ga .zasluži naša do* bra volja. Upamo, da bomo premagali vse temne sile. — Sklenili smo, da bomo že pri šolski mladini vzbujali zanimanje za izebraz« bo in delo, da je ne bomo z zastarelimi me« todami odtujili šoli, ampak da jo bomo na lep način privedli do tega, da si bo sama želela tudi po šolski obveznosti stika z nami, ;n da bo sama zahtevala omike in znanja. Pa tudi s strankarstvom nočemo dajati ljud» stvu kvarljivega .zgleda. To je resnih ljudi nevredno. Naše delo je pošteno in zasleduje le dobre cilje. Nihče nam ne nasprotuje; upamo, da bomo s časom dosegli tudi več umevanja. naročnikov. * Ha poznel Teksno zdravje pa krepi izvidnik z va« jami na prostem (ne samo prostimi vežba» mi), z odgovornostjo za lastni primerni te» lesni razvoj in s praktično uporabo nauka o zdravju. Značaj. .»Narod ne uspeva tolikoi zaradi moči svoje armade in orožja, kakor na osnovi zna* čajne sile svojih državljanov.« »Za življenski uspeh moža je pomemb« nejši njegov značaj, kakor njegova učenost!« Zato je značaj največjega pomena, tako za narod, kakor za posameznika. Znanost, t. j. čitanje, pisanje in računa« nje poučujejo v šoli; kje pa uče o važnejši lastnosti, t. j. značaju? Pravzaprav nikjer! Nimamo oficijelnega programa za izobliko» vanje značaja otrok. Toda če zavisi moževa prihodnjost od njegovega značaja, bi ga mo» rali vendar razvijati, predno stopi v življe» nje, t. j. v deški dobi, ko je še sprejemljiv. Značaj se ne da v dečka »ubiti«. Kal za to že tiči v njem, treba jo je le razviti in pove» eati. Toda na kakšen način? Značaj je v splošnem samo posledica družbe in okolice. Vzemimo n. pr. dva dcČ» Lepo bi bilo, če bi na vseh šolah tako delali Koliko ugleda bi si pridobil učiteljski stan! Pozivam vse, ki imajo količkaj dobre volje in notranjega bogastva, da nam sledijo. — Še enkrat pa poudarjam: delo pravilno raz» deljeno ne izčrpava telesnih in duševnih moči, nasprotno daje človeku notranje za» dovoljstvo; s tem pa obe oblasti le cn del kredita tako, da je ostalo knjigovodstvo pred kočljivo nalogo, kako naj razdeli ta dena>r. Odločilo se je, da na» kaže plače učiteljstvu v mariborski oblasti, ker jih je manj kot v ljubljanski. Tako je jčiteljstvo v mariborski oblasti prejelo plače pravočasno, v ljubljanski pa ne. V ljubljanski oblasti j« uslužbenih nad 2000 učiteljev in učiteljic. Ker morajo porav» nati prvega v mesecu svoje obveznosti, je razumljivo, da je nastalo veliko razburjenje med njimi. Povpraševali« so na finančni di» lekciji ter na knjigovodstvu, kdaj prejmejo plače, a nihče jim ni vedel dati pojasnila. Zvedeli so le, da je prosvetni oddelek veli» kega županstva interveniral v Beogradu, da se takoj odobri kredit še za ostalo učitelj» stvo. Danes dopoldne je knjigovodstvo k sreči (jrcjelo obvestilo, da je ministrstvo v B'eo» aradu otvorilo kredit ter da naj pripravi vse potrebno, d;* se plače učiteljstvu takoj izpla» čajo. Ker je knjigovodstvo imelo položnice že pred 1. marcem pripravljene, bo prejelo učiteljstvo v Ljubljani plače že tekom da» našnjega dne, ono na deželi pa jutri. Kakor smo izvedeli na velikem župan» stvu, so 'zadnje tromesečje državnega pro» računa vedno kakšne težkoče tako, da vedno preti nevarnost, da se plače ne bodo mogle izplačati. Druga leta in tudi lani je bilo tako. Šele v zadnjem trenutku je prispelo brzo» javno obvestilo, da je kredit otvorjen. Ob« stoji bojazen, da se bodo enake težkoče pc razvidno iz rubrike »Iz pov. UJU« je poverjeništvo interveniralo tudi v gorenji zadevi. To posebej ugotavljamo z ozirom na notico v »Jutru« od srede in na dopis tova» riša iz obmejnega kraja, 'ki ga zaradi infor* mativnosti ponatiskujemo: Iz obmejnega kraja nam piše šolski upravitelj: »S 1. marcem je bila učiteljstvu četrtič odtegnjena stanarina. Ta zadeva ima svojo zgodovino. Stanovanja so bila po čl. 39. uradniškega zakona že lansko zimo ocenjena vsemu učiteljstvu in tudi šolskim upravite* Ijem. Ker je to nasprotovalo veljavnim do« ločbam, je ministrstvo prosvete z odlokom z dne 14. marca 1928, O. N. br. 17.641 odre* dilo, da se upraviteljem stanovanja ne oce* njajo. Kljub temu pa se je ipričelo šolskim upraviteljem s 1. decembrom 1928 odtego* vati po 300 Din mesečno na stanarini. Tako nam je bilo do sedaj odtegnjenih že po 1200 Din. Koliko znači pri današnjih prejemkih mesečnih 300 Din z,a' družino, lahko pojmuje vsak. Kam pa vede prenagljeno odtegovanje, ■kaže primer učiteljice U. F. v D., ki že od lanskih počitnic nima več stanovanja v šoli, a računovodstvo ji je zaračunalo stanarino v naprej do konca marca 1929 ter pobralo znesek v štirih obrokih. Z zaupanjem pričakujemo, da bo sedanja vlada uredila tudi pereče vprašanje učitelj* ske stanarine, ukinila nje odtegovanje, ki je glasom ministrskega odloka z dne 14. marca 1928 neosnovano, in povzročila vrnitev do« slei odtegnjenih vsot. Naši organizaciji UJU bomo prav hvaležni, ako po svojih močeh pripomore h končni rešitvi te zadeve.« — Potovanj^ na Dunaj. Na dospela vprašanja pojasnjujemo glede odhoda to*le: Pisarna Putnika (vis*a*vis glavnega kolodvor ra) je odprta tudi v nedeljo predpoldne (od 8.—12. ure). Zbirali se bomo v 'čakalniai žai inozemske potnike, kjer se vrši tudi carinski pregled. — Pedagoška centrala. — Roditeljski sestanki se marajo prija* viti policiji Glede prijave roditeljskih se* stankov, je izdalo ministrstvo sledeči odlok: Na vprašanje nekega prosvetnega oddelka, ali se smejo prirejati v šolah roditeljski se* Stanki brez prijave pristojni policijski obla* sti, sporočamo, da» se mora roditeljske se* stanke prijaviti pristojni policijski oblasti s pripombo, da so sestanki v interesu šole In pouka in da jih kot take prosvetno ministr» stvo nek odobrava, marveč tudi priporoCa. — Sklad odseka kontraktualcev. Na od* sekov apel se je zbralo po društvih pover* jeništva v Ljubljani do konca februarja 3707 Din, od katerih se je do istega časa iz* dalo na podporah in posojilih 3024 Din. Od* sek razpolaga le še s 683 Din, a je doslej pomagal le v najnujnejših potrebah, posebno brezposelnemu učiteljstvu. Vzlic vsem po* novnim prošnjam ni bilo mogoče dobiti iz» kazov učiteljstva, došlega iz Primorjas, od sledečih društev: Brežiško*sevniško, krško, mariborsko (mesto in okolica), radovljiško in dolnjelendavsko. Iz drugih društev so se odzvali podporniki različno. Nekateri so po* ravnali po 5 Din mesečno za vise leto, začenši z novembrom 1928, drugi zat 10 mesecev, drugi spet le za november in december. Po* slednje prosimo, da se spet spomnijo svojih rojakov tudi za tekoče mesece, saj imajo še vsaj po eno položnico. Iz mnogih društev je žal doslej premalo odziva. Ne bi tega po* udarjali, če ne bi poznali bede prizadetih. Tudi' je mesečni prisp tako zbirko, ne baš ugodnega časa, prosimo, da se zbirke podaljšajo preko Velike noči ter zaključijo šele koncem aprila. Ob n,a'ka« zilu zneskov naj nam šolska upraviteljstva sporočijo tudi število razglednic za otroke, ki se jim bodo poslale obenem s priznanico za šolei. —- Jugoslovenska Matifca. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Moderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od* lični zdravniki priporočajo zato redno uživanje ŽIKE. Žika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ» čevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uži* vati vsak dan. Pazite čitatelji! Ne dajte, da Vam uide današnji oglas odličnega sredstva za pranje, a to je SCHICHTOV »RADION«. Hvaležni nam boste, če sami poizkušate. ......iNniiinaoni! brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M.JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Kmetsko nadaljevalno Šolstvo. —n Odisek za kmetsko nadaljevalno šol» stvo ima svoje redne poslovne ure vsak dan od 9. do 12. ure v prostorih poverjeništva. Tov. Mencin je v tem času vsakomur na raz* polaga za vsakojaka pojasnila v zadevi tega šolstva. —n Deputacija treh tovarišev pod vod* stvom poverjeništva se je predstavila dne 5. marca g. velikemu županu ter mu tolmačila naše težnje glede kmetskega nadaljevalnega šolstva. Dobila je zagotovilo, da se bodo naše utemeljene želje uvaževale. —n Referat o kmetskem nadaljevalnem šolstvu na zborovanjih okrajnih učiteljskih društev mariborske oblasti. Komisar oblast* ne samouprave mariborske oblasti je pri* pravljen poslati referenta z,a> kmetsko*nada* ljevalno šolstvo na zborovanja učiteljskih društev, ki bi predaval o namenu, pomenu in ustroju kmetsko* in gospodinjsko nada» ljevalnega šolstva1. Na ta način se bo moglo učiteljstva bližje seznaniti s kmetsko*nada* ljevalnim šolstvom, ki se v mariborski in ljubljanski oblasti v zadnjih letih prav ugod* no razvija. Društva, ki želijo imeti tako pre* davanje, naj to javijo komisarju mariborske oblasti vsaj 10 dni pred zborovanjem. Pevski zbor UJU učiteljstva. Tečaj se bo vršil v Glasbeni Matici. Za* četek v nedeljo 17. mairca ob 10. Urnik: ne* delja ob 10.—12. in 15.—18., ponedeljek od 9.—12. in 15.—18. in torek od 8.—1. iProsimo točnosti. Note prinesite s seboj, ker nimamo rezerve. 18. marca bo koncert »Zvez>e pevskih zborov«. Mariborski koncert bo definitivno 6. aprila. Tamošnji tovariši so nam zelo naklo* njeni in bodo prevzeli vso skrb za časten uspeh. Hvala! in čast jim! Tudi tovariši v Trbovljah nam pripravljajo pot za nastop naslednji dan 7. aprila t. 1. Koncert na Ra* keku j'e določen na dan 4. maja t. 1. G. skladatelj Adamič je stopil v stik z merodajnimi glasbenimi krogi v Bolgariji, da nam ti omogočijo turnejo v svojo državo. Dajte vsak mesec gotov znesek v hranilnik za to potovanje... Ponovno apeliramo na dobre prve te» norje*učitelje: pridite k nam že ta tečaj! Natančneje obvestimo pevce ob tečaju. Pozdravljeni do svidenja! Odbor. Zahtevajte bloke za nabiranje naročnikov Mladinske Matice! II* Zbirka za „Učiteljska domova". ^UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI. Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izro» čila 2923-40 Din kot %% prispevek zal pro» dane zvezke v korist Učit. domu. Zato »Svoji k svojim!« Jugoslovenski Sokolski Sa» vez v Ljubljani 500 Din 'kot »svoj hvaležen dar za dom učiteljstva, ki v mnogih prime» rtih požrtvovalno vrši sokolsko delo«. Engel» bert Gangl 100 Din, Rudolf Mencm 100 Din, Maro Bitenc 100 Din, Ivanka Cegnar 50 Din, Marija Trampuž 30 Din, vsi iz Ljubljane, Ana Erzin iz Semiča 50 Din, Ivana Rant, nadučiit. vdova z Dobrove 50 Din, Fran in Danica Mercina iz Grahovega 200 Din, Slava Rogl iz Boštanja 200. Din, Iva Merhar iz ŠmarjatSap 100 Din, Matija Hiti iz Doba 200 Din, Leopoldina Rant z Dobrove 50 Din, An» drej Flajs iz Zelimelj 50 Din, Marija' Sajovic iz Železnikov 25 Din, Dolores Ukovič iz Trebnjega 50 Din, Josip Rustja iz Artič 100 Din, Ana Gabrič iz Artič 30 Din, Pavla Dež» man iz Komende 100 Din, Olgai Modon iz Komende 25 Din. Adela Martine iz Dobro» polj 20 Din, pomožna šola v Ljubljani 250 Din darovali: Ivan Dimnik 100 Din, Josip Mihtlič 50 Din, Anka Levčeva 20 Din, An» gela Vodetova 20 Din, Mara Pireeva 30 Din m Irena Janova 30 Din; Poldka Bavdkova iz Vinice 200 Din, Zora Blinc iz Vinice 100 Din, Franja Svetlič, učiteljeva vdova iz Šmartna v Tuhinju 40 Din, Miha Bregant liz Stožic 100 Din, Valentin Merlak i,z Horjula 100 Din, učiteljstvo deške osnovne šole v Kranju 60 Din, Marija Auersperg iz Olš^vka 100 Din, Marija Selan in Urška Poren ta liz Hrušice vsaka 100 Din, Amalija Kecelj iz Ljubljane-100 Din, Stanko Vrhovec iz Loga' 110 Din, Ivo Trošt z Ježice 50 Din z opombo: v spo» min »na prijateljski razstanek 27. majai 1926 v gostilni g. Škerjanca v Mateni pod Krimom, kjer so se zadnja leta mojega učiteljevanja tovatriši požrtvovalno udeleževali meni nepo» zabnih četrtkov. Učiteljstvo na Viču 330 Din. in sicer: Štrukelj 20 Din, Gabrškova 50 Din, Golobova 10 Din, Jankovičeva 10 Din, Ko« marjeva 10 Din, Košakova 10 Din, Kunaver» jeva 10 Din, Lampetova 100 Din, Mrakova 10 Din, Petelinova lOlDin, Premelčeiva 10 Din, Prinčilč 50 Din, Štritofova, Toplikarjelva in Zavašniikova po 10 Din. Poleg tega je do» spelo tudi več obveznic. Skupaj 6803 Din 40 p. Vsem darovalcem in dairovalkam naj» iskrenejša hvala! — Josip Kobal, blagajnik. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. Izkaz prejemkov ja januar lin februar 1929. Članarina: Murska Sobota, učiteljsko društvo 1200 Din; Št. 11 j pod Turjakom, uči» teljstvo 50 Din; Maribor, upokojvno učitelj» stvo 390 Din (!); Gornjigrad, učiteljsko dru» štvo 300 Din; Slov. Bistrica, učiteljsko dru» štvo 608 Din; Marenbcrg, učiteljsko društvo 620 Din; Ljutomer, učiteljsko društvo 400 Din; Vekoslav in Eliza From. Spod. Kungota 40 Din; Ljud. in Antonija Musek, Št. Vid» Ptuj 40 Din. — Darila: Ormož, učiteljsko društvo 250 Din; Rud. Horvat, učitelj v pok,, Ljubljana 100 Din; Franc Rozman, naduči» telj v pok., Št. Ilj pod Turjakom 1 obveznico 7% i,nv. pos. a 100 |Din. Ob prejemu razlite so darovali: šole: Ptujska gora 100 Din; Slivnica pri Mariboru 100 Din; Maribor, »duška meščanska šola 190 Din; Vojnik, meščanska šola 300 Din; Središče 70 Din; Sv. Lenart v Slov. goricah 100 Din; Črensovci 50 Din; Celje, deška osn. šola 317'76 Din, dekliška osnovna šola 160 Din; Sv. Marko niže Ptuja 100 Din; Jare.nina 100 Din; Sv. Pavel pri Preboldu 75 Din; Go» milsko 212 Din. Razen tega: Jos. Sabati, nadučiteVj v 'pok., Zg. Potekava 100 Din; Jakob Stante, nadučit. v pok., Proseniško 50 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena hvala! Razlike, množite se! Gospodarska podjetja: Zemljevidi 8981 Din; grb 416 Din; »Prekmurske pravljice« 7468 Din; »Šola v nebesih« 9 Din. — M. Ko» žuh, blagajnik. Mladinska Matica*. —mm Poverjenice in poverjeniki! Sto» pamo v zadnji mesec propagande za Mladin» sko Matico. Pojdite v tej dobi s podvojeno ■energijo na delo, da pripravimo letos sloven» ski mladini prvovrsten dar! Slovensko uči» teljstvo naij pokaže ne le slovenskemu ljud» stvu, marveč vsej Jugoslaviji, kaj se da do» seči z združenimi močmi tudi v malem na» rodu, če se izvrši organizacija disciplinirano do zadnje slovenske vasi. Pohvalna in navdu» šena priznanja od vseh strani so nam porok, da se je lotilo slovensko učiteljstvo z Mla» dinsko Matico perečega problema sistema» ftičnega širjenja srčne in umske kulture naše mladine na pravi način in z zadostnimi si» lami. Prepričani smo, da se bodo po» zaslugi slovenskega učiteljstva odprle Mladinski Matici sijajne perspektive za njeno bodočo nalogo. Naš program je dalekosežen in in» tenziven. Idealizem slovenskega učiteljstva nam je porok, da bomo tej nalogi kos v vsMn njenem obsegu. —mm Naročila na Mladinsko Matico prihajajo od vseh strani in ž njimi rase naš optimizem. Šole, ki so stale lansko leto še ob strani, že tekmujejo med seboj. Tudi od lanskih poverjenikov nam prihajajo naročila v povišanem številu. Povsod porast, povsod gibanje. »Lepo je življenje,« vzklikne človek ne» hote, ko vidi, kako rase impozantna stavba v organiziranem požrtvovalnem delu tisočev rok. V treh mesecih bo romalo gotovo 80.000 knjig med slovensko mladino. Slovenska mladinska reklamovka je nai pohodu. To bo največji kulturni triumf slovenskega učitelj» stva ob šestdesetletnici šolske obveznosti in učiteljskega stanu v Sloveniji. —mm 31. marca poteče rok za piriglašanje naročnikov Mladinske Matice. Poverjenike prosimo, da se tega roka striktno drže. — Naročniki dobe izkaznice, »naročilnice« iz blokov je poslati Mladinski Matici, kuponi naj pa se obdrže v svrho kotrole in evidence na šolah. —mm Tudi vsa nakazila naj se izvrše do tega roka. Na naročilnice brez nakazanih vplačil se ne bomo mogli ozirati. — Če ho» čemo knjig; razposlati že koncem maja, mo» ramo imeti natančno število vplačanih naro» čilnic do zgornjega roka' pri upravi. V juniju hočemo urediti še morebitne reklamacije in tako popolnoma končati vse delo do konca šolskega leta. —mm Prispevtek za vezavo knjig Mla» dinske Matice se je določil na 13 Din. Prvot» no določen prispevek 10 Din je veljal za 3 Jknjige. Ker smo pa število knjig povišali na 4, smo primorani povišati tudi doplačilo za vezavo. — Oni poverjeniki, ki so nam za vezavo že nakaizali po» 10 Din, so naprošeni, da poterjajo še diferenco 3 Din in nam jo nakažejo zanesljivo do konca t. m. V na» sprotnem slučaju bomo naročnikom ekspe» dirali broširane izvode, prispevek 10 Din jim pa/ zaračunamo na račun prihodnjega leta, ali pa vrnemo. —mm Naročnina za broširane knjige Mladinske Matice znaša 10'50 Din, in sicer tudi zia šole, ki mislijo, da> bodo osebno dvig» nile knjige pri upravi Mladinske Matice. Pri» tijamo to z ozirom na nakazilo neke šole po 10 Din, češ, da knjige sami dvignejo. Na» ročnina je namreč tako nizka, da ne moremo resignirati niti na malenkostno doplačilo 50 para. Ferijaloi Savez učiteljstva. —»f VII. iPočitmiška elklskurzija: Bolga» rija. V smislu sklepa zadnjega ferijalnčga zborovanja je bilo vse delo koncentrirano v pripravi za ekskurzijo v Bolgarijo, zato od» pade letovanje v počitnicah v ¡Dalmaciji. Potovanja se bo udeležil »samo slovenski del učiteljstva. Radi neenakih počitnic v mariborski oblasti se bo vršila ekskurzija prve dni av» g ust a. Program potovanja (ki se pa lahko na željo izpremeni): Ljubljana»BeogradsNiš»Ca» ribrod=Sofija=sarr,Oo can Rila — preko planine — Kostenec Banj a=Plovdiv»S tiara Zagora=Ve» liko»Trnovo»Preslav=Varna»Ruse — po Do» navi povratek v Jugoslavijo. — Program ob» sega najlepša in zgodovinsko najvažnejša mesta. Proračun za 15 dni bivanja v Bolgariji okrog 1200 Din (3000 levov). Na železnici v Bolgariji imamo upanje na 50% popusta. Vsak udeleženec preskrbi sam potni list! Pristolp in članarina U. F. S. 30 Din, ki naj se pošlje skupno s prijavo. Ker je šte» vilo udeležencev omejeno na maksimum 50, se sprejemajo prijave toliko časa, dokler ne bo šte'vilo 50 izpolnjeno. Na željo bolgarskih tovarišev se bodo udeležili ekskurzije tudi nastavniki meščanskih in srednjih šol. Ker bo potovanje združeno z manifesta» cijskim potovanjem v svrho zbližanja z1 Bolgarijo, bo potovanje gotovo tako nepri» čakovano uspelo, kakor po ČSR leta 1926., kar j'£' gotovo še vsem .udeležencem v spo» minu. Prijave naj se pošljejo na moj na» slov. Za odgovor znamko! — Za U. F. S. Slavko Mrovlje, gl. pov., Slovenjgradec. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti učiteljstvu ustvarja potrebno zv o z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe — izobrazbo v hišo! Stanovska organizacija UJU Iz poverjeniStva UJU. —pov. Ker odtegujte: računovodstvo ne» katerim šolskim upraviteljem proti jasni od» redbi ministrstva prosvete' z dne 14. marca 1928, O. N. br. 17.641 stanarino že več me» secev, smo intervenirali, da se to ukine. Za» gotovljeno nam je bilo, da se vrnejo odteg» ljaji prizadetim s plačo za april. —pov. Nakazila za izplačila razlik je fi» nančna direkcija v Ljubljani že vsa r,a'zpo» slala. Upamo, da jih je učiteljstvo že prejelo. —pov. Izvršnemu odboru UJU v Beo» grad in Zvezi državnih nameščencev v Ljub» ljani »smo poslali obširen dopis, ki smio z njim poj,a snili naše stališče k reviziji» uradniškega zakona. Glavne zahteve smo priobčili v »Uči» teljskem Tovarišu« št. 29. . Ker ne vemo, kdaj bo seja širjega glav» nega odbora, smo odposlali Izvršnemu od» boru v Beograd dopis z nastopnimi predlogi: disciplinski predpisi, ukinitev odtegljajev za nabavljalne zadruge, pogoji za sprejem na učiteljišče absolventov meščanskih šol, »od» prava paralelk na »ženskih učiteljiščih, od» prava' volonterjev, ocenjevanja učnih oseb po »pisarnah sreskih nadzornikov, razvršča» nje učiteljstva, ¡izplačilo mesečnih prejem» kov dan pred prvim, ako pade na neddjo ali praznik, razpis natečaja za višjo pedagoško šolo, režijska vožnja po državi v svrho spo» znavanja, 50% popust na železnicah upeko» jencem in vsem rodbinskim članom, takojš» nje priznanje opravilne doklade upr,avite» ljem, začasno nameščanje supkntov obolelim učnim osebam naj vrše prosvetni »oddelki, zvišanje nagrade tajnikom pri krajnih šol» skih odborih, v komisijo z>£) osnovnošolski zakon in učni načrt naj se vpokliče1 tudi uči» telj iz Slovenije ureditev državnih in narod» nih praznikov, glavne počitnice, ločitev pru» svetne upiave od politične, ustanovitev pro» svetne ekspoziture v Mariboru, ako se zdru» žita »obe oblasti. Drugi predlogi so uvrščeni v spomenico, ki jo» zgoraj omenjamo. —pov. Ministrstvo prosvete ni ugodilo naši prošnji za vštetje »službenega časa onim učiteljem»kontraktualecm, ki so ga morali vskd nastalih prilik prekiniti. —pov. Radovljiškemu učiteljskemu dru» štvu UJU. Iz »Učit. Tovariša« št. 28, z dne 21. februarja t. 1. razvidim, da je imelo ta» mošnje učiteljsko društvo svoje zborovanje dne 12. decembra 1928. V poročilu., ki ga prinaša »Učit. Tovariš« o tem zborovanju, je tudi blagajniško stanje društva napram glavni blagajni 'UJU, poverjeništva Ljub» ljane. Pri tej priliki trdi društvo, da ima 890 15 Din prebitka in da ni glavni blagajni ničesar dolžno, dočim sem kot glavni blagajnik na seji širjega sosveta na Zidanem mostu, dne 8. decembra 1928 poročal, da dolguje društvo glavni blagajni inkluzivno oecember ca. j2745 Din. Da bo društvo na jasnem, podam čia» nom tu prepis obračuna tamošnjega društva iz tukajšnje glavne knjige: Datum Predmet Dolg Vplačilo 1928 1. 7. Prenos salda (stari dolg) 2982-55 1. 8. Plačilo...... 1000- 27.9. Tiskovine..... 14-20 29. 9. Članarina za september 685-60 3.10. Plačilo...... 14-20 3.10. 289-- 4.10. Plačilo...... 800-- 5.10. Članarina za oktober . 685 60 13.10 Plačilo...... 89355 9.11. Članarina za november 685 60 4.12. Članarina za december 685 60 Dolg....... 2742 40 Skupaj . . 5739-15 573915 —pov. Ker pobirata Učiteljska domova prispevke različno, ne bo razvidno tekmovao nje, ki je bilo zamišljeno s sklepom ožjega sosveta. Zato prosimo, da članstvo ne upo» števa razposlanih obveznic, ampa»k daruje vsak po svoji moči. Vabila: = /LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 9. t. m. ob 18. uri v risalnici I. dekliške osnovne šole. Dnevni red: 1. Sitluacijsko poročilo. 2. Dr. Fr. Mis: Šolsko skrbstvo pri nas in drugod (Amerika, Anglija, Francija...). 3. Predlogi in nasveti. 4. Slučajnosti. — Z ozirom na z?elo zanimivo predavanje šol. zdrav. g. dr. Fr. Misa priča» kuje odbor polnoštevilne udeležbe. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA RA» DOVLJIŠKI OKRAJ je razposlalo te dni 'položnice vsem tistim članom, ki še niso po» 'ravnali članarine. Pokaaite zavednost! To» variši in tovarišice, ki se zanimaju za espe» ranto ter se žele udeležiti tečaja, naj to spo» roče pismeno na naslov: Peter Golob:č, uči» telj Jesenice»Fuži'ne. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ» JANSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 16. ma'rca 1929 točno ob 10. uri na osnovni šoli na» Pilštanju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Do» piši. 3. Blagajniško poročilo za šolsko leto 1927 /28. 4. »O zemljepisnem pouku v osnov» ni šoli«, predava tov. Fr. Novakova. 5. »O izvenšolskem delovanju učiteljic« pa referirá tov. Jela iPremrou. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja*. Ude» ležba obvezna, odsotnost se prosi »opravičiti. Zaradi kosila se prijavite tov. iStraSekovi. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor. Foto aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik Ljubljana, Stari trg 9. Radio aparate, sestavne dele Toiiko» v pojasnilo z »ozirom na $oziv v »Učit. Tov.« in z ozirom na jasnost. Radio Gtum, glavni blagajnik UJU. —pov. Zaradi izplačila službenih Iprejem» k.ov za maree se je obrnilo» poverjeništvo brzojavno takoj 1. marca na predsednika udruženja tov. Petroviča. Poleg tega smo napravili korake tudi na drugih pristojnih mestih, kjer so ukrenili že vse potrebno. Prejeli smo odgovor Izvršnega odbora, da se zadeva reši v nekaj dneh. in vsa navodila Vam nudi ELE KTROINDUSTRIJ A BERGODAC & Comp. družba z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1. Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccoll* ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetja. Miroslava Leltgeb / Ljubljana, Jurčičev trg Ml Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarja. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in pred tisk. Poročila: + UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO» VENJGRADEC je zborovalo 6. februarja 1929 v Slovenjgradcu. Statistika: Število učiteljstva v okraju 45, članov v društvu 40 (niso včlanjeni 4 upok. in 1 lakt. učiteljica), navzočih 33 (82'5%). Situacijsko poročilo: 1. Celokupno uči» teljstvo gor. dr. se popolnoma strinja z uvod» nim člankom pod naslovom »Učiteljstvu!« glede vloge radovljiškega učit. dr. kot odgo» vor v zadevi spremembe, pravil v znanem smislu — pov. UJU, objavljenega v »»Učit. Tov.« štev. 25 z dne 31. januarja 1929. — 2. Skušalo se bo, da bo vsaj vsaka šola na* ročena na 1 iz.vod lista »Naš Glas« (Član. se bo razdelila med učitelje dotične šole»), — MALI OGLASI Mali «glasi, ki »talijo ▼ posredovalne la «oelains uuBcne obilnitra, vsaka beseda 50 par, Najmaa)i' uesek Din 5'—. Tovariši(ice)! Kupil ali v najem bi vzel hišico z 2—3 sobami — ali tako stanovanje — do 20 km v okolišu Ljubljane. Blagohotne naslove prosim ,na upravo lista pod »Upo» kojenec«. Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke! 1 1 Na novo ie izšla "VI vzaložbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani karta zDadovinskeoa razvoja kralievine Srbov. Hrvatov in Slovencev 11-1)11 v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole. Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah za ceno 8 Din. Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji lestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana. Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in Rodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon St. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Vi. 3. Da bo kar največ naročnikov Mlad. Mat., se bo na vsaki šoli izvolil poverjenik, ako šol. uprav, ne utegne. — 4. 2elja (seznami) glede nabav© šol. knjig sr. učit. knjižnicam se naj vpošljejo do konca februarja 1929 šol. uprav. Slovenjgradec. Knjižnični odbor bo v tem smislu sklepal in deloval. — 5. Opombe k seji širj. sosveta z dne 8. decembra 1928 na Zidanem mostu je podal preds. tovariš Purkhart, v kolikor ni bilo objavljeno v »Uči» teljskem Tovarišu«. — 6. Članarina se naj plačuje redno za en mesec vnaprej, in sicer potom poštnih položnic še isti dan, ko se plača dvigne. — 7. Društvu učiteljic — Ljub» Ijana se pridružimo v zadevi proti tisku v javnih časopisih, ki škoduje celokupnemu učiteljskemu stanu. Izvenšolsko delovanje: O uspešnem de» lovamju samoizobraževalnih dekliških krož» kov je poročala podpredsednica tovarišica Gobec. Ugotovilo se je, da so se že tudi na nekaterih šolah ustanovili dekliški krožki. Samoizobrazba: Sledilo je predavanje »Nekaj misli (teoretične) o delovni šoli« po podpredsednici itovarišici Gobec z vmesno debata ter »Kako pridemo do petja in kako izvajamo petje v delovni šoli« po tov. Križ» manu Josipu, katerim je učiteljstvo z zani» manjem sledilo in je obema predavateljema hvaležno. Slučajnosti: 1. šole, ki nimajo v bližini poverjenika Vodnikove družbe\ se naj obr» ne jo na pov. v Slovemjgradcu, ravn. mešč. šole, g. Ferda Šentjurca. — 2. Prihodnje zbo* rovanje bo v sredo 10. aprila 1929 ob 9. uri v Slovenjgradcu. UCITEUSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska tolike, mladinske, leposlovne ¡d znanstvene knjige: ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov,cenikov in reklamnihlistov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v LJubljani. — Šolski zvezki u osnovne in srednje Sole. Risanke, dnevniki in beleinice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3. UČITELJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leno. lovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne Sole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in iolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice t največji izbiri. Zahtevajte cenike! OSTI za plašče in kostume ravnokar doštei A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. 10. Če žemorate kupovati na obroke varujte pri tem svoje interese in obrnite se takoj na Kreditno zadrugo I detaljnih trgovcev 1 v LJubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodni ji) katera Vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupite lahko vse kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh večjih ljubljan. trgovinah brez vsakega povlška cen. Kupi takoj I Prospekti in pojasnila tidevolji na razpolaga. P.ačaj pozneje! Priporočanio iyrdke. ki inserirajo v našem glasilo! ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. II m. Ceniki franko in zastonj. || "8P IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2. ■ V Vašo korist do Razllkai 30% če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki NOVAK LJUB i JANA i* KONGRESNI TRG Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Sehroll - tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti. Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Hotel .TRATNIK' 1 jubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in droger ja Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin I L MIKUŠ LJUBLJAN A MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. * Ribiči 1 Čas je, da se opremite za ribolov. Bogato izbiro Vam nudi F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz ibologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografi a, itd. Učila za de-monstrirame iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, ' naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski stenski zemljevidi na platnu s palicami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180. i Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN I A. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. matrice (kože)* specijalni papir za razmnoževanje Gestetner Cyklostil, (voščeni papir) se dobi vedno In nalceneje pri Originalne barve, i LUP. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6. — Telefon 2980. mmmmS: Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! 484800020223482302232323535353482348482348484848485348484848484823484848484848484853535353535353535353 005348485348485353484823535348485353535353535353235353532323234801012323230000235389235323232323232323 SLOVENSKI JAVNOSTI! Naša likovna umetnost preživlja težko krizo. Žalostno je dejstvo, da je prepad med občinstvom in ustvarjajočimi umetniki vedno večji. Vzroke za to je iskati najprej v trpki borbi za gmotni položaj našega ljudstva pa tudi v tem, da je splošna umetniška propaganda povsem pomanjkljiva. Kako kruta je usoda slovenske likovne umetnosti! Slovenski umetniki: Wolf, brata Subica, Petkovšek, Ažbe, Grohar in drugi so morali v tujino, ker jim je bila domača zemlja preskopa! In nič boljše razmere niso danes! Naše ljudstvo ne pozna slovenske likovne umetnosti! ! ! Umet«-nost, kakor da je še vedno namenjena samo izvoljencem. Umetnostne razstave se vrše samo v centru Slovenije, originale more kupovati samo bogataš, propaganda pa se do sedaj ni ozirala na maso, temveč samo na peščico ljudi, ki jim je usoda naklonila možnost uživati plodove slovenske umetnosti. Da odpravimo to zlo, smo ustanovili UMETNIŠKO MATICO, ki si je nadela za svojo prvo največjo nalogo: razširiti slovensko likovno umetnost med ljudstvo na enak način, kakor so to napravile s književ nostjo naše knjižne družbe. Prirejala bo razstave v vseh večjih krajih Slovenije, ustanavljala permanentne razstave, prirejala predavanja in izdajala umetnostne publikacije vsake vrste ter podpirala slovenske umetnike. Člani Umetniške Matice pa bodo prejemali za malenkostno čla^ narino Din 24-— I po eno originalno grafiko najboljših naših slikarjev » in po eno reprodukcijo naših priznanih mojstrov. ■ S članarino Din 24*— bo obenem plačana tudi vstopnina za vse umetnostne razstave Umetniške Matice. Obe sliki bosta izdelani v večjem formatu. V nekaj letih ši boste tako rekoč zastonj zbrali zbirko slovenske likovne umetnosti velike umetniške vrednosti! Kako lep bo vaš dom, ko bodo viseli na stenah vaših sob originali, kako boste ponosni ob misli, da morete sami doma uživati umetnost, ki vam je bila do sedaj nedostopna in skrita! Delavci, kmetje, meščani: oklenite se Umetniške Matice!!! Vrzite iz vaših domov slabe, ničvredne kopije inozemskih fabrikantov, ki nimajo nikakšne umetniške vrednosti, pomagajte vsi, da bo postala umetnost last nas vseh - ne samo srečnih posameznikov! Priglasujte se za člane Umetniške Matice! Ne odklonite poverjenika, ki vas bo obiskal! Priglasite se za poverjenika! Poverjenike bomo še posebej nagradili! Naj ne bo Slovenca, ki bi ne bil član Umetniške Matice! ! ! Kakor so bili člani z originalnimi grafikami za 1. 1928. nad vse zadovolji ni, tako bomo skušali nuditi svojim članom vedno le dovršena dela naših umetnikov, v reprodukcijah pa bomo seznanili članstvo tudi s svetovnimi mojstri. Čim več pa bo članov, tem več jim bomo mogli nuditi. Poleg slik bodo v bodoče prejemali člani tudi umetniške publikacije, v katerih jih bomo seznanjali z življenjepisi ter deli naših in tujih slikarjev, kiparjev in arhitektov. Vsekdar pa se bomo ozirali najprej na želje članstva. Vsako leto bomo zato izdali po več različnih originalov: socialne motive, pokrajine, portrete itd., tako da bo zado^ voljen i delavec i kmet i meščan!! ! Tako bomo na pr. letos nudili svojim članom zopet lepo pokrajino, dva motiva iz delavskega življenja ter študijo mestnega in vaškega življa. Pri tem našem delu pa bomo vedno enih misli: Ne umetnosti zaradi umetnosti — temveč: Umet> nost, ki nam bo tovarišica v življenski borbi in nas bo združevala z lepoto, ki so jo nam do sedaj zakrivali! ! ! Šole, občinski uradi, banke, zdravniki, advokati, delavski domovi, za-druge, konsumi in drugi: Okrasite svoje poslovne prostore, dvorane, čakalnice z originali slovenskih umetnikov!!! Priglasite se za pokrovitelja ali ustanovnika! Pokrovitelji plačajo enkrat za vselej najmenj 5000 Din, ustanovniki enkrat za vselej najmanj 500 Din. Meceni in ljubitelji slovenske umetnosti: Pomagajte zgraditi močan temelj našemu pokretu! Priglasite se še danes! Izpolnite ta obrazec ter ga pošljite v pismu kot tiskovino, znamka za 25 p Umetniški Matici v Ljubljani Priglašam se za letnega člana (pokrovitelja, ustanovnika) Umetniške Matice v Ljubljani in izjavljam, da bom redno — do preklica — plačeval letnino v znesku Din 24-—, za kar bom prejemal letno po eno originalno grafiko in eno reprodukcijo in sem obenem s to letnino že plačal vstopnino za vse umetnostne razstave Umetniške Matice v vseh krajih Slovenije. V ........................................................ dne 19....... Točen naslov: Ime in stan: