XV. letnik. V Gorici, 9. rn;ija 1907. 1 9. številka. Pozor volilci! One 14. maja vsi na voiišče! Glasovnice ne pokažite nasprotnikom! Nihče nima od Vas kaj takega zahtevati I Liberalnim agitatorjem pokažite vrata. Imena kandidatov pišite razločno in natančno, ker jih sicer komisija lahko zavrže. Vsak glas ima svojo veljavo! Volivci tolminskega, cerkljanskega, bovškega, kobariškega in kanalskega sod. okraja zapišite na glasovnico natančno tako-le: Dr. flnfon Gregorčič, profesor bogoslovja v Gorici. Volilci iz goriške okolice zapišite na glasovnico natančno tako-le: Josip Fon, sodni tajnik v Gorici. Volivci iz sežanskega, komenskega in ajdovskega okraja zapišite na glasovnico natančno tako-le: Dr. Peter Laharnar, deželne vlade svetnik v Černovicah. Pazite na vsako črko! Ne zaupajte liberalcem I Dr.e 14. maja vsi na volišče za naše kandidate! THožje in fantje! — Neustrašeno izvršite svojo volivno dolžnost v čast svojo in naše stranke in v korist našega ljudstva. Upamo, da Vam v prihodnji številki lahko sporočamo o veseli zmagi 1 V to pomozi Bog in sreča junaška 1 Deželne podpore in Slovenci na Goriškem. Liberalni agitatorji lažejo, da Slovenci plačujejo na Goriškem dve tretjini vseh deželnih davkov, a podpor iz deželnega zaloga da ne pride niti tretji del na Slovence; vse drugo da gre v korist Italijanom, katerim je dr. Gregorčič Slovence prodal, kakor, da bi bil dr. Gregorčič deželni zbor in deželni odbor v eni osebi. Da spoznajo naši čitatelji vsaj deloma 1 a ž n j i v o s t liberalnih hujskačev podajamo j m v sledečih vrstah kratek razkaz podpor, katere je dovolil (oziroma podaljšal) deželni zbor slovenski strani v zadnjih dveh deželnozborskih zasedanjih. Pod naslovom za kmetijstvo sp bile dovoljene podpore, in sicer: Črniče za mlekarno 400 K; Ročinj za kmetijsko zadrugo 2000; Rihenberg za sadjarsko in vinarsko društvo 300; Lu-binj za mlekarno 1000; Ročinj za sadjarsko društvo 300; Komen za sadjarsko društvo 300; Naklo isto tako 200; Dolje za mlekarno 400; za Vrhek 400; vinarska in sadjarska društva Kreplje 300; Rihenberk 300; Berje 300; Kamnje 300; Komen 300; Dornberg 300; Planina za mlekarno 700; Ročinj za kmetijsko zadrugo 1000; Naklo istotako 300; Kobarid za gospodarsko društvo 300; Dornberg za amerikanske nasade 300; Cerkno za kmetijsko društvo morebitna podpora iz blagajničnih prebitkov; goriško kmetijsko društvo v Gorici 5.500; za prešičjo razstavo 1500; za prešičje plemenjake 2500; za planšarstvo 3000 K in ustanovitev posebnega zaklada iz blagajničnih prebitkov. Razun tega je postavljenih med redne stroške za leto 1907 za brezobrestna posojila vinogradnikom 25000, za zboljšanje travnikov na Krasu 3000; za dopuščanje bikov in prirejevanje govednih razstav 17.000, za zavod za zavarovanje goved 6.600 K; prispevek zavodu za trtno- in sadjerejo 4000 K. Čc tudi niso posamezni postavki bogve kako veliki, vendar skupaj dajejo lep znesek, ki priča, da deželni zbor in „Slogini“ poslanci vršijo svojo dolžnost nasproti deželi. Pod naslovom zdravstvo je deželni zbor dovolil, da dobi: Cerkno za vodovod v Plužnah 1600 K; Opatje-selo za vodnjak 2000; Grahovo za vodovod Podbrdom 1600; Jilu jo predsedoval Žu inn g. pl. Batistič. G tvorili «o e maja meseca lanskega leta je prinesla lolg uvoden članek, v katerem tarna o kri-icali in sitnostih, katere imajo sedaj za-levni obrtniki ter naglaša proti „veleumnem ižitninarju “, kako trdo da se postopa na-iram obrtnikom pri pobiranju užitnine od trani finance; še v tem članku hoče doka-:ati „Soča“, da dosedanji vspehi pri užitnini » efimerni, da iz stotisočakov dobička potonejo tisočaki, a do milijončkov pa ne )ride tako hitro. A danes, čujte in strmite! >iše ista „Soča“, da je prava sreča za nas, la pobira c. kr. erar užitnino za se, za deklo in občine ter vsklikne: „0, da bi še dalje tako ostalo!" in vse zasluge, daje do tega prišlo, pravi „Soča“ nadalje, imajo tisti Nožje, ki so preprečili 1. 1900 deželni zakup, namreč dr. Tuma in A. Gaberšček, ki sta Preprečila ono nesrečno Pajerjevo nakano, 'n sta zato največja dobrotnika goriške de-frle. „Brez njiju odpora bi nas tlačil dragoceni laški urad, ki bi žrl ne le dobiček zakupa, marveč žrl bi tudi iz korita deželnih doklad". — »Torej: slava Gabrščeku in Tunii!“ Ta blodnja in ta zmedenost izvira pač *e iz strahu pred volilci in ljudstvom, ki dobro vč in pozna zasluge dr. Tume in A. Gabrščeka z ozirom na užitnino kakor zna tudi ceniti tozadevne zasluge drugih. Nič jima ni pomagala grda gonja proti naši stranki pred šestimi leti; nasprotno, čim su-rovejši sta napadala zagovornike užitnine, tem bolj je ljudstvo spoznavalo nju in njune namene. Da bi sedaj, ko imajo dežela in občine neovrgljive pozitivne podatke gledč neverjetnega vspelia pri užitnini v rokah, to kvasanjc naprednih gospodov koga premotilo, tega ne verujemo, tega ne verujejo sami. Užitnina jim je smešala možgane, zato pa pišejo po načelu: Naj pomaga, kar more! Vkljub temu hočemo sedaj-le pojasniti na temelju neovrgljivih podatkov našim čitateljem, kako nesramno hoče slepiti „Soča“ svoje čitatelje. Danes stavimo le še jedno resno vprašanje na gospoda kandidata dr. Grun-tar-ja in M. Gabrijelčič-a: Ker je g. dr. Gregorčič kazal na nekem shodu na te velikanske vspelie pri užitnini, pri katerih ima naša stranka in tudi on svoje zasluge, napada ga »Soča" z dne 30. aprila nesramno ter mu preti, „naj se le pripravi, da mu pljune v obraz vsak Slovenec, ki ni še zgubil zadnje iskre — poštenosti". Da vidva ne odobrujeta take pisave, ne dvomimo niti za trenotek; toda vprašamo Vaju le resno : ali Vam dopušča Vajna čast, da sprejemata mandat od stranke, ki mora jadrati pod zastavo glasila, katero piše tako podlo in surovo o možu, katerega tudi vidva spoštujeta in kateremu gotovo ne odrekata velikih zaslug za povzdigo narodnih kulturelnili in gospodarskih teženj goriških Slovencev ? Na to prosimo odgovora! 1. Dejstvo, da je kazal g. dr. Gregorčič na nekem volilnem shodu na lepe vspebe, katere so imele država, dežela in občine pri užitnini vsled npeljave pobirajna te davščine v državni upravi, h čemur je pripomogla tudi naša etran-ka, je tako razkačilo Škorpijone okoli „Soče“, da so ae začeli moriti z lastnim strupom v Btrahu pred posledicami mogočnega vtisa, ki je napravila objava tega dejstva, da so se protivili gospodje narodno-napredne stranke proti nameri naših poslancev, da bi dobila dežela pobiranje užitnine in sploh vseh po-arednjih davščin v svoje roke. Svarili so jih prijatelji v Trstu, naj odnehajo od te opozicije, ki jim mora le škodovati ; svaril je g. A. Gabrščeka celo urednik „SI. Naroda." Malovrh pri .treh kronah1*, naj opusti to vrtoglavo vpra-šanjo; — a vse to ni nič pomagalo. Ošabno, drzno, srborito so korakali napredni gospodje svojo pot naprej; pso. vali in zabavljali so nečuveno na nasprotnike, pobijali in smešili jih v člankih in noticah že I. 1900, in zmagonosno je naznanjevala „Soča" dne 4. 8. 1900, da je padla vsa akcija deželnega odbora gledš pridobitve krčmarakih pooblastil v vodo ter da je isti zbral skupaj z vsem aparatom le neznatno število pooblastil nasproti privatnemu zakupniku Gorupu. Nepričakovani vspehi na eni strani, kateri se ne dajo več utajiti; zavest na drogi strani, da so se oni vestno in resno trudili preprečiti pobiranje užitniue v deželni režiji, kar je imelo za deželo in občine slabe posledice, vse to v zvezi, da se je to dejstvo javno kon-statlralo, je hud6 preplašilo naprednjake okolu „Soče“, da so skrpuncali v potu Bvojega obraza par konfaznih člankov, katero prinaša označeni list. II. Trdimo glasno in Emo pripravljeni dokazati svojo trditev pred vsakim objektivnim sodiščem: Približno pol milijona kron bi bile debile dežela in občine od vseh teh davščin samo leta 1905 več nego leta 1904, no da bi bila država dobila niti vioarja manj, kakor je prej dobivala, in ne oziraje se na režijske stroške, ako bi se bila namera naših poslancev I. 1900 posrečila. Računi v tem oziru so tako jasni, da ni ogovora proti njim. Efektiven dobiček za deželo iu občine bi bil znašal torej 1. 1906 pol milijona kron ako bi bb bile izvedle namere »klerikalcev in dr. Grego/fiič-a. Koliko bi bil znašal od I. 1901 do Bedaj, si lahko vsakdo misli. Teh podatkov sicer „Soča“ ne taji, ker jih tajili ne more; a pomaga si iz zagate na drug način. Ona trdi namreč da imajo na lepem vBpehu od užitnine napredni poslanci toliko zaslug kakor dr. Gregorčič in drugi. Še več, ona trdi, da imata „Sočau in „Primorecu več zaslug za to, da je prevzela dežela delno pobiranje užitnine ob časn in na način, ko daje dobiček, — dočim bi imela gotovo izgubo, ako bi se bilo lo zgodilo I. 1900 po navodilih „Gorice“. No, ta trditev ni več le neslcna, marveč kar naravnost bedasta. In tako „spižo“ si usoja list dajati svojim čitateljem ! V nadaljnem dolgem, opetovano nasprotujočem si prvem članku dokazuje list, da dr. Tuma in A. Gabršček nista nikakor preprečila deželnozborske akcije gledd pridobitve pooblastil od obrtnikov, marveč pripisuje stranki in navedenima gospodoma zaslugo, da so klerikalce poučili o dejanskih razmerah v deželi, o načinu, kako se daja užitnina v zakup i. t. d. Vprašamo vse one, ki imajo, naj-elementarnejše pojme o užitnini in o zadevnih odnošajih v naši deželi : Je-li mogoče bedastočo dlje tirati? So-li res čitatelji »Soče" tako plitvi in strastni, da ne vrnejo lista, ki jim nudi take prismojenosti ? III. V 50. št. nadaljuje „Soča“ razpravo o užitnini, in res ne vemo, kaj bi bolj občudovali v tem nadaljevanju, ali člankarjevo nevednost ali hudobijo. Z debelimi črkami tiska najprej trditev dr. Dermastja, „da del deželne užitnine se pobira po državnih uslužbencih, kar je oziroma bode ponzročilo deželi en milijon kron škodeu ter poživlja na to poštene čitatelje, naj poslušajo, kako „nesramno“, kako ^predrzno11, kako „lopovskou se hnjska na shodih. No, kaj pa je v tej trditvi tako strašnega, neresničnega, da meče člankar s psovkami okolu sebe, kakor kakšen pristen „šnopsar“ ? Odgovor je enostaven : Pc Ina resnica je to, reditega besni „Soča“. Člankar naj odgovori na sledeča vprašanja: Je-li reB sprejel c. kr. erar v svojo režijo del deželnih užitninskih davščin, namreč davščino opojnih pijač, ali ne? Bi bila dobila dežela od te davščine za dobo desetih let od vlade vsaj 1,000.000 K več nego dobiva sedaj, ako bi se bil osnoval I. 1900 po predlogu „klerikalnih“ poslancev deželni nžitninski urad, ali ne? Je-li imela oziroma bode imela dežela potemtakem vsaj en milijon zgube, ali ne? Na ta vprašanja naj člankar onim svojim čitateljem, „ki imajo še zdravo glavo na vratu“, jasen, odločen odgovor, če hoče povseir — pogoreti. Da mu delo olajšamo, mu svetujemo, naj prej natanko prouči, kako so postopale in kake vspehe so desegle v tem oziru dežele: Kranjska, Štajerska in Koroška. Člankar trdi dalje: „C. kr. erar se je odločil za pobiranje v svojpm področju sam, niso ga k tenr.u pripravili | ne klerikalni ne napredni poslanci. Kdor trdi nasprotno, je tepec ali slepar 1“ S polno zavestjo mu vračamo te pridevke, dokler on ne dokaže, kar tn trdi. Oitudna laž je, kar mož tu trdi, res je pa, da je bil deželni odbor dvakrat na Dunaju, da bi dosegel povišanje doklad na pivo in pobiranje užitnine v lastno ali erarsko režijo. Neovrgljiva resnica je, da je bil po naročilu deželnega odbora poročevalec o užitnini ope-tevano pri namestniku v Trsta in pri finančni direkciji v isto r.umeue; neovrgljiva reBnica je, da je bil potreben največji pritisk v lo, da se je vlada odločila sprejeti pobiranje nžitnino v lastno režijo. To je polna resnica, a kar vi trdite, je nevednost ali premišljena laž. V nadaljni polemiki se zaganja člankar v odprta vrata, češ „klerikalci“ trdijo, da ima dežela od te vladne akcije škodo. Na tako neumnost reagirati, bi bilo odveč. Kaj tacega moro suponirati le neveden, straston liberalec. Očividno zamenjuje člankar podržavljenje davščin opojnih pijač s pobiranjem užitnino vina, mošta in mesa potoni c. kr. finančnih organov. Ni čuda, čo trdi potem pitec v „SočiK, da imajo „vso zaslngo zn to akcijo tiBti možje, ki so 1. 1900 preprečili deželni zakup". No, kdo so pa tisti možje? — Dr. Tuma in A. Gabršček vendar ne, ker ta člankar na drugem mestu odločno zanikuje. Kdo torej ? Ven z barvo 1 Sta-li navedena preprečila označeno akcijo deželnega odbora ali ne? — če nista, nimata nobenih zaslug; če pu sla to preprečila, — polena bodemo ž njima pošteno obračunih. Da bi svojim nevednežem bolj im-ponirala, navaja „Soča“ tudi nekaj podatkov o deželnih dokladah na nžitnino vina, mošta in mesa, ter namiguje: „Ni zlodej, če znnšajo doklado letos 120%, a leta 1900 le 20%, da mora biti dobiček tudi večji in vsaj šestkrat večji.’..“ Ko bi ta užitnin-ki itbecodar vedel, kako gorostansko se bije po zobeh b temi podatki, bi ga bilo — tako vsaj mislimo — vendar nekoliko sram. Gospodine : Država, dežela in občine eo imele 1. 1905 za 5.008.000 K (berite : pol milijona osemtisoč kron !) več čistega dohodka nego leta 1904r vkljub temu, da so znašale deželne doklade 1. 1904 celih 120%, » lota 1905 pa le 100%. Vendar pa hočemo biti pravični in mu povedati, da vb« naše primere gledč užitnine se vedno nanašajo na reducirane doklade 100%- Za koliko bi bili čisti dohodki višji v letih 1901 do 1904 nego leta 1905, se danes ne da do pičice dokazati. Če so pa poskočili od 1. 1904 do leta 1905 za 5.008.000 K, si vsakdo lahko misli, kol ko so imeli vsi trije činitelji zgube v letih 1901-04. Razlika od leta do leta ne more biti velika, ker so jznašale deželne doklade leta 1901 80%, P°tem pa 100 ali 120%- Modri člankar jo tudi izračunil, da bodo stala deželo režija, ako sprejme pobiranje v lastno režijo, celih 100.000 K. Recimo, da je to res; kaj pa sledi iz tega? Ako bi se bila posrečila namera .klerikalnih* poslancev I. 1900, bi bila imela dežela kosmatega dobička lela 1905 pri erarski užitnini 183.000 K, pri deželni tudi 183.000 K, pri občinskih dokladah 174.000 K, pri pivu 41.000 K, sknpaj torej 581.000 K. Ako bi rea stal nžitninski nrad 100.000 K, imela bi dežela vendar še zmirom 481.000 K čistega dobička od tega. In pri tem bi bile dobile država in občine isto toliko kakor 1. 1904, seveda pri popolnoma enakih dokladah. Evo, Vam uradna števila! — Odgovarjajte sedaj Vi poštenjak, če so naši poslanci „sleparji našega ljudstva." Sicer pa vsa dežela vč prav dobro, kje so v tem vprašanju sleparji našega Ijndstva. Zastonj je Vuš trud, s svojo gorostastno nevednostjo in konfnznostjo nn predrugačile Uga mnenja v deželi. Ko se piše ali govori o užitnini, molčite in skrite se ter držite se načela : Im Hanse des Gebenkten spreche man von Stričke nlcht 1 IV. Tudi v sobotni 51. številki prinaša „Soča“ nadaljevanje svojega modrovanja o tem predmetu in se peča večinoma z nakladami na pivo. 0, tu Vam je šele mizeriju, tu'zmes, tu konfuznoat! A ni v »Sočinih" vrstah res človoka, ki bi vsaj deloma razumel to, kar so uredništvu neki gospodje o užitnini pojasnili. Clunkar pravi, da smo imeli do leta 1902 naklado 1 K, od 1903—lu05 pa 1 70 K in I. 1906 4 K od hi piva. No, člankar je zabil povedati, kdo so je potegoval za ta povišek. (Vendar no dr. Tuma in Gabršček in tndi no deželni uradniki!) Naglaša pa, da je naravno, če ho sednj dohodki večji. Na to povemo člankr.rju, da se je dr. Tumu v deželnem zboru upirul temu, do bi [dežela vzela v roke le pobiranje naklud od piva. Du je bilo to povsem neopravičeno, kaže dejstvo, da je dobila dežela I. 1901 potom zakupa pri nakladi 1 K 11.000 "K, a leta 1905 v lastni režiji pri nakladi 170 K pa 87.000 K. Nevednost ali hudobija je, uko trdi „Sočin“ pisec, da dežela ni imela zakona za pivo do 1. 1904; res je, da je prinesel prof. Berbuč 1. 1901 tak zakon v zbornico, ki je bil sprejet in sankcijoniran. In če ni bilo prej takega zakona v deželi, zakaj ga pa ni predložil zbornici dr. Tumu, ki je bil odbornik in referent o užitnini od 1. 1896 do konec 1. 1901. Zakon z dne 21. decembra 1904 je le prememba prejšnega tozadevnega zakona, posnet po solnograškem dež.j zakonu za pivo. Isto velja tudi o odredbi c. kr. namestništva z dne 28. dec. 1904. In če je res, da so le deželni uradniki izvedli pobiranje naklad na pivo v deželni režiji sedaj, ko sedita dva »klerikalca" v deželnem odboru, zakaj niso isti uradniki izvedli istega prej, ko je sedel dr. Tuma v deželnem odboru? Na to odgovorite 1 Sicer pa svetujemo listu, naj ne hvalisa preveč nekatere deželne uradnike, katere bo po njegovi polemiki lahko potiplje s prsti, inače bi lahko mislil svet, da ti nečuveno zabavljajo čez deželne odbornike in deželni odbor ter dajajo »Soči" zadevna navodila; hudobni svet bi tudi lahko mislil, da bo imeli posebne udobnosti pri užitnini, ker niso prej izvedli istega, kar se jim sedaj bahato pripisuje in bo sedaj izvršili. Kaka zmedenost vlada v piavi »So-činega" člankarja, kaže jasno ravno to hvalisanje ureditve deželnega užitninske-ga urada za pobiranje piva v deželni režiji. „Vsa režija" — piše mož v tem uradu — „je en diurnist". Če je to reB, vprašamo člankarja, zakaj bi isti uradniki ne uredili tudi ta-cega cenega urada za užitnino od mošta, vina in meBa ? Zakaj bi bil stal po člankarjevi trditvi 1. 1900 tak urad 100.000 K, dočim je sedaj lako ednostaven, preprost, skoro zastonj? Saj so bili bistveno pri deželnem odboru I. 1900 isti uradniki, kateri so tam danes I Če izdaja erar za svoj užitninski urad 60000 do 65 000 K in je izhajal privatni zakupnik še z nižjim zneskom; zakaj bi ti izvrstni deželni uradniki, ki so uredili tako po ceni deželni urad za pivo, ne uredili tudi tak deželni urad za užitnino od vina, mošta in mesa ? Odgovor je pač lahek: Člankar ne ve danes, kaj je včeraj pisal. To sledi tudi iz sledečega: V 50. št. piše „Soča“ doslovno : „Ako bi se bilo dr. Pajerju [posrečilo pridobiti > h pooblastila krčmarjev, bi bil brez žko uganiti. Kdor ima odprte oči in vidi dobro, ga pač hitro iztakne. Naj si le (gleda glavne matadorje, ki rijejo proti .Slogi" in njenim kandidatom, in takoj mu bo vse jasno. Na čelu te gonje je dr. Treo, advokat; dr. Gruntar, advokat; dr. Franko, advokat; dr. Puc, odvetniški kandidat; dr. Levpušček, odvetniški kandidat; dr. Podgornik, odvetniški kandidat; dr. Janc, odvetniški kandidat; dr. Kovačič, odvetniški kandidat; višji svetnik Miha Gabrijelčič, ki pojde kmalu v pokoj in misli postati advokat v Tolminu — dr. Tuma Bicer ni med njimi, ker ga je njegov nek- danji hvaležni pobratim Gabršček potisnil v ozadje; a vsi njegovi mladi advokatski pomagači in kandidatje brakirajo po deželi, da je veselje. Kakor je iz tega imenika narodno-naprednih junakov razvidno, sestoji skoro celi »generalštab" te stranko iz advokatov in gospodov, ki v kratkem postanejo advokati Narodno napredna stranka jo torej po svojih matadorjih prava advokatska stranka pod vrhovnim poveljstvom po vsej deželi dobro znanega »nesebičnega* Andreja Gabrščeka. Naravno je, da advokatska stranka no more biti kmetska stranka. Gorje kmetu, ki ima z liberalnimi advokati opraviti 1 En sam izpisek iz račnna nekega advokata, ki zdaj »rešuje" naše kmete, naj to pojasnil Šlo je za izložbo 1132 K. Ali šo preduo je prišlo do tožbe, je nastal pri tem advokatu ta-le račun : Opominsko pismo dolžniku ... K l-60 dopis stranki.......................... 1’60 opomin................................. 1'40 opomin in dovoljeni rok za plačilo » 190 razgovor s stranko zaradi tožbe , 2'— sprejem 1132 K, števnina, hra-nilnina in zabeležba . . . . „ 3'— dopis stranki.......................... 1’10 ta dopiB............................... 1-10 dre poštni nakaznici................„ 0 80 poštnina................................ 120 ekspedicija..........................„ 020 zabeležba in vpis odpošiljatve . „ 0 30 Skupaj K 1620 Torej K 16'20, a bilo ni še niti tožbe, niti troškov za koleke. Ta liberalna advokatska stranka, ki živi večinoma od žuljev naših kmetov, ki je marsikaterega kmetiča po svojem poklica spravila na boben, zahteva zdaj, da ji izroči kmet tudi zastopstvo svojih interesov v državnem zbora in voditeljstvo v deželi,1 Postavila je namreč proti »Sloginim" kandidatom tadi svoje kandidato, in sicer v tolminskem volilnem okraja advokata dr. Gruntarja, v sežanskem advokata dr. Gregorina in v goriškem bodočega advokata Miho Gabrijelčiča, torej tri advokate. 11. Dr. Grnntar se je dolgo branil nastopiti proti velezaslnžneraa dr. Antona Gregorčiča, kandidata »Sloge", a nazadnje je vendar podlegel sirenskim glasovom sedanjega generala napredne Btran-ke, bivšega ljudskega učitelja And. Gabrščka. Zda,j je on kandidat in dolžnost nam veleva, da si ga nekoliko ogledamo. Navadno izroča narod državno poslanstvo, najvišjo čast, katero more podelili, na podlagi zaBlug katere Bi je kandidat pridobil za ljudstvo. Vprašamo: kake zasluge ima Grnntar za našega kmeta? Mi ne poznamo nohenih. Ali je on že kaj žrtvoval za narod ? Nam ni nič posebnega znano 1 Njegovega imena menda še nismo čitali med imeni darovalcev v prid našemu Šolstva ali na korist ka-kemn dobrodelnemu zavodu do zadnjjh dnij, ko je bil že kandidat in spo. Ta kandidat je precej komoden človek, ki se zna le tedaj živahneje gibati, ko ga stvar »interesira". V politiki jo še novinec, brez vsake izkušnje in politiške rntinel Dozdaj se je navadno vozil le med Tolminom in Kobaridom ter pridno pisal odvetniške račune. Mož je razmeroma še jako mlad, ki bi bil morda v deželnem zbora kot zastopnik naših trgov na svojem mesta a v državnem zboru potrebujemo zrelih in izkušenih politikov. Poglejmo še kandidatovo izjavo na shodu pri Sv. Luciji glede verskih vprašanj. G. Grnntar je rekel, da narodna-napredna stranka, ki njega kandidira, ne preiskaje, ali je kdo veren ali ne! Dalje je izjavil: Če se bodo v državnem zboru sklepale postave glede vere in cerkve, Btopim pred svoje volilce in v smislu, ki ga bodo oni določili, uredim svoje nadsljne korake v tem pogledu. Tako torej I Kandidat Grnntar je stopil na shoda pri Sv. Luciji pred krščanske volilce. Ko bi bil cn sam odločen kri-stijan, bi bil moral jasno in glasno izjaviti: Volilci I Če se bodo v državnem zboru Bklepale postave proti cerkvi in veri, se boin lem postuvam odločno upiral ter cerkev in vero zagovarjal. Tega ni Btoril, marveč rekel je, da bo še le svoje volilce vprašal, kako naj se v tem slučaja obnaša. Tak kandidat, ki nima v važnih verskih in cerkvenih vprašanjih jasnega, določnega programa, ki hoče še le svoje volilce vprašati, kaj naj atori ako se bodo v državnem zboru sklepale postave proti veri in cerkvi, ni za naše verno, krščansko ljudstvo in ne smo ';ij Izvoljen. Kdo pa garantira, da bi *.e njegovi volilci ne izrekli tndi za rp>. poroko in svobodno šolo? Saj v )di g kandidata in večino njegovih volilcev na vrvci tisti Gabršček, komandant »na-rodno-napredne" stranke, kojega li«t .Soča" je žo tolikokrat pisal za raz-poroko in svobodno šolo I Gubrščekov kandidat za gorsko okolico je g. Miha Gabrijelčič, svetnik viš. dež. sod. v Trstu Gospod svetnik je dober družabnik in veseljak, ki se najbolje počnti v intemacijonalnem društvo .šlarafija", v katerem je menda aranžiral do »Herrlichkeit". Ko so bo v preteklem postu drugi postili in pokore delali, se je ta »Ilsrrlichkeit" v tem društva razveseljevala in šale zbijala; zdaj pa, ko se bliža dan državnozborskih volitev, bi kmaln rožni venec molila. Ta kandidat jo bil prijadral pred leti v svoji narodni mlačnosti tako daleč, da jo bil premenll svoje pošteno slovensko ime »Gabrijelčič" v »Gabrielli". Še lani je grajala Gabrščekova »Soča" tega gospoda, ker je kot predsednik neke porotne razprave zapostavil slovenščino tako daleč, da je govoril b slovenskim zatožencem potom tolmača. Zato pa je velik naroden škandal, da se drzne Gabrščekova stranka zavednim slovenskim vo-licem goriške okolice priporočat, takega kandidata I To se pravi iz slovenskih volilcev se norca delati. Poslanec narodno tako probajenega volilnega okruja sme biti le odločen narodnjak, ne pa kak Gabrielli I Za Kras in za ajdovski sodn. okraj je proglasila »narodno-napredna" stranka kandidatom g. Al. Štreklja. O tem gospoda molčimo, ker se držimo reka: Demortnis nil nisi bene. Zadnje dni je nastopil na Krasu kot kandidat tržaški liberalni advokat dr. Gregorin. Volilci naj primerjajo te kandidate s »Sloginirni" kandidati, in dvomili ne bodo niti en trenutek, za katere se jim je odločiti. Kako se novi zakon izvršuje. Volilne reklamacije v goriškem mestu, vložene od slovenskih volilcev, so bile od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici večinoma zavrnjene in je to zavrnitev sedaj potrdilo tudi c. kr. namestništvo. Postopanje je pokazalo, kako se dd nov in s tolikim trudom sestavljen zakon od eksekutive razlagati, kakor pač kaže. — Od slovenskih volilcev se je vsled velikih nedostatkov mestnega volilnega reda reklamiralo v dvojnem oziru. — Z. ene strani se je hotelo spraviti v volilni imenik volilce, ki že leta in leta bivajo v Gorici, katerih pa mestni urad ni imel v razpreglcdu, Tem reklamacijam so se priložile delavske ali vojaške knjižice, krstni list in domovnice, dasi je bilo te listine v kratkem roku 14 dni v večini slučajev le ležko preskrbeti. — Nekatere listine so dospele za nevpisane volilce še le po preteku reklamacijskega roka, Od 126 vloženih reklamacij je zavrnila politična oblastnija 51 z utemeljitvijo, da v teh reklamacijah ni s posebno listino dokazano enoletno bivanje v Gorici. — Tozadevno določa § 13 novega državnega volilnega reda, da morajo biti reklamacijam priložene listine, ki izkazujejo volilno pravico. Motivi k zakonu, kolikor so ponatisnjeni v znani dr. Geller-jevi izdaji knjigarne Moritz Perles pa se glase (str. 39): »Clberdies vvurde in Abdnderung der Regierungsvorlage bestimmt, das ein Wnlil-berechtigter, fal's er vvegen Nichtaufnahme in die Wahlerliste reklamiert, zum Nach-weise Seiner Wahlberechtigung lediglich die Dokumente liber das zuruckgelegte 24. Le-bensjahr und liber die Staatbtirgerschaft an-zuschliessen hat, vviihrend die Angaben liber die Sesshaftigkeit erforderlichenfalls von Amtsvvegen zu ergdnzen sind", — to je na kratko povedano, da se imajo gledč enoletnega bivanja v občini poizvedbe vršiti uradnim potom tako, da v ta namen ni treba prilagati kake posebne listine. — To odgovarja tudi zdravemu razumu, kajti uradno potrdilo o enoletnem bivanju za-more volilcu izdati edino-le tisti občinski urad, kateri je prezrl bodisi hoti: ali neliotč vpis volilen. Grešnik naj torej da samemu sebi odvezo!! Vrliutega je pri mnogoštevilnih reklamacijah dostikrat težko volilcu v zadnjem hipu tako listino doseči, ker občinski urad potrebuje za poizvedbe in za sestavo listine vendar precej časa in med tem je rok lahko že zamujen! Razlaganje zakona od strani legislative kakor je zadržano v dr. Geller-jevi izdaji, je torej povsem naravno in politična oblast jc morala naložiti uradne poizvedbe, če bivajo reklamantje res že eno leto v Gorici in se je morala o pravilni izvršitvi teh poizvedb tudi uradno prepričati. — Na drugi strani se je reklamiralo vo-lilce, ki so bili po mnenju reklamanta neopravičeno vpisani v volilnem imeniku, ker niso avstrijski državljani ali ne še stari 24 let ali ker ne bivajo stalno že eno leto v goriškem mestu. Vse le reklamacije so bile zavrnjene pavšalno in brez izjeme z ute-melitvijo, da je mestni magistrat goriški potrdil, da ni nobenega zadržka pri teh reklamiranih volilcih. — To postopanje ne odgovarja jasni določbi zakona, kajti § 13 drž. vol. reda določa v 4. odstavku izrečno, da se mora o taki reklamaciji reklamirani volilec obvestiti in da se ima ta volilec o tem v 24. urah izjaviti, torej svojo volilno pravico izkazati. — Ta izjava je torej bistven del reklamacijskega postopanja, na katero mora politična oblastnija uradno paziti in protizakonito je, ako se je politična oblastnija zadovoljila s pavšalnim potrdilom mestnega magistrata, da so reklamirani volilci pravilno vpisani brez izkaza, da so se ti volilci o reklamaciji tudi zaslišali. — Taka vporaba zakona odpira vrata na stežaj uradni samolastnosti in nevestnosti, občinski urad dela na ta način brez kontrole, kar hoče in o kaki popravi volilnega imenika ne more biti govora. — Naj navedemo le nekaj reklamiranih volilcev iz goriškega volilnega imenika. — Vzemimo volilca Božidarja Vernika pod št. 4305, ki je že pred 4 leti odšel iz Gorice v Ljubljano ali Bogomila V. pod št. 4430, ki je enoletni prostovoljec na Dunaju in že več let ne biva redno v Gorici ali dr. Henrika Th., c. kr. sodnega pristava pod št. 4053, ki je bil do sredi meseca januarja 1907 v tej lastnosti v Ajdovščini ali Emila S., pod. št. 3706, ki se je še-le pred nekaj mesci povrnil iz letne vojaške službe v Pulju itd., itd. — Vse tc volilce je potrdil mestni urad pavšalno kot opravičene, ddsi je jasno, da poizvedb niti ni uvedel, kaj še-le izjave teh volilcev zahteval. — Proti taki nevestnosti in zlorabi uradne oblasti so volilci brezpravni, in je vsled tega •dolžnost višjih političnih oblastnij, da pravilno postopanje občinskih uradov nadzorujejo in v to potrebno ukreneje. — Tukaj je bil pri zahtevanih vpisih in zahtevanih izbrisih mestni urad z dvojno mCro samemu sebi sodnik, kar je sicer jako komodno, kar pa ne more odgovarjati smislu modernega zakona. — Priporočamo torej ta slučaj bodočim •državnim poslancem, da se take sainolast-Jiosti odpravijo. — Hinavščina in nedoslednost. I. „Kdor moliti ne zna, naj se v volilni boj poda“, je vzdihnil te dni Gabrščekov Agitator, ko se je vračal z volilnega shoda, ^rujemo, verujemo! Naš kmet je veren in Pobožen in on bo odločeval pri sedanjih državnih volitvah. Zato pa se mu bližajo 2*laj agitatorji s svetohlinskim obrazom in se delajo silno pobožne. „Mi nismo proti veri“ zatrjujejo zdaj po shodih. Ko bi se Jasnil kak tak shod naših »reorganizo-Vanih“ liberalcev, stavimo, da bi ob zvo-ntnjn Ave Marije snel Gabršček z vsemi jrabanti klobuk z glave ter molil angeljsko Učenje. Tudi „Soča“ pravi zdaj: Mi nismo proti veri; narodno-napredna stranka jc bolj krščanska kakor klerikalna. Nič novega! Isto, in sicer z istimi besedami je zatrjevala tudi I. 11)01 ob času deželnih volitev, ko je priporočala Kraševcem kandidata Štreklja in dr. Treota. A po volitvah? Kaj je pa po dokončanih volitvah uganjala, ko se ji ni bilo več treba hliniti kmetom? Napadala je duhovski stan, napadala je škofe, smešila je razne cerkvene uredbe in celo dogme. Nočemo navajati vseh teh gnusnih napadov, marveč navesti hočemo le nekoliko citatov iz „Soče“, ki kažejo te „boljše kristjane" v njih pravi luči. Voditelj tržaških Slovencev, dr. Ryb«1f, je na shodu narodno-radikalnega dijaštva I. 1905 obsodil goriško takozvano ..narodno-napredno" stranko. Očital ji je, da nima pozitivnega programa in da nje časopisi pavšalno napadajo in obrekujejo slovenske duhovnike, te naše pijonirje! „Soča“ je v svojem odgovoru pisala o dogmah ali verskih resnicah tako-le: Klerikalci imajo svoje dogme in na teh jahajo. Z dogmami stojijo in padejo. Kadar duh časa pobije njihove dogme, mora/o zapreti svoje botege. V isti številki je „Soča“ obžalovala, da niso Slovenci postali luterani, češ, potem bi bili mi velik narod. V neki djugi številki je govorila o „stari šari židovskih pravljic starega zakona"! Tako jc pisalo glasilo narodno-napredne stranke; Gabršček pa, sedanji načelnik te stranke, je priobčil leta 1904 članke, v katerih se je ogreval za neki „ enotni svetovni nazor, ki je dandanes dognan v toliko, da ne more obsegati bistvenih ^klerikalnih naukov1*. O tem nazoru je dalje pisal: Neizprosen sovražnik vsakemu napredku v razvoju tega „enotnega svetovnega naziranja“ je klerikalizem. Proti temu nasprotniku se morajo družiti vse ostale struje, kajti le tedaj, ko bo ta docela poteptan, docela strt njega pogubni vpliv, podprt ob nebesa in peklo, ob angelje in hudiče ter ob strah in trepet pred neznano posmrtnostjo, še le tedaj bo enotni svetovni nazor mogoč ter bo prej ali slej tudi slavil svojo zmago “. Že ti citati dokazujejo, da se je Gabr. in njegovo narodno-napredno glasilo norca delalo iz krščanskih resnic, dokler ni potreboval našega vernega ljudstva pri volitvah. Zdaj pa, ko se bliža dan državnozborskih volitev, trobi „Soča“, trobijo Ga-brščekovi agitatorji po shodih, da niso proti veri, da so boljši kristijani kakor »klerikalci"! To je predrzna, nesramna hinavščina, nesramen lov naših kmečkih volilcev. II. Hinavščina teh ljudi se je pokazala posebno jasno v zadevi razporoke in svobodne šole. „Soča“ je lani in tudi še letos večkrat odločno zagovarjala razporoko. Sedanji krščanski nerazdružljivi zakon je imenovala „zastareli zakon srednjeveškega sistema", trdila je, da „je nerazdružljivi zakon za mnogo tisoč ločenih pravo pravcato prokletstvo, največja nesreča, ki je sploh mogoča". (Soča" z dne 5. marca 1.1.) Ko je lani naše ljudstvb podpisovalo proteste proti nameravani reformi katoliškega zakona, je „Soča“ pozivala svoje ljudi, naj protestov nikakor ne podpisujejo. Našo duhovščino, ki je poučevala ljudstvo o škodljivosti razporoke, je imenovala „Soča“ sleparje ter jo sumničila, da se poteguje za nerazdružljivi krščanski zakon le »radi tiste nikdar site bisage" češ, če bi se smelzakon razdružiti in če bi potem smela zakonska nov zakon skleniti, bi bilo manj porok, manj krstov, manj zaslužka. Vkljub tej nesramni gonji se je nabralo ogromno število podpisov proti raz-poroki, kar je seveda jezilo nasprotnike katoliškega zakona. Zato je „Soča“ sumničila duhovnike, da so podpise prisleparili. Lani je n. pr. 28. marca pisala pod naslovom »Sleparji s katoliškim zakonom": Po celi deželi se vrši še vedno strastna agitacija v »obrambo katoliškega zakona", pravijo sveti možje. Pole podpisavajo navadno sami plačani agitatorji. Če je bilo zbranih kje sto navadnih babnic, pa so jih podpisali farji petsto. Sicer pa naj naberejo kolikor hočejo podpisov, odločeval bo le parlament. S tem smo dokazali neovrgljivo, da sta pred volitvami „Soča", glasilo narodno-napredne stranke, in Gabršček, sedanji načelnik te stranke, odločno zahteva razporoko. Čim bolj pa so se bližale volitve, tem bolj so se v tem vprašanju umikali „ napredni" junaki. Ker so namreč vedeli, da bi naše ljudstvo ne volilo razdiralcev katoliškega zakona za poslance, so se potuhnili, so zatajili svojo ljubezen do razporoke in zdaj trobijo po „Soči" ir. volilnih shodih, da oni niso za razporoko. Da bi pa prikrili svojo škandalozno nedoslednost, pravijo v volilnem oklicu, da „narodnonapredna stranka še ni nikjer razpravljala o razporoki. Na to odgovarjamo: Saj tega tudi treba ni bilo, ker je ropotanje proti nerazdružljivosti zakona, kakor smo videli, izvrstno opravljala „Soča", strankino glasilo. Vzrok, zakaj ni narodno-napredna stranka javno na shodih razpravljala o razporoki, je bila njena desorganiza-cija, njeno mrtvilo. Ni manjkalo torej dobre volje, ampak potrebnih moči. To jc prav jasno povedala „Soča“ lani v članku „Ven iz mrtvila", kjer čitamo med drugim: O raz- . družitvi zakona bi se dalo jako poljudno j predavati, Culo se je nekaj v Cerknem (torej 1 vendar!), drugodi so lagali po cerkvah, da | se je kadilo. Edina pojasnila so bila v listih. Tako imajo reakcijonarci lahko polje za po- !neumnjevanje ljudstva, tako lahko nabirajo na tisoče podpisov za vsako neumnost, in tako se ni čuditi, če dere ljudstvo v vedno večjiii trumah s težko odtegnjenimi krajcarji na božje poti. Ko je izvrševalni odbor »narodno-napredne" stranke objavil imena kandidatov, je opomnil v sve jem volilnem oklicu gledč razporoke tudi tole: Opozarjamo na določbe organizacijskega štatuta, po katerem je najvišji organ stranke zbor zaupnikov, ki določa program stranke ter se ima sestati kadarkoli nastane kako važno vprašanje, da določi stališče stranke ter d& navodila poslancem. Iz tega oklica sledi, da kandidati na-rodno-napredne stranke namreč gg. Jr. Gruntar, Gabrijelčič in Štrekelj, ne bodo imeli glede razporoke in svobodne šole prostih rok, marveč da bodo odvisni od navodil zbora zaupnikov. Ko torej prideti te dve velevaži.: vprašanji v prihodnjem državnem zboru na dnevni red, ne bodo smeli ti gospodje tako glasovati, kakor bi oni ali njih volilci hoteli, ampak le tako, kakor jim zaukaže zbor zaupnikov narodno-napredne stranke. Kdo pa tvori ta zbor zaupnikov ? Advokati, mladi »inteligenti" in še nekaj drugih v verskem obziru manj ali več mlačnih in indiferentnih ljudi. Kaka navodila bo dajal zbor takih zaupnikov poslancem glede razporoke in svobodne šole, vč lahko že naprej. Ali reprezentujejo morda ti zaupniki res ljudsko voljo ? Kaj pa še ! Gabršček jih je izbral, Gabršček jih je imenoval, oni so torej reprezentanti Gabrščekove volje. To pa se je zgodilo tako-le: Ko se je bila Gabrščekova politična barka skoro že popolnoma razbila je zbral Gabršček okoli sebe takozvani »pripravljalni odbor" raznih figurantov, v katerem je bila njegova volja absolutno odločilna. Ta odbor je odločil in imenoval zaupnike, zaupniki so izvolili izvrševalni odbor — in izvrševalni odbor je postavil v imenu „prave ljudske volje" kandidate za državni zbor! Zbor takih zaupnikov jc negacija ljudske volje, je pravi atentat na prosto voljo gg. kandidatov Gruntarja, Gabrijelčiča in Štreklja — če bodo izvoljeni. In naši prosti volilci naj volijo te gospode, ki imajo zvezane roke, ki bodo morali v prevažni zadevi razporoke in svobodne šole, tako glasovati, kakor jim bo namignil »zbor zaupnikov", oziroma Andrej Gabršček! Kakor so se naši „narodno-napredni“ junaki hrabro umaknili v zadevi razporoke, tako se umikajo tudi v zadevi svobodne šole. Njih glasilo „Soča“ je pred volitvami odobravalo in zagovarjalo namene in težnje dunajskega društva »svobodna šola", ki hoče veronauk in križ odpraviti iz šol. Tako je n. pr. pisala „Soča“ 4. aprila 1906: Tudi nameravana reforma šolstva je klerikalcem trn v očeh. Z vsemi močmi se bore proti društvu »Svobodna šola“. Še letos 18. marca je ,,Soča“ izrecno priznala, da „se bori narodno-napredna stranka proti vzgoji mladine od strani duhovnikov. Zdaj pa tik pred državnozborskimi volitvami pravijo, da se ne vjemajo s težnjami društva , .Svobodna šola“ da nočejo odpraviti veronauka in križa iz šole, ampak da hočejo le ljudsko šolo oprostiti klerikalnega vpliva. Smešna retirada! Saj je vpliv »klerikalizma" na ljudsko šolo itak popolnoma izključen že po sedanjem liberalnem državnem šolskem zakonu! Videli smo, kako se je narodno-napredna stranka na celi črti umikala pred našim vernim kmetom-volilcein, videli smo na celi črti le neodkritosrčnost in hinavščino I In taki stranki naj naš kmet zaupa, taki stranki naj izroči zastopstvo svojih gmotnih in verskih interesov! Volitve v Gorah. Doslej sem navedel dva vzroka, ki jasno in resno govorita zoper ktindituro dr. Gruntarja. Čadeži se v politiki ne godijo, in pravi Judež bi bil, da bi se Gruntar izneveril svojina dosedanjim navadam, da bi začel misliti nekoliko dalj ), nego sega njegov život, da bi ne omejeval svojih skrbi edino le na lastni .jax“, da l>i začel enkrat gojiti pravo rodoljubje, ki zahteva nekoliko več požrtvovalnosti nego je govor v materini besedi in či-tanje slovenskih časnikov, To so pa zahteve, katerim no pripušča g. dohtarja ko-modnost veljave, ki mu je Ž9 tako prešla v kri in meso, da bo je nikdar več ne iznebi. Prosim Vas, ako so je celo kot vojak ni mogel iznebiti, ko je pač vedel, da vlada tam neusmiljeni „munu, kako naj se jo iznebi iz proste volje. In pa če bi bil mož kak star politik in parlamentarec, da bi kar šel v zbornici, ter izpustil iz ust govor brez pripravo! Ali rtiož je v političnem življenja začetnik; pravi ubecedarl Moral bi so še le začeti pripravljati, to pa stano truda in časa. Pn čemu to, ko dijeto brez tega tečejo. Trud in čas se d&sta obrestonosno uporabljati raje v pisarni v Tolminu. Oikar-jn 1. bi sledil torej »Oskar II.", in naši prvi sramoti še večja druga. To pa, mislim, smo se gorski volilci dovolj naužili pod brezdelnim vladanjem Oskarja I. Pa še nekaj je, kar ne dela dr. Gruntarja primernega za državnega poslanca. Mož je namreč zagrizen »liberalec" — tako, da ga liberalna strast goni čez meje, katerih omikan človek ne sme prekoračiti. En izgied. Bilo je v deželnem zboru v Gorici, ko bo se volitve v prvi seji sedanje deželnozborske dobe verificirale. Izvolitev nekega našega poslanca ni bila potrjena, ker so proti glasovali Lahi in naši „liberalci“. Prijateljskih razmer GrunUrjovih do tega poslanca nočem razkrivati, rečem le, da so bile tako intimne, kakor se med nesorodniki te*ko kje najdejo. Zdaj pa čajte in sodite I V dotični seji je bil med poslušalci tudi naš Gruntar. Ko je dal deželni glavar izvolitev dotičuega poslanca na glasovanje in je koustatiral, da volitev ni potrjena, takrat bo vzdigne Grantar in strašansko zarjove »živio" ter odhiti iz dvorane, kakor bi hotel reči: tega sem čakal, zdaj sem zadovoljen in srečen. Prislovica: „Strast oslepi1* se je ta do pičiee nresničila ; kajti mož je vrgel raz sebe vse ozire ter je prepustil svoji nebrzdani strasti najširjo prostost. Zdaj pa mi povejte volilci, kaj naj pričakujemo od takega moža, ki bo ne more niti t javnosti brzdati I Kaj naj pričakujejo od njega oni volilci, ki bi potrebovali kedaj njegove pomoči, katere bi pa imel na neopravičenem sumu, da mu niso dali svojega glasu 1 Mož bi pač pristojal na mesto kakega profoza in ne državnega poslanca. Volilci, kako vse drugo upanje, kaj upanje? sigurnost nam daje kandidat dr. Gregorčič I Dr. Gregorčič je pač najodličnejši in najzaslužnejši sin naših gor. Goriška dežela nima moža, ki bi bil tako často poznan v veljavnejših slojih in vendar ga v ožji domačiji še premalo poznamo; kajti inače bi se ne našli med nami slepci, ki se dajo ogrevati za neizkušenega, komodnega mladiča. Dr. Gregorčiču so kot dolgoletnemu poslanca poslanska opravila pr«šla že v kri in meso. On ve po dolgoletni skušnji, kam ima seči, kam Btopiti, da spravi želje svojih volilcev, izražene mu javno ali privatno, v najkrajšem času do veljave. Dr. Gregorčič je znana oseba v mini-sterstvih na Dunaju, pri vladi v Trsta, kjer ga spoštajejo kot vestnega poslanca. A dr. Gregorčič ni le za drž. po-slanea sposoben in skušen mož, ampak tudi vreden vsled čistega in skrajno požrtvovalnega rodoljubja. Marsikateremu drž. poslancu so poslanske dijete krepko segle pod pazduho njega premoženja, dr. Gregorčič nima posestva, nima hiš, nima kapitalov. „Soča“ mu je že neštetokrat oponašala oguljeno obleko, kratke hlašice. Ni čudo, ko mu je dal Bog menda za pokoro na tem svetu otroka, ki mu vse požre. In ta je »Šolski Dom“. Volilci, koliko Gregorčičevega truda, koliko dela, koliko skrbi tiči v tem „Šolskem Domu", to ve le oni, ki gleda od blizu to pridno narodno čebelico, tega našega Gregorčiča. In kaj je .Šolski Dom" za slovenstvo v Gorici, o tem mi na deželi niti sanjati ne znamo. Klobok raz glavo bi moral vsak Slovenec na G niškem sneti, ko sliši imenovati „Šol. Dom". Volilci, škoda bo celi deželi, če nam »Šol. Dom" opeša. In vendar, kako lahko se to zgodi, da, kako lahko se zgodi še hajell Ni treba drugega, nego da se dr. Gregorčič umakne, in no vemo, kaj bo. Ne vemo, ali se ne poreče za par let: »Šolski hom‘‘ — je bil II Volilci Gorjani, pazite kaj d e 1 a t e 1 Liberalni shod v Cerknem. (I/. IlukovciM.) Kdo pa je tisti dopisnik iz Bukovega, ki ima povsod svoj nos, so sc vpraševali liberalci, CitavSi moj dopis o »sijajnem shodu narodno-napredne stranke Podbrdom". Toda ta dopisnik je že tako skrit, da ga še ne bodete kmalu izvohali, če se bolje ne potrudite. Da pa bode vsakdo vedel, da imam res povsodi svoj nos, vam hočem opisati, kaj pravzaprav je bilo v Cerknem dne četrtega maja, t. j. v soboto na svetega Florijana dan. Pred deveto uro že se je na trgu kar trlo ponositih mož. 'z njih je gledala možatost in odkritosrčnost ter trdna volja pravega Slovenca. Po poslopjih raznih krčem in trgov niso se »bleščali" v raznih kričečih barvah z velikimi črkami natisnjeni lepaki, kateri so imeli baje namen vabiti občinstvo na shod narodno-napredne stranke, ki se je imel vršiti ob dveh popoludue v salonu Petra Jurman. Takoj ob deveti uri je bila procesija, in potem sv. maJa ob veliki udeležbi ljudstva. Moram tudi tukaj omeniti, da ljudstvo cerkljanskega okraja, in splošno cerkljanske dekanije zelo časti svetega Florijana in ta dan zvesto praznuje in se zelo spoštljivo vede v cerkvi in drugod, razun nekaj liberalnih »fantičkov", ki so na trgu med procesijo pokriti stali, ko je prišla duhovščina, da jih je moral kaplan trikrat opozoriti, naj se odkrijejo, — a so se mu smejali. Na te ljudi naj bi se bita dr. Gruntar in dr. Treo ozirala, ko sta zagovarjala hinavsko liberalno stranko radi verskih rečij. Sv. maša je bila končana še nekaj pred enajsto uro. Po sv. maši pa sem koj zagledal, da korakajo čili in čvrsti možaki kakor luasi, vedrega ponosnega čela proti ponositemu »Gospodar-skemu Domu". Pridiužil sem se jim tudi jaz, in izvedel sem takoj, da bo v »Gospodarskem Domu“ voliven shod katoliško-narodne stranke. Pa glejte čudo. — V zadnjem trenutku so spravili skupaj lepo število kakih dvesto mož, da je ob prvem pogledu lahko vsakdo ponosen na nje. Ob enajstih je bil shod otvor-jen. bil je to pravi kmečki shod. Govorila sta g. Abram iz Novakov in dekan cerkljanski g. dr. K n a v s. Nc bom obširno poročal, kaj so govorniki govorili, ker sem zagotovljen, da bo kdo iz Cerknega boljše informiral Vaš list. Samo to pcvein vam Bukovci, da sestoji liberalna stranka v veliki večini iz krčmarjev, kramarjev, učiteljev, advokatov, pisačev in sploh kar nosi slovenska zemlja frakarske oblike, in to so naj-veči sovražniki kmeta. V liberalni stranki pa so le tisti kmetje, kateri imajo v očeh pesek in dim, da jasno ne vidijo. Naj bi bili prišli na shod liberalci v »Gospodarski Dom“ in slišali bi bili kako je ščuvala „Soča“ nekoč krčmarje, naj se upro temu predlogu zaradi užitninske uprave v državne roke. Slišali bi bili kdo je privedel kmetijstvo do roba propada, na katerem tiči, — to je napravil liberalizem, nihče drugi nego kapitališki liberalizem. Dalje bi bili slišali od g. dr. Knavsa še nekaj lepega o cerkljanskem krčmarstvu in krainarstvu, to je tisti klub, ki sestoji iz liberalnih krčmarjev in kramarjev in njegovih privržencev, ki jim je trebuh boj. Vsakemu gospodarskemu pojavu v Cerknem so oni nasprotniki, in sploh vsakemu delovanju katoliško-narodne stranke. In ti se štejejo cerkljanska „intelegenca“, ki zajemajo svojo učenost iz „Soče“ in »Slovenskega Naroda" in poslušajo »učene" (?) liberalne učitelje ter razne cerkljanske študente, ki razlagajo svoj darvinizem. Izmed cele »rešte" cerkljanskih trgovcev in krčmarjev je samo eden kat.-naroden, pa naj reče kedo potem, da liberalna stranka res ne sestoji iz krčmarstva ter iz pokvarjene frakarske klike. Oba govornika je ljudstvo z napetostjo poslušalo in enoglasno odobravalo. Ko je po poldrugournem zborovanju predsednik zaključil shod, zagromelo je po dvorani v eno-gtasnem izlivu navdušenosti: »Živio dr. Gregorčič!" Tako se je končal drugi volivni shod kat.-narodne stranke v Cerknem, ki je bil sklican sicer v zadnjem trenutku, sijajna manifestacija nasproti shodu narodno-napredne stranke, kateri se je takoj na to vršil, in katerega so križem dežele že dva tedna poprej oznanjevali razni liberalni preroki. Prirojena radovednost me je gnala, da sem šel tudi jaz poslušat Gabrščekovega izvoljenca dr. Gruntarja, in v Gabrščekovi peči lepo spečenega še kar gorkega dr. Tre-ota. Ko je bil »Firbarjev" salon »natlačen do zadnjega kotička" — — tako menda, da so ljudje »lojtre" pristavljali ob okna, in so stali še ob durih ter na dvo- rišču, potem skozi vežo jih je bilo natlačeno polno in še cel6 na trgu jih je bilo veliko (!). Sedaj — bila je ura P/s — so otvorili shod v imenu cenjene osebe generala Ga-brščeka in v imenu Njih Veličanstvene Pre-svetlosti »programa" in cekina ter župana stolnega mesta Ljubljane, slovenskega liberalnega carja in kralja Ivana Hribarja. Predsednikom shoda je bil izvoljen nadučitelj g. Rakušček z »živili" klici nekterih polugospo-dov. (Ljudska volja, — kaj ne?) Nadučitelj Rakušček je dal besedo dr. Gruntarju, kateri je nastopil pozdravljen z živio-klici tretjine ljudi. Rekel je, dr. Gruntar, da je 011 in ; sploh narodno-napredna stranka zoper — razporoko, dasi je »Soča" v dolgih člankih j to resnično zagovarjala. Kaj pa je dr. Grun- { tar rekel v Podbrdu dne 28. aprila t. I. V Podbrdu on ni rekel, da je zoper razporoko, ampak, da je ta postava še tam daleč — menda tam za devetimi gorami. Če pa je že tako daleč, čemu pa so jo že preteklo leto pogrevali v parlamentu. In gotovo vem, : da bo to postavo dr. Gruntar tudi podpiral, makari „da, bojdo nje prišel. Vprašam pa dr. Gruntarja, čemu ne govori povsod jednako, na ta način zasluži po vsej pravici ime — dvoživka. Omeniti moram, da se ie na kat.-nar. shodu društva »Sloge" dne 14. aprila v »Gospodarskem Domu" posebno povdarjalo o lovskem zakonu, vojaški službi in zemljiške 111 d a v k u, da bi se te tri bremena kmetu odvzela ali pa vsaj olajšala. I11 glejte! — Dr. Puc sc je na Bukovem norčeval iz teh točk ... In strmite! — Dr. Gruntar jih je pa lepo stisnil h jiberalnemu programu in jih je razlagal strmečim Cer-kljanom. Povem vam, strmeči čitatelji, če bo tako šlo naprej, prej nego bodo volitve, bo dr. Gruntar kandidiral na program kat.-nar. stranke, dasiravno je prisegel na liberalno biblijo. Kako pa bo potem delal, ve vsakdo. Za dr. Gruntarjem pa je dobil bc;;edo dr. Treo, kateri sc jc pa spravil na dr. Gregorčiča. Tisti dr. Treo ga jc blatil, kateri je še nc davno rekel na Krasu, da dr. Gregorčič ni delal za Kras nič ampak je skrbel samo za hribe, to je za nas. In glejte, zdaj pa pride ta dr. Treo k nam, pa trdi ravno nasprotno. Pa naj reče kedo, da niso liberalci res prave dvoživke. Pripovedoval jc dr. Treo nekaj popolnoma neutemeljenega o dr. Gregorčiču. O užitninah pa jc ta gladkojezični doktor molčal, kakor grob. Zapomnil sem si pa besede, katere je dr. Treo še po shodu rekel, namreč: »Politika jc kakor grda ženska, grda zver, zatorej so duhovniki norci, ki mešajo vero v njo". Zapomnil pa sem si tudi tistih par možakov iz Bukovega, ki so 11111 to potrdili, katerim sc še ni zjasnilo, ampak imajo še polne oči pesku, da ue vidijo — hinavcev. Na koncu shoda je še nekdo govoril o železnici iz Svete Lucije do Idrije. Govornikovega imena si žalibog nisem zapomnil. (Nič ne dene. Bil je neki zastarel študent. Ur.) Svojo ulogo je igral tukaj tudi ljubljanski župan, program in cekin Ivan Hribar. Kakor smo slišali ima menda Hribar železnico že v žepu (!) in jo bo dr. Gruntarju, kadar bo ta poslanec (I), kar lepo daroval in mu čestital. Vse jc molčalo. Ko pa je na volivnem shodu dne 14. aprila t. 1. župan Kosmač omenil o tej progi, je bilo ljudstvo nepopisno navdušeno. Ali ljudstvo ne zaupa dr. Gruntarju ali pa županu Hribarju, — ena je že. Jaz bi pa nobenemu ne zaupal. Po enournem zborovanju je predsednik zaključil shod, ne da bi dali Gruntarjevo kandidaturo na glasovanje, dasi se je to meni čudno zdelo. Mogoče pa so se gospodje ogibali blamaže. Živio-klici so »zaorili" od ene tretine ljudi. Kratkorečeno, shod jc bil do skrajnosti hladen, veliko več navdušenja je bilo ob enajsti uri v »Gospodarskem Domu", vsaj tam smo tudi nekaj slišali, tukaj pa kratkorečeno — 11 i č. Zdaj pa pridejo na vrsto številke. Te so gotovo zame najbolj važne. Na klerikalnem shodu na Bukovem sem jih naštel jaz dvesto, »Soča" jih je pa dobila pičlih 46. Na liberalnem shodu na Bukovem sem jih naštel osemdeset in mej temi polovica klerikalcev, »Soča" pa je dobila več nego sto najhujših liberalcev, kar jih sploh nosi svet. Na na-rodno-naprednem shodu v Podbrdu sem jih jaz naštel 56, »Soča" jih je pa privlekla na dan okoli sto. Sedaj se pa hočem varovati, da me »Soča" ze dobi. Toda glejte, slišal sem samega Petra Jurmana, ko je rekel nasproti dr. Gruntarju: »Kakih tristo jih je bilo!" — »Da, kakih tristo gotovo 1", mu je potrdil dr. Gruntar. Toda od tristo jih bom jaz na milost ali nemilost odščipnil 50 proč, tako, da jih še vseeno ostane 250. Od teh jih odštejem jedno tretjino »navdušenih" ljudi za liberalce, drugi naj bodo že ali klerikalci ali socialni demokrat je. Torej da z »Sočo" ne bova preveč navskriž zapišem 2 5 0 ljudi je bilo na shodu v Cerknem, in to na častitljiv praznik in ob najlepšem vremenu. Tak toraj je bil ta shod. Drugi dan pa so imeli ti gospodje baje shod za aebrelje pri Maruškovcu. Ker jaz ne mo- j rem imeti povsod svojega nosu, prepuščam ] tisti shod v milost ali nemilost drugemu do- ; pisniku, da ga opiše od konca do kraja, 1 toda pazi naj pri številkah, ako ne, ga nese j »Soča". J Ob koncu tega dopisa pa moram omeniti še »Sočine" laži, katere je tako izvrstno razvila v treh številkah. Pisala jc »Soča", da je bilo na kat.-narodneni shodu na Bukovem samo 40 ljudi, na liberalnem shodu pa kar čez sto, na klerikalnem shodu da so možjč molčali, na liberalnem pa da je bilo veliko navdušenje. O dopisih v »Gorici" in v »Soči" naši ljudje veliko govorijo. In že več liberalcev iz naše občine sem vprašal, ali sedaj nc verjamejo, da »Soča" res laže. Zakaj so oni v tla glepali in molčali, če je na njih strani resnica, zakaj mi jih niso povedali par poštenih v obraz. Po-vdarjam danes še enkrat z moško besedo, da sem v dopisih: Iz Bukovega; pod ime- • 110111: „Za dr. Gregorčiča" in »Liberalni tožniki", govoril čisto in jasno resnico. Rad bi pa poznal dopisnika, kateri je spisal zadnji dopis iz Bukovega v 50. št. »Soče". Če bi ga poznal, vprašal bi ga, ali 011 sploh vč, kaj jc navdušenje, ali sc je mogoče premotil, kje so bili navdušeni — kaj? — Na shodu kat.-narodne stranke so kmetje, t. j. cvet naroda, zaklicali enoglasno: Živio dr. Anton Gregorčič! — Kdo pa je na liberalnem shodu delal navdušenje in ljudsko voljo? Takoj vam naštejem te ljudi kar po vrsti. Bili so to ljudje iz Kertečne in Kojiče, kateri se kličejo — Močnik, bili so »patlakarski fantje", naš Cerkvenik, par zagrizencev iz Bukovškega vrha in par drugih ter tista šestorica neizogibnih učiteljev. Ti ljudje so tvorili liberalno stranko na Bukovem in samo ti ljudje sami frakarji in poiu-frakarji so delali ljudsko voljo in tisto navdušenje, ki ga opisuje »Soča". Zakojčani, ki so bili tudi na shodu so se jim pa na tihem smejali, zakaj oni nimajo še peska v očeh razven par zgag, ki ne vedo, ali bi bili ptič ali miš, najraje pa oboje. Pravim vam, da iz Zakojice skoraj gotovo niti enega samega glasu ne bo dobil dr. Gruntar. Dopisniku istega dopisa bi tudi povedal - če bi ga dobil — da je pesniško nadarjen, naj toraj spiše nekaj pesmi alf pa kako dolgočasno tragedijo, zagotavljani mu, da 11111 Gabršček vse radevoljc založi, če pa tudi plača, ne vem. — Bo vsaj »kšeft". Povem pa tukaj sedaj, da liberalce na Bukovem — kolikor sam vidim — strašno jezi dr. Knavsov napad na ta liberalni Port Artur, kateri se mu je sijajno posrečil, zato toli divjajo po časopisih in drugače. Naj le divjajo, s tem nam podajejo orožje v roke. Če je bil res vaš, liberalci taka manifestacija, zakaj pa se sramujete reči, da ste bili na shodu, čemu cel6 tajite. Mi pa se ne sramujemo nič, ampak, vsakemu povemo v obraz, da smo bili na kat.-nar. shodu, katerega je sklical dr. Knavs, in povemo, da se bojujemo za dr. Gregorčiča. Zakaj pa se vi liberalci ne pokažete jasno, čemu gledate v tld — — — Liberalizem v bukoški fari je padel v grob, in ta grob bomo mi zasuli, da se ne bo še kedaj priklatil k nam. Še nekaj liberalcev je, ki se vedejo precej oblastno, toda polomili jim bomo roge. Menda že hočejo v »Gospodarsko bralno društvo" upeljati »Slovenski Narod". Ne boš Jaka! Če se jim res sline cedč po tem listu, naj ga le v svojo sramoto sami naročijo. »Bralno društvo" pa nikdar, ima že dovolj družili potreb, cunj ne potrebuje. Poskrbeli bomo, da bo dr. Knavs še kedaj obiskal Bukovo, dr. Puca pa vabimo na osmino bukovškega liberalizma. Dostavljam še, da ta dopis ni pisan v kakem »farovžu" ali pa še cel6 od cerkljanskega dekana dr. Knavsa, ampak s preprosto kmetsko roko. Končam s klicem: Ž i v e I d r. G r e-g o r č i č! Volivci, ne dajte se moliti! Krt je zdaj na Francosktm, to se namerava tadi v Avstriji I Ako pridejO t zbornico možje Urh daha, to je proti goli in proti zakonu, imeli bomo v malo letih enak, etrnšan boj, kakor je zdaj na Francoskem. Tndi tam so začeli z brezversko šolo in z razporoko. In kedo bo kriv ? Možje, ki take može volijo m j h kot Bvoje zastopnike pošljejo na Danaj v poslaniško zbornico. O Iprite oči! ne dajte se motiti in »poznajte, kako važnega pomena je volilna pravica in kolika odgovornost čaka vašega glasovanja pred Bogcm, večnim Hodnikom in pred celim svetom I Poslušajte, kakšen načrt imajo nasprotniki. Ta načrt so skovali že 1. 1886 v Lipskem. N,ih načrt ima pet glavnih toček: 1). Razbiti so mora cerkvena vo-ljava in ugled Cerkve, ki do zdaj še prav močno vpliva na življenje narodov. To naj »e vrši z besedo in pismom, na shodih in po časopisih, kjer naj se črni, grdi, zasmehuje in zaničuje tso, kar zadeva Cerkov in duhovnike. V to naj služi laž, obrekovanje in zavijanje dogodkov. „Laži in obrekuj, nekaj že ostanu I" 2). Šola naj se od Cerkve popolnoma loči. Vpliv duhovnika do šolo naj se izpodbije, duhovnikom naj so ne dajo učiteljska mesta, oni naj so ne volijo v šolske sveto, naj no bodo šolski nadzorniki, rodovniki obojega spola naj so izpode iz šole; kjor se to še no du doseči, naj so jim pouk v šoli obteži, vse iolo naj pridejo v roke svobodomiselnih učiteljev, ki naj se z duhovniki nič so pečajo. 3). Ponk v krčanskem nauka nuj se iz Solo odpravi. Šole naj bodo brez vsake vere, tudi v knjigah naj so izbriše vsak sled vere; svete zgodbe in katekizem naj se iz šol popolnoma izključijo. Nobene božje podobe naj ne bo v šoli I Ne križa ne drug>h podob, da se otroci ne bodo motili I 4). Iz družin naj so odpravi vsako znamenje krščanstva. Poroke naj ne bodo cerkvene, ampak samo pred županom uli okrajnim predstojnikom ; dovoli naj so razporoka!... Tedaj tambur naj oklicuje in župan naj poročal Dalje: V družini naj ne bo molitve, družine naj se ne udeležujejo nedeljske božje službe pač pa naj se ob nedeljah nbpravljajo izleti, zabave, igre, plesi. V hiši naj ne bo nobenih svetih podob, noben duhovnik ne sme v hišo !... 5). Tudi ženske naj Be emancipirajo, to je naj oprostijo, znebijo krščanskega mišljenja in življenja. Zato naj se ga deklice ustanove učni zavodi brez vsa-eega verskega značaja. Tam naj uče OBebe, ki so bo krščanskega življenja že oprostile. Deklice naj se uče pred vsem tega, kar je prijetno za telo, v roke naj so jim dajo napredno pisane knjige. Nad' naravni namen človekov nsj se iz pouka popolnoma izključi I To je bojni načrt. Ko bi se izpeljal, bi krščanska vera r kratkem popolnoma izginila. V šolah bi se o sv. veri, o Bogn, o JezuBn, o Mariji, o človeški duši, o stvarjenja sveta ničesar več slišalo, 1 družinah bi od kršanstva ne bilo več nobenega sledu, cerkvena veljava bila bi uničena, ženska bi živela brez vbo sramote, le po svoji strasti in meseni po-željivosti, v modernem duhu. Zares, strašan načrt! Do tega pridemo gotovo, če zdaj možje in mladeniči slabo volijo I Do tega pride, če pridejo v državni zbor in na miniaterske stole možje, ki so se katoliški Csrkvi in krščanstvu odpovedali. Možje — poslanci, ki bodo delali in bodo morali delati, kakor jim Btranka bo velevala. Ne verujte nič liberalcem 1 Ne pustite Bi metati pesek v oči! Pomislite na družino, na otroke, na prihodnjoBtl V vaših rokah je vse; 14. maja vbi glasovat! Ne eden naj ne ostane doma I Nov kandidat. V Tomaja, lepi kraški vaBi, se rodil nov kandidat. In ta je, že večkrat pomilovalno izražen Lojze Večerina, p. d Kocjan. No, Lojze že si slika v duhn? koliko milijonov glasov bo imel. Vč»sib pa poln navdušenja se začne hvaliti ko-liko pristašev ima. Ljudje se mu smejejo in pravijo, da je ... v svojem lepakn, pravi in hvali, da je izvršil »kemično m mornarsko šolo„ ! ! Ali bo morebiti it pride na Dunaj »kemično'1 kuhal postati in destilirali? Dilje pravi lepak: On je najsposobnejšega za ta posel skazal na OBmih javnih Bhodih. Kako sposobej je, lahko vedo cenj. čitatelji »Prim. Lista* ki je lani poročal o njegovem shodu, Pliskovici, katerega je priredil 1. aprili lanskega leta. O Lojze! da ne boš poten žaloval, ti že naprej povemo: Naš kan didat je: g. dr. Peter Laharn*' Naj se slikajo še tako v lepi lači Strekel Večerin ali Gregorin in jih ne maramo Na svidenje 14. maja z glasovnico , Živio dr. Laharnar!