Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 22. aprila 1893.
(Obsega štev. 56.-63.)
5«.
Zakon z dné 5. aprila 1893.1.
0 dodelitvi dodatnega kredita k proračunu mini-
sterstva za notranje stvari za leto 1893.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
V založbo s finančnim zakonom za leto 1893. pri poglavju 7., naslovu 5., §. 1. ne omenjenih stroškov za stavbo stalnega mostu sè železno vrho-vino črez Donavo med Mauternom in Steinom se dovoljuje dodatni kredit v znesku 133.000 gl. kot prvi obrok za izredno potrebščino in to z uporab-uostjo do konca marca 1895. 1.
Člen II.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojima mini' stroma za notranje stvari in finance.
Na Dunaju, dné 5. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
59.
Zakon z dné 6. aprila 1893.1.
o napravi lokalne železnice od Nemškega Broda v Humpolec.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem dopustila po pogojih tega zakona izvršitev železnice, ki jo bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Nemški Brod na priv. avstr, sevemozapadni železnici v Humpolec.
Člen IL
Za železnico, oznamenjeno v členu I., smé država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k večemu 90 let od dné, katerega se to dopustilo dâ, ne kratèé uporabe določil, podanih v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodeliti poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 750.000 gl. a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev
(8lotenlcoh.)
28
vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in dotični razdolžni kvoti za prednostno delniško glavnico, ki naj sega do
100.000	gl. a. v. največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, država dopolnila primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 35.816 gl. a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 8994 gl. a. v.
Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega zajma v nominalnem znesku 750.000 gl. a. v. v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega zajma, do časa, ko se prične obrat po dopuščeni železnici, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po presodku vlade in po dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proračunjeno glavnico, in pa da se bo držal dopustilu ustrezni rok za gradnjo (člen V.).
Člen lil.
Zagotovilo v členu II. oznamenjenih poroštev je zvezano s pogojem, da bo dežela češka iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek
150.000	gl. a. v. najmanj.
Za te osnovne delnice ni za časa gradnje (člen V.) plačevati interkalarnih obresti iz napravne glavnice.
Člen IV.
V izvršitev člena II., prvega in drugega odstavka, vkreniti je nastopna določila :
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnih in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej kakor prednostne in osnovne delnice.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah, in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih
let, smejo se v obratni račun postaviti kot razho-dek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vložč šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
)
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo dane na-prednine z obrestmi vrčd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresli, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Člen V.
Gradnja v členu I. imenovane železnice mora se najdalje v poldrugem letu, računčč od dné p°' deljenega dopustila, dovršiti in dodelana železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu.
Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesionarji dado primerno zagotovilo državni upravi tako, kakor ona določi.
Ako ne bi izpolnili gori omenjene dolžnosti, moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen VI.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih Pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je treha, ločena od nabave novcev, oddajati ponudboma.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, cventuvalno Po sodni cenitvi.
Tudi prednostne obligacije, ki se izdadö, naj se ponudboma oddadö.
Člen VII.
Ta zakon zadobl moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné G. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	liacqiinheiii s. r.
Sle in Imeli s. r.
58.
Zakon z dné 6. aprila 1893. 1.
° napravi lokalne železnice iz Tržiča (Ronkov) v Črvinjan.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zboru Ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem dopustila po pogojih toga zakona izvršitev železnice,
ki jo bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Tržič (Ronki) v stiku s progo južne železnice Nabrežina—Krmin v Črvinjan s krilom v pristanišče rozeško.
Člen II.
Za železnico, oznamenjeno v členu I., smé država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k večemu 90 let od dné, katerega se to dopustilo dâ, ne kratčč uporabe določil, podanih v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodeliti poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,300.000 gl. a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in dotični razdolžni kvoti za prednostno delniško glavnico, ki naj sega do 240.000 gl. a. v. največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, država dopolnila primanjkljaj.
Letni Čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na naj večinski znesek 64.620 gl. a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 21.586 gl. a. v.
Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,300.000 gl. a. v. v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice lega zajma, do Časa, ko se prične obrat po dopuščeni železnici, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po presodku vlade in po dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proračunjeno glavnico za gradnjo in pa, da se bo držal dopustilu ustrezni rok za gradnjo (člen VI.).
Člen lil.
Ako se v členu I. oznamenjena železnica spravi v stik z italijanskim železničnim omrežjem na državni meji blizu črvinjana, smé se po državi v zmislu člena II. poroštvovani letni čisti donos v zalaganje stroškov za napravo stičnega kosa in za naprave, ki so vsled tega potrebne na postaji Črvinjan, zvišati za oni letni donos, ki je potreben za največ štiriodstotno obrestovanje prednostnih papirjev (prednostnih zadolžnic ali delnic), katere je
na novo izdati v nominalnem znesku 300.000 gl. a. v., in pa za njih razdolžitev v dobi, dokler traja dopustilo.
Člen IV.
Zagotovilo v členu II. in 111. oznamenjenega poroštva je zvezano s pogojem, da bo dežela goriška in gradiščanska iz deželnih sredstev vkupe z deležniki popolni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek 220.000 gl. a. v. najmanj.
Za te osnovne delnice ni za časa gradnje (člen VI.) plačevati interkalarnih obresti iz napravne glavnice.
Člen V.
V izvršitev člena II., prvega in drugega odstavka, oziroma člena III., vkreniti je nastopna določila :
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej kakor prednostne delnice.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let. smejo se v obratni račun postavili kot razho-dek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po pred-ložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vložč šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-
prednine bile pre\isoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj tako. kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Člen VI.
Gradnja v členu 1. imenovane železnice mora se najdalje v poldrugem letu, ručnnčč od dné podeljenega dopustila, dovršiti in dodelana železnica se do tega časa mora izročiti javnemu prometu.
Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesionarji dadô primerno zagotovilo državni upravi takö, kakor ona določi.
Ako ne bi izpolnili gori omenjene dolžnosti, moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen VII.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je treba, ločena od nabave novcev, oddajati ponudboma.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemlji^ in drugih, oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkoin osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, eventuvaln0 po sodni cenitvi.
Tudi prednostne obligacije, ki se izdadö, naj se ponudboma oddadö.
Člen Vlil.
Obrat po železnici, imenovani v členu I., naj vi'Ši država na račun koncesijonarjev ves ta čas, dokler traja dopustilo, in koncesijonarji bodo dolžni, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar jih bo v resnici imela vsled tega obratovanja.
Pri tem bodi upravi državnih železnic, prevzemajoči obratovanje dopuščene železnice, pridržano, da po svojem preudarku vred! obrat in ustanovi tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere.
Člen IX.
Ta zakon zadobl moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 6. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Banni e h o m s. r.
Kteinbncli s. r.
5».
Zakon z dné 8. aprila 1893.1.
o napravi železnice po ziljski dolini.
S prilrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem dopustila po pogojih tega zakona izvršitev železnice, to jo ho kot lokalno železnico s pravilno raztečino »apraviti od postaje Podklošter na državnoželeznični Progi Beljak-Trbiž v Št. Mohor, (železnice po ziljski dolini).
Člen II.
Za železnico, oznamovano v členu I., smé država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k Večemu 90 let od dné, katerega se to dopustilo 'to, ne krateč uporabe določil, podanih v zakonu
z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodeliti poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,300.000 gl. a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in dotični razdolžni kvoti za prednostno delniško glavnico, ki naj sega do
150.000	gl. a. v. največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, država dopolnila primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 61.020 gl. a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 13.491 gl. a. v.
Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,300.000 gl. a. v. v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega zajma, do časa, ko se prične obrat po dopuščeni železnici, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po presodku vlade in po dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proračunjeno glavnico za gradnjo in pa, da se bo držal dopustili! ustrezni rok za gradnjo (člen V.).
Člen III.
Zagotovilo v členu II. oznamovanih poroštev je zvezano s pogojem, da bo dežela koroška iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek
250.000	gl. a. v. najmanj.
Za te osnovne delnice ni za časa gradnje (člen V.) plačevati interkalarnih obresti iz napravile glavnice.
Člen IV.
V izvršitev člena II., prvega in drugega odstavka, vkreniti je nastopna določila:
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej kakor prednostne delnice.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po pretekli davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razhodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vlozé šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložili tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta sicer bi prestala pravica do njega.
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Člen V.
Gradnja v členu 1. imenovane železnice mora se najdalje v enem letu, računčč od dne podeljenega dopustila, dovršiti in dodelana železnica se do tega časa mora izročiti javnemu prometu.
Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesijonarji dadö primerno zagotovilo državni upravi takö, kakor ona določi.
Ako nebi izpolnili gori omenjene dolžnosti,moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen VI.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je treba, ločena od nabave novcev, oddajati ponudboma.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Tudi prednostne obligacije, ki se izdadö, naj se ponudboma oddadö.
Člen VII.
Obrat po železnici, imenovani v členu I., naj vrši država na račun koncesijonarjev ves ta čas, dokler traja dopustilo, in koncesijonarji bodo dolžni, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar jih ho v resnici imela vsled tega obratovanja.
Pri tem bodi upravi državnih železnic, prevzemajoči obratovanje dopuščene železnice, pridržano, da po svojem preudarku vredf obrat in ustanovi tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere.
Člen VIII.	I
Ta zakon zadobi moč z dnem razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu fmančnamu ministru.
Na Dunaju, dné 8. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Itaequehem s. r.
Hteinbach s. r.
Zakon z dné 8. aprila 1893. 1.
o napravi vzhodnogaliških lokalnih železnic.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem dopustila po pogojih tega zakona izvršitev nastopnih lokomotivnih železnic, ki jih bo napraviti v stiku s progo državne železnice Stanislavov-Husiatyn (vzhodnogališke železnice), in sicer:
1.	od Kopyczyûca črez Trembowlo in Oströw v Tarnopol,
2.	od Hadyökowca črez Borszczôw v hvanie Puste s krilom od Terezina v Skalo, in
3.	od Kalinowszczyzne črez Jagielnico v Za-leszczyke.
Člen 11.
Za železnice, oznamovane v členu 1., katere je z>natrati ?a eno celoto, smé država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k večemu 90 let od dné, katerega se to dopustilo dâ, ne kratèé uporabe določil, podanih v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. Zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodeliti poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in ■'azdolž.ni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 9,000.000 gl. a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, 'n pa štiriodstotni prednostni dividendi in dotični razdolžni kvoti za prednostno delniško glavnico, ki ®aj sega do 1 milijona goldinarjev a. v. največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, država dopolnila primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat prične po vseh Progah, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 424.706 gl. a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek ^9.942 gl. a. v.
Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostma zajma v nominalnem znesku 9,000.000 gl. a. v. v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice Za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega zajma, do časa, ko se prične obrat dopuščenih železnicah, more država zagotoviti Poroštvo s tem pogojem, da se po presodku vlade
in po dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proračunjeno glavnico za gradnjo in pa, da se bo držal dopustilu ustrezni rok za gradnjo (člen V.).
Člen III.
Zagotovilo v členu II. oznamovanih poroštev je zvezano s pogojem, da bo dežela gališka iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniške družbe, ki se za imenovane železnice napravi, za nominalni znesek 1,000.000 gl. a. v. najmanj.
Za te osnovne delnice ni za časa gradnje (člen V.) plačevati interkalarnih obresti iz napravne glavnice.
Člen IV.
V izvršitev člena II., prvega in drugega odstavka, vkreniti je nastopna določila:
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej kakor prednostne delnice.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-hodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po pred-ložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vloié šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijo-
narji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takô, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti’ ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopu' stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Člen V.
V členu I. oznamovane železnice je napraviti kot lokalne železnice s pravilno raztečino, izvzemši délni kos Oströw-Tarnopol na progi Kopyczyhce-Tarnopol, katerega je izvršiti kot glavno železnico druge vrste.
Gradnja oznamovanih železnic se mora naj-dalje v petih letih, računčč od dné podeljenega dopustila, dovršiti in dodelane železnice se do tega časa morajo izročiti javnemu prometu.
Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesijonarji dadö primerno zagotovilo državni upravi takö, kakor ona določi.
Ako ne bi izpolnili gori omenjene dolžnosti, moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen VI.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je treba, ločena od nabave novcev, oddajati ponudboma.
Isto veljâ o vseh dostavkah, izvzemši samo one, katere se morda po deležnikih (člen III.) zagotove s prevzetjem osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Tudi prednostne obligacije, ki se izdadö, naj se ponudboma oddadô.
Člen VII.
Obrat po železnicah, imenovanih v členu I., naj vrši država na račun koncesij on arje v ves ta čas, dokler traja dopustilo, in koncesijonarji bodo dolžni, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar jih bo v resnici imela vsled tega obratovanja.
Pri tem bodi upravi državnih železnic, prevzemajoči obratovanje dopuščenih železnic, pridržano, da po svojem preudarku vred! obrat in ustanovi tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere.
Člen VIII.
Ta zakon zadobl moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 8. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Bacquohem s. r.
Steinbach s. r.
61.
Zakon z dné 11. aprila 1893.1.
o prodaji one nepremične državne lastnine v okolišu opuščene trdnjave kraljevograške, ki se dâ pogrešati.
S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako;
I.
Mojemu finančnemu ministru se daje oblast, v katastra!ni občini Kraljévi gradeč ležečo nepremično državno lastnino, katero more vsled opU"
ščenja trdnjave kraljevograške vojna uprava pogrešati, prodati sè zasebnimi pravicami vrèd, ki se držd njene posesti.
II.
Izkupilo je dati na razpolaganje vojni upravi, da napravi nadomestne vojaške predmete v Kraljevem gradcu.
Ako bi po napravi teh nadomestnih predmetov ostalo od izkupila še kaj prebitka, treba je ta prebitek zaračuniti kot dohodek iz prodaje nepremične državne lastnine.
m.
Ta zakon stopi v veljavo in moč z dnem razglasitve.
IV.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 1 1. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taatfe s. r.	Steinbacli s. r.
02.
Zakon z dné 12. aprila 1893. 1.
o dodelitvi državnega poroštva za lokalno železnico iz Ljubljane v Kamenik, in o morebitnem odkupu te železnice po državi.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti podjetju lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik na dobo 80 let, počenši s 1. dném januvarja 1893. 1., državno poroštvo letnega čistega donosa v znesku 33.452 gl. u. v., kateri je enak potrebščini za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev prednostnega zajma v nominalnem znesku 800.000 gl., ki jo bo opraviti v 80 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos desegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, državna uprava dopolnila primanjkljaj.
Od obligacij omenjenega prednostnega zajma je najprej uporabiti delni znesek 564.800 gl. a. v.
v izmeno za še ne izžrebane, po podjetju imenovane lokalne železnice izdane prednostne delnice lit. A v znesku 298.100 gl. a. v. in lit. B. v znesku 266.700 gl. a. v. Ostanek obligacij, ki jih bo izdati, v znesku 235.200 gl. a. v. se smé izdati samo, ako se imenovana lokalna železnica po državi odkupi (člen IV.), v to, da se odkupijo osnovne delnice podjetja v znesku 140.000 gl. a. v., ki jih država sedaj še nima v svoji posesti, in pa v to, da se napravi investicijski zalog.
Zneski, pripadajoči na obrestovanje in razdolžitev onega dela obligacij, ki se za sedaj še ne izdâ, naj se v poroštvenem računu postavijo med dohodke.
Člen II.
Zagotovilo v členu I. navedenega državnega poroštva se smé dodeliti samo, ako se po primernem pregledu sedaj veljavne obratne pogodbe ustanovi, da se morajo počenši s 1. dném januvarja 1893 1. na mesto povračila obratnih stroškov, sedaj poprek preračunjenega s 45 odstotki kosmatih dohodkov, nadomestiti upravi državnih železnic stroški, ki zares nastanejo vsled obratovanja.
Člen III.
V izvršitev člena I. je vkreniti je nastopna določila :
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri.
2.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po pred-ložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesijonar dotično prošnjo vloži šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijonar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
29
<8loveultch.)
3.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača Prav tako se dodeljuje prostost od kolkov in vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj tako pristojbin za dogovor, kateri se bo sklenil v slučaju kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto odkupa lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik na leto.	po državi, kakor tudi za vloge, vpise, izdatke, po-
godbe in druge listine, ki jih bo napraviti vsled Kadar čisti donos železnice prestopi zagotov- odkupa té žeieznice. ljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo dane na-
prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma	Člen VI.
odplačana.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč in veljavo Pri tem je treba dospele obresti opraviti, pre- z dnem razglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu den se vrnejo naprednine.	in Mojemu finančnemu ministru.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, Na Dunaju, dné 12. aprila 1893. ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo, ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še
ostale imovine železničnega podjetja.	FrUIIC JOŽGI S. 1*.
4.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razhodek.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
Člen IV.
Da odkupi v členu I. oznamovano lokalno železnico, daje se vladi oblast, pridobivati si osnovnih delnic tega podjetja, kolikor jih je moči dobiti po ceni največ 50 odstotkov nominalne vrednosti, in za to potrebni znesek za sedaj zalagati iz blagajnič-nih zalog.
Nadalje se daje vladi oblast, po pridobitvi vseh osnovnih glavnic, ki sedaj še niso v posesti države, za državo odkupiti lokalno železnico, o kateri je govor, s prevzetjem vseh aktiv in pasiv podjetja, sosebno vsega dolga prednostnih obligacij, in založiti odplačilo za osnovne delnice, ki sedaj še niso v posesti države, z izdajo primernega delnega zneska prednostnih obligacij, navedenih v členu I.. odstavku 2.
Člen V.
Za izdajo in vknjiženje v členu I. oznamenje-nega prednostnega zajma, potèm za spise in listine, ki jih bo napraviti po tem povodu, vštevši zastavbno listino, dodeljuje se oprostitev od pristojbin in kolkov, kakor tudi gledč na kupone tega zajma oprostitev od dohodarine in kuponske kolkovnine.
Taatfe s. r.	Baequeheiii s. r.
Steinbach s. r.
Ukaz trgovinskega ministerstva v poraznimi z ininisterstvom za notranje stvari in za finance z dné 16. aprila 1893. 1.
o prepovedi krošnjarstva v okolišu deželnega glavnega mesta Linča.
Na podstavi §. 10. v cesarskem patentu z dné
4.	septembra I 852. 1. (Drž. zak. št. 252.) in §. 5. v izvršitvenem predpisu k njemu se prepoveduje krošnjarstvo v okolišu deželnega glavnega mesta Linča počenši s 1. dnem junija t. 1.
Ta prepoved ne veljâ o pripadnikih v §. 17. krošnjarskega patenta in v dotičnih dodatnih ukazih navedenih, gledč na krošnjarstvo posebno pogodo-vanih krajev.
S to prepovedjo se tudi ne ruši v §. 10., odstavku 2. obrtnega redd omenjeno prodajanje tamkaj zaznamovanih predmetov za vsakdanjo porabo od hiše do hiše ali na cesti.
Ttittffe s. r.	Kacquehem s. r.
Stein bach s. r.