NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV IZVLEČEK Izredna fizičnogeografska pestrost v povezavi s tradicionalno kmetijsko rabo je razlog veliki biotski raznovrstnosti Slovenije. V prispevku so izpostavljeni štirje osnovni ekosistemi Slovenije in njihove ekosistemske storitve. Razvojno in varovalno vrednotenje je bilo izvedeno za 12 izbranih ekosistemskih storitev. Analizirani so bili njihova raznolikost, pomembnost, ranljivost in ogroženost ter gospodarska vrednost. Poleg opisa ter ekonomskega in trajnostnega ekosistemskega ovrednotenja prispevek za vsako ekosistemsko storitev poda predloge za ohranitev oziroma izboljšanje njenega stanja. Ključne besede: ekosistem, biotska raznovrstnost, ekosistemske storitve, razvojno in varovalno vrednotenje, Slovenija. ABSTRACT Developmental and Protective Evaluation of Ecosystem Services of Slovenia Exceptionally diverse factors of physical geography in relation to traditional agriculture contributed to Slovenian rich biodiversity. Article points out four basic ecosystems of Slovenia and their ecosystem services. Developmental and protective evaluation was carried out for 12 selected ecosystem services. It analyzed how diverse, important, vunerable and endangered ecosystem services are and their economic value. Article states suggestions for their preservation or rehabilitaion beside describing each one of them and conducting a valuation with economic and sustainable ecosystem methods. Key words: ecosystem, biodiversity, ecosystem services, developmental and protective evaluation, Slovenia. Razvojno in varovalno vrednotenje ekosistemskih storitev Slovenije GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 5 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV Avtorica besedila in fotografij: SUZANA VURUNIĆ, magistra geografije Čopova ulica 7, 3000 Celje E-pošta: suzana.vurunic@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek S lovenija je geografsko in ekosistemsko izjemno raznolika. S tem je po- vezana tudi raznolikost ekosistemskih storitev, torej koristi, ki jih ljudje dobimo od narave. Čeprav se v Sloveniji večina ljudi zaveda pomembno- sti ohranjanja narave, njenih dejanskih nalog marsikdo ne pozna in zato tudi ne ceni. V zadnjih letih se zaradi vse večjih in hitrejših izgub ekosistemskih storitev (pitna voda, ribolov, čiščenje vode in zraka …) ter želje po učinkovitejši rabi omejenih naravnih dobrin čedalje več pozornosti posveča vrednotenju ekosis- temskih storitev. Pri posegih v okolje, vzpostavljanju zavarovanih območij in širjenju zavedanja o dobrinah in uslugah, ki nam jih nudi narava, je pomembna geografska in celostna trajnostno ekonomska analiza ekosistemov. V Sloveniji je že bilo narejenih nekaj lokalnih in regionalnih študij (tradicionalnega) eko- nomskega vrednotenja, na primer Lovrenških jezer (Žujo in Marinšek 2011), Arboretuma Volčji Potok (Verbič in Slabe Erker 2007) in Škocjanskega regij- skega parka (Ecosystem services evaluation … 2011). Študije, ki bi vrednotile storitve brez neposredne uporabne vrednosti, še niso bile izvedene. Ekosistemi in ekosistemske storitve Slovenije Ekosistemi so »… dediščina in kapital vsega človeštva …« (Gaberščik 2008, 101). V Sloveniji so se zaradi pestrosti naravnogeografskih in družbenogeograf- skih dejavnikov skozi geološko daljša in ob prisotnosti človeka krajša obdobja razvili pestri ekosistemi. Rezultat tega je tudi pestrost živih bitij, saj naj bi bilo pri nas zastopanih več kot 1 % vseh znanih živih vrst in več kot 2 % celinskih (kopenskih in sladkovodnih) vrst na svetu (Mršić 1997). V prispevku so definirani štirje kopenski ekosistemi, kartirani na podlagi rabe tal, in podzemeljski ekosistem. Več kot 60 % Slovenije (medmrežje 1) pokriva Slika 1: Ekosistemi Slovenije. s kmetijski ekosistem travniški ekosistem gozdni ekosistem vodni ekosistem ostalo Kartografija: Suzana Vurunić Vir: Grafični podatki RABA ..., 2012. 0 12.5 25 50 km 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV je predstavljen na sliki 2. Razdeljen je na dva dela. Na eni strani je ra- zvojno vrednotenje s tradicionalni- mi ekonomskimi metodami (MPA, DCA, BT), na drugi pa varovalno vrednotenje z dvema pristopoma. Pri antropogenem pristopu je bila z oceno od 1 do 5 ocenjena stopnja varovanja ekosistemske storitve (1 – ni varovana; 5 – odlično varovana). Opisno sta bila ovrednotena še vpliva na človekovo blagostanje/zdravje in bivalno okolje. Če se je kateri izkazal za dobrega oziroma pomembnega, je dobil posebno oznako »*«. Pri eko- centričnem pristopu je bila z oceno od 1 do 5 ocenjena ogroženost ES (1 – popolnoma ogrožene; 5 – neo- grožene). Najvišja ocena varovalnega vrednotenja je bila 10. in potnih stroškov), oziroma bi vre- dnotenje vodilo v tako imenovano dvojno vrednotenje. Podporne sto- ritve (na primer fotosinteza) namreč podpirajo delovanje vseh storitev, zato je pri vrednotenju pomembno, da se obravnava tako imenovane končne koristi, ki nam jih nudi narava. Ekonomsko in ekosistemske vrednotenje izbranih 12-ih ekosistemskih storitev Postopek vrednotenja izbranih ES je potekal po prilagojenih devetih praktičnih korakih vrednotenja, uporabljenih v raziskavi Ecosystem services evaluation in the Škocjan Caves Regional Park (2011). Meto- dološki okvir tako imenovanega traj- nostnega ekonomskega vrednotenja gozdni ekosistem. Njegova površina se v zadnjih 130 letih povečuje (Ora- žem 2014). Nanj je vezanih kar 1100 vrst, od tega četrtina od vseh v Slo- veniji ogroženih vrst (Perko 2004). Travniški ekosistem, ki je v glavnem antropogenega nastanka (Vidrih 2007), pokriva 18 % Slovenije (med- mrežje 1). Analize ocen stanja ohra- njenosti habitatnih tipov Direktive o habitatih za leto 2013 kažejo, da je polovica travniških zemljišč, vključe- nih v omrežje Natura 2000, v slabem stanju (medmrežje 2). Kmetijski eko- sistem (njive, vrtovi, trajni nasadi ...) zavzema 12 % (medmrežje 1) površja države in je edini ekosistem, ki je na- stal izključno z delovanjem človeka. Le 0,8 % ozemlja Slovenije (med- mrežje 1) pripada vodnemu ekosis- temu. Posebna kategorija je podze- meljski ekosistem, ki je zaradi visoke stopnje endemičnosti in ranljivosti med najbolj ogroženimi habitatnimi tipi pri nas (Hlad in Skoberne 2001). Ekosistemi kot funkcionalne enote pokrajine oblikujejo ugodne življenj- ske razmere za človeka in druge orga- nizme – tako imenovane ekosistemske storitve (v nadaljevanju ES) (Gaber- ščik 2008). Začetki preučevanja ES segajo v obdobje okoljskega gibanja v šestdesetih letih 20. stoletja (Costanza s sodelavci 2006). V prispevku je bilo za razvojno in va- rovalno vrednotenje izbranih 12 ES, od tega osem oskrbovalnih in štiri uravnalne. Kulturne in podporne ES niso bile obravnavane, saj so za njiho- vo vrednotenje primernejše metode, ki jih nismo preučevali (na primer metodi kontingenčnega vrednotenja Izbrane tradicionalne ekonomske metode vrednotenja ES: MPA – Metoda tržnih cen skuša ekonomsko ovrednotiti dobrine in storitve, ki se kupujejo in prodajajo na trgu (Ozdemiroglu s sodelavci 2006). Vključujejo tudi tako imenovani potrošnikov presežek, saj so nekateri potrošniki za dobrino pripravljeni plačati več (King in Mazzotta 2000). DCA – Metoda izogibanja škodi obravnava ovrednotenje na podlagi stroškov, ki na- stopijo zaradi izgube, stroškov zamenjave ali nadomestitve ekosistemske storitve (King in Mazzotta 2000). BT – Metoda prenašanja koristi določene naravne dobrine ali storitve oceni na pod- lagi že izvedenih študij ekonomskega vrednotenja (Ozdemiroglu s sodelavci 2006). Ekosistemske storitve (ES) so dobrine in storitve naravnega okolja, ki koristijo lju- dem in podpirajo kakovost življenja (medmrežje 3). Razdeljene so v štiri katego- rije: oskrbovalne, uravnalne in kulturne storitve, ki se tičejo človeka neposredno, ter podporne ES, ki so potrebne za vzdrževanje drugih storitev (Sarukhán in Whyte 2005). Oskrbovalne storitve vključujejo preskrbo ljudi s produkti (hrana, voda, ma- terial), medtem ko uravnalne storitve zadevajo človeka posredno, prek uravnavanja biokemičnih, bioloških, masnih, zračnih, vodnih tokov (filtracija, skladiščenje od- padkov, opraševanje, varovanje pred poplavami in plazovi, uravnavanje mikroklime, zaščita pred vetrom in podobno). Kulturne storitve omogočajo posredno in neposre- dno uporabo ekosistemov prek možnosti za rekreacijo, sprostitev, zabavo, inspira- cijo, učenje, raziskave itd. Podporne storitve vključujejo tvorbo prsti, fotosintezo, kroženje hranil in vode ter primarno produkcijo (medmrežje 9). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 7 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV vrednoti na podlagi letne akumulaci- je prirastka v gozdovih in cene tako imenovanih emisijskih kuponov. Iz- raža oceno škode, ki bi jo v primeru vplivov na zdravje ljudi prihranili za zdravstvene storitve. Ker se slovenske lesne zaloge že desetletja večajo, je ta ES dobila najvišjo trajnostno ekosis- temsko oceno. Velja poudariti, da bo tudi lesna zaloga dosegla teoretično ravnovesno stanje, ko bosta ponor CO 2 in izhajanje CO 2 iz gozda izrav- nana. Gledano še dlje vnaprej lahko pričakujemo, da gozd postane tudi vir emisij CO 2 , saj se lahko spremeni nje- gova ravnovesna starostna struktura in se pojavljajo močnejše ujme (neurja, suše, snegolomi …) (medmrežje 11). ES, ki se nanašata na vse ekosisteme, sta biotska raznovrstnost in zagota- vljanje pitne vode. Ocenjujemo, da sta z ekocentričnega vidika že ogrože- ni. To velja predvsem za biodiverzite- to oziroma ohranjanje genskega vira, ki je med vsemi ocenjenimi ES dobila najnižjo vrednost (ocena 2). ES med je dobila negativno ekonom- sko vrednost in v končni seštevek ni bila vključena. Stroški proizvodnje medu so namreč višji od prihodkov. Uporaba omenjene metode zahteva previdnost, saj gre v primerih iz tujine za drugačne ekosisteme, z drugačnimi naravnogeografskimi in družbeno- geografskimi dejavniki. To vpliva na pomen in poudarjenost ekosistemskih storitev. Z vidika uporabe metode MPA je naj- višje ovrednotena storitev lesa in lesne biomase, skoraj 250 milijonov evrov. Za vrednotenje so bili uporabljeni ekonomski računi za gozdarstvo po proizvodih, ki jih vodi Statistični urad Republike Slovenije. Ocenjujemo, da je varovanje te ES slabo (ocena 2), saj je pri gospodarjenju z gozdovi opazen razkorak med načrtovanimi in reali- ziranimi ukrepi, kar vodi v slabšanje njihovega stanja (predvsem v zasebnih gozdovih). Drugo najvišjo vrednost uporabe MPA, skoraj 176 milijo- nov evrov, je dosegla storitev mesa in mleka pašne živinoreje–. Uporabljen je bil izračun neto dodane vrednosti živinoreje Kmetijskega inštituta Slo- venije. Vrednost ni presenetljiva, saj je prav živinoreja najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Metodo DCA smo uporabili samo za oceno vrednosti ponora CO 2 . Ta se Ocena razvojnega in varovalnega vrednotenja izbranih ekosistemskih storitev Rezultati razvojnega in varovalnega vrednotenja izbranih 12-ih ES Slove- nije kažejo, da je ocena skupne vre- dnosti 1,3 milijarde evrov oziroma 588 milijonov evrov, če izvzamemo ES, ki smo jih vrednotili z metodo prenašanja koristi. To v prvem primeru znese 650 evrov na prebivalca letno in v drugem 286 evrov na prebivalca letno. Trajno- stno ekosistemska ocena je dobila sre- dnjo vrednost (ocena 7). Ocenjujemo namreč, da nekatere naše ES slabše varujemo, oziroma da so že ogrožene. V preglednici 1 vidimo, da je najviš- jo tradicionalno ekonomsko vrednost dobilo opraševanje, vredno skoraj 400 milijonov evrov. Nanaša se tako na travniški in kmetijski kot tudi gozdni ekosistem. Za oceno vrednosti je bila uporabljena metoda BT. Ekonomske vrednosti za hektar posameznega ekosistema (gozd zmernih zemljepisnih širin, travniški ekosistem zmernih zemljepisnih širin in kmetijski ekosistem) v Kataloniji so bile preračunane na raven Slovenije. RAZVOJNO & VAROVALNO VREDNOTENJE TRAJNOSTNO EKONOMSKO VREDNOTENJE antropogeno TRADICIONALNO EKONOMSKO TRAJNOSTNO EKOSISTEMSKO metoda tržnih cen (MPA) metoda izogibanja škodi (DCA) metoda prenašanja koristi (BT) stopnja varovanja (5-stopenjska lestvica) vpliv na blagostanje/zdravje človeka (opisno,*) vpliv na bivalno okolje (opisno,*) ekocentrično ogroženost (5-stopenjska lestvica) € Slika 2: Metodološki okvir trajnostnega ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev. 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV Ekocentrična ocena gozdnih ES kaže, da so nekatere storitve že ogrožene. Predvsem gre izpostaviti storitev bla- ženja erozije prsti. Ocene ohranjenosti malo poznanih in poudarjenih vodne bilance gozdov in pomembnosti skla- diščenja vode. Pozitivno je, da golo- sečni način gospodarjenja ni dovoljen. Stanje izbranih ekosistemskih storitev po ekosistemih in predlogi za njihovo izboljšanje Gozdni ekosistem Največ površja Slovenije zavzema gozdni ekosistem, zato je bilo zanj vrednotenih kar pet ES. Trajnostno ekosistemska ocena pokaže, da so te storitve srednje varovane. Najnižjo oceno sta dobili les in lesna biomasa ter regulacijska storitev zadrževanja presežkov vode. Varovanje lesa je sla- bo ocenjeno predvsem zaradi nere- aliziranih gojitvenih del in poseka v zasebnih gozdovih ter nezainteresira- nosti za slovenski les (medmrežje 4). Storitev uravnavanja presežkov vode oziroma varstvo pred poplavami je slabo varovana zaradi še vedno pre- Pri varovanju gozdnih ES bi morali: • povečati zainteresiranost za realizacijo poseka ter izvedbo gozdnogojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih, • zmanjšati izvoz okroglega lesa in povečati konkurenčnost celotne gozdno-lesne verige, • povečati gradnjo lesenih stanovanjskih objektov predvsem z domačim lesom, saj les pozitivno vpliva na zdravje in bivalno okolje, • narediti študije vodne bilance gozdov, raziskati hidrološke značilnosti in pripravi- ti ocene prispevka gozdnega ekosistema k preprečevanju poplav, • izvajati takšno gospodarjenje, da se vzdržuje in izboljša gozdne strukture, pomemb- ne za skladiščenje vode, predvsem negovati poplavne in močvirnate gozdove, • ohranjati naravne gozdne združbe (manj monokultur, kot je smreka), • uvesti preventivne ukrepe pred erozijo in ne zgolj sanirati že nastale škode, • natančno (s)poznati pobočne procese in uvesti sodelovanje vseh vpletenih strok, začenši z vrednotenjem in preventivo. ekosistemska storitev tradicionalno ekonomska ocena trajnostno ekosistemska ocena trajnostno ekonomska ocena (vrednost in ocena 1–10) vrednost 1 metoda antropogeno (1–5) ekocentrično (1–5) divjad 6 milijonov evrov MPA 4* 4 6 milijonov evrov + 8* les in lesna biomasa 249 milijonov evrov MPA 2 4 249 milijonov evrov + 6 ponor CO 2 30,1 milijona evrov DCA 5 5 30,1 milijona evrov + 10 zadrževanje presežkov vode (355 milijonov evrov) BT 2 4 (355 milijonov evrov) + 6 blaženje erozije prsti (3,6 milijona evrov) BT 3 3 (3,6 milijona evrov) + 6 med (–7,2 milijona evrov) MPA 4* 4 (–7,2 milijona evrov) + 8* meso in mleko 175,6 milijona evrov MPA 3 4 175,6 milijona evrov + 7 opraševanje (392,4 milijona evrov) BT 3* 3 (392,4 milijona evrov) + 6* ribe 3 milijone evrov MPA 3 4 3 milijone evrov + 7 rastlinski proizvodi 58,2 milijona evrov MPA 2 3 58,2 milijona evrov + 5 biotska raznovrstnost / / 4** 2 6** pitna voda 66,5 milijona evrov MPA 3 4 66,5 milijona evrov + 7 SKUPAJ I. 2 1339,4 milijona evrov 3,2 3,7 1339,4 milijona evrov + 7 SKUPAJ II. 3 588,4 milijona evrov 588,4 milijona evrov + 7 1 Glede na različne podatke po posameznih ekosistemskih storitvah so izračuni narejeni za različna leta vse od 2012 do 2015. 2 Seštevek brez negativne vrednosti za storitev medu. 3 Seštevek brez negativne vrednost za storitev medu in vrednosti, kjer je bila uporabljena metoda prenašanja koristi. * – oznaka za izredno dober vpliv na zdravje ** – oznaka za izredno dober vpliv na zdravje in bivalno okolje Preglednica 1: Trajnostno-ekonomska ocena vrednosti izbranih ekosistemskih storitev v Sloveniji na letni ravni (vir: Vurunić 2015). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 9 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV monitoringu divjih opraševalcev. je že ogrožena Zaradi slabšega zdravstvene- ga stanja čebel, upadanja števila divjih opraševalcev in zabeleženih poginov čebeljih družin zaradi pesticidov je že ogrožena tudi intrizična vrednost, to je vrednost, ki presega ekonomsko vrednost čebel (Bevk 2014). Zaradi izrednega pomena za zdravje ljudi je dobila dodatno oznako »*«. Vodni ekosistem Pri vodnem ekosistemu je bila izposta- vljena le storitev preskrbe s produkti, in sicer z ribami. Ribolov na sladkih vodah je negospodarske narave, na morju posluje z izgubo, akvakultura pa je v porastu. Ocenjujemo, da ES slabše varujemo. V sladkih vodah so namreč presežene vsebnosti nitritov in amonija (med- mrežje 6). T udi ulov rib se zmanjšuje, problem so neprimerna ribiška plo- vila. Ekocentrično vrednotenje je pokaza- lo, da se v sladkovodnih in morskih dnost, kar ni presenetljivo, saj ima pri nas kar 86 % kmetijskih gospodarstev v uporabi travnike in pašnike, najpo- membnejša panoga kmetijstva pa je živinoreja (Skupna in kmetijska … 2014). Ocenjujemo, da jo slabše va- rujemo, saj je delež ekoživil glede na povpraševanje še vedno majhen. Dejavnost pridobivanja medu, pred- vsem pa čebelarjenja, ima pri nas dol- go tradicijo, ki jo še poudarja avtohto- na vrsta kranjske sivke. Kljub sledenju dobrim praksam slovenskega čebelar- jenja pa »… so donosi na panj nizki, stroški pridelave pa visoki …« (Meglič 2004, 78). Ocenjujemo, da ES dobro varujemo, saj so čebelarji že leta 1999 uvedli nadzorovano pridelavo medu (medmrežje 5), naš med ima geograf- sko označbo »Slovenski med« (Papler 2014). Velja za kakovostnega in var- nega, zato je pri vplivih na zdravje dobil dodatno oznako »*«. Izjemno pomembna storitev opraševanja je ocenjena daleč pred vsemi izbranimi storitvami. Podvržena je posledicam intenzivnega kmetovanja in slabšemu in razvojnih faz varovalnih gozdov ka- žejo na srednjo ogroženost. Edina sto- ritev, ki ima odlično trajnostno eko- sistemsko oceno, tudi med vsemi ES, je ponor CO 2 . Ta sposobnost gozda je odlično varovana, saj sta zanjo bi- stvenega pomena površina gozdov in povečevanje lesne zaloge. Trenutno še ni ogrožena, saj je zdravstveno stanje naših gozdov dobro. Posebno oznako »*« je dobil vpliv na zdravje pri div- jadi, saj je meso slovenske divjačine med najbolj cenjenimi v Evropi (No- vak 2014). Travniški ekosistem V okviru travniškega ekosistema so bile ovrednotene tri ES, a se med in opraševanje nanašata tudi na gozdni in kmetijski ekosistem. Vloga čebel in drugih opraševalcev je namreč ve- zana tako na travniške rastline kot na medovite drevesne vrste, predvsem pa je pomembna za opraševanje kmetij- skih pridelkov. Storitev mesa in mleka pašne živinoreje je dobila visoko vre- Pri varovanju travniških ES bi morali: • spodbujati ekološko kmetovanje in ekološko živinorejo ter zmanjšati prezgodnjo ter prepogosto košnjo, ki ogrožajo predvsem divje opraševalce, • ukrepati zoper intenzifikacijo živinoreje (predvsem govedoreje), ki lokalno pov- zroča večje pritiske, • ohranjati čistopasemske živali lisaste, rjave in črno-bele pasme, • spodbuditi čebelarje k ekološkemu čebelarjenju, • povečati konkurenčnost domačega medu, zmanjšati uvoz iz tujine in zagotoviti dovolj medu na vseh območjih Slovenije, • izvesti raziskave o divjih opraševalcih in uvesti monitoring, saj ti pomembno pri- spevajo k opraševanju, • uvesti ukrepe za učinkovit nadzor varoze, predvsem prehod na ekološko zatiranje, • redno menjavati čebelje matice in uporabljati avtohtono kranjsko sivko, • dokončno prepovedati uporabo pesticidov, predvsem iz skupine neonikotinoidov, katerih sledi so našli v čebelah. Slika 3: Gozdni ekosistem v dolini Vrat (foto: Suzana Vurunić). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV ekosistemskega vidika, saj je njena ekonomska vrednost neprecenljiva. Pritiski se kažejo predvsem pri eko- centrični oceni, saj je njena intri- zična vrednost izjemno visoka, a že zelo ogrožena. V Sloveniji naj bi bilo ogroženih že kar 45 % vrst živih or- ganizmov, skoraj polovica sesalcev in gnezdilk, petina praprotnic in semenk (medmrežje 8) ter kar deset od enaj- stih avtohtonih pasem (ras) domačih živali (Perpar 2010). Storitev ima iz- reden vpliv na zdravje in bivalno oko- lje, tako da je kot edina ES dobila dve dodani oznaki »**«. stemskega vidika ocenjena s slabim varovanjem. To se odraža tudi v dej- stvu, da po površini njiv in zemljišč, zasejanih z žitaricami, ne dosegamo meje za prehransko varnost (Kranjec 2015). Prav tako izgubljamo gensko in vrstno pestrosti naših sort (Meglič s sodelavci 2011). Ekosistemski storitvi, ki se nanašata na vse ekosisteme ES, ki se nanašata na vse ekosisteme, sta biotska raznovrstnost in zagota- vljanje pitne vode. Biotsko pestrost smo vrednotili samo s trajnostnega vodah pojavljajo tujerodne vrste, pri akvakulturi pa virusne okužbe (med- mrežje 7). Kljub dobremu zdravstve- nemu stanju je ES rib že ogrožena. Kmetijski ekosistem Pri kmetijskem ekosistemu je bila ovrednotena zgolj storitev preskrbe ljudi z nekaterimi rastlinskimi proi- zvodi (pšenica, krompir, belo zelje in jabolka), kar je z vidika prehranske varnosti izrednega pomena. Delež površin njiv, sadovnjakov in vrtnin v ekološki pridelavije leta 2014 do- segel 12 % vseh ekološko obdelanih površin (medmrežje 12), a je bil de- lež ekoživil glede na povpraševanje še vedno majhen – največje je namreč po svežih vrtninah, sadju, mlevskih in mlečnih izdelkih (medmrežje 10). Ker se površina njiv zmanjšuje, je bila ta storitev s trajnostnega ekosi- Slika 4: Varovana območja v Sloveniji. s večje reke Natura 2000 narodni park regijski park krajinski park strogi naravni rezervat naravni rezervat naravni spomenik Kartografija: Suzana Vurunić Vir: Agencija RS za ..., 2004; Geodetska uprava RS, 2012. 40 km 20 10 0 Zavarovana območja Pri varovanju vodnih ES bi morali: • spodbujati zastopanost ekoloških ri- bogojnic, • ohraniti omejitve morskega ulova, saj je stalež sardele v celoti izkoriščen, • prestrukturirati in posodobiti slovensko ribiško floto, ribiško opremo in uvesti okolju prijaznejše ribolovne metode, • spodbujati akvakulturo z ukrepi za izboljševanje veterinarsko-sanitarnih pogojev vzreje in omogočati boljše zdravstveno stanje vodnih organiz- mov v ribogojnicah, • varovati vodne habitate pred onesna- ževanjem in pregradami (hidroelek- trarne), ki spreminjajo in uničujejo vodne habitate, ob morju pa pred- vsem pred pozidavo in turizmom, • vzpostaviti sistem nadziranja širitve tujerodnih vrst in preprečiti še večjo škodo. Pri varovanju kmetijskih ES bi morali: • spodbuditi ekološko pridelavo in povečati delež ekoloških kmetij z ekološkimi njivami in vrtovi ter trajnimi nasadi • preprečiti zmanjševanje površine njiv in za vzpostavitev prehranske varnosti za- gotoviti več njiv, zasajenih z žitaricami,, • povečati samooskrbo z zelenjavo, • varovati pridelavo tradicionalnih in starih sort (na primer krompirja in jabolk), • povečati uspešnost sistema fitosanitarnega nadzora, predvsem pa pripraviti ustrezne strokovne in pravne podlage za varstvo pred novimi tujerodnimi škodlji- vimi organizmi. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 11 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV podnebnih sprememb in še nekaterim, kar slabša varovanje ES, predvsem pa ogroža njihovo intrizično vrednost. S tem ogrožamo tudi naša življenja. Vrednotenje ekosistemskih storitve je podlaga za trajnostno načrtovanje V zadnjih letih se pozornost vse bolj usmerja k ovrednotenju ekosistem- skih storitev, ki se jih skuša oceniti v denarni in nedenarni vrednosti, v od- visnosti od vrste ekosistemske stori- tve, razpoložljivih virov, predvsem pa namena vrednotenja. Veliko metod je namenjenih prikazu njihovih vredno- sti v denarni vrednosti; dostikrat tudi v obliki pripravljenosti ljudi, da zanje plačajo (WTP – willingness to pay). Imamo pa tudi storitve, ki jih je fi- nančno težko ovrednotiti oziroma jih sploh ne bi smeli vrednotiti, kakršne so na primer človeško življenje, estetika okolja, biotska raznovrstnost. A vendar to počnemo vsak dan, saj je vrednote- nje neločljivo povezano z odločitvami. Z razvojnim in varovalnim vrednote- njem izbranih ES Slovenije smo skuša- li zajeti tako tradicionalno ekonomsko vrednotenje kot nedenarno vrednote- nje z uporabo trajnostno ekosistem- skih metod. Takšno vrednotenje je namenjeno odločevalcem, politikom, prostorskim načrtovalcem in okolje- varstvenikom na državni, regionalni in lokalni ravni, predvsem pa družbi in tudi vsakemu posamezniku. Razvojna in varovalna vrednost sta odlična pod- laga za trajnostno načrtovanje in razvoj v kontekstu varovanja dobrin ter uslug ekosistemov. Tako narašča zavest ljudi o vrednosti obdajajoče nas narave in usmerja tudi pot Slovenije – biotskega Vrednost vseh ekosistemskih storitev Slovenije ES Slovenije so raznolike in imajo pomemben vpliv na blaginjo človeka. T udi pri nas se že kažejo globalni tren- di zmanjševanja dobrin in koristi eko- sistemov. Končna ekonomska ocena izbranih ES 1,3 milijarde evrov je leta 2013 pomenila skoraj 4 % BDP (Bru- to domači proizvod … 2015). Konč- na tradicionalna ekonomska ocena je zelo podcenjena, saj je bilo izbranih le 12 storitev. Vseh ES Slovenije je veliko več – za celovito oceno bi bilo treba vključiti še travniško biomaso, uravnavanje kakovosti zraka, zaščito pred vetrom in hrupom, možnosti za rekreacijo, inspiracijo, vzgojo, iz- obraževanje in podobno. Zaradi tega je skupna ekonomska vrednost precej večja. Glede na vrednost posameznih ekosistemov na svetovni ravni (za leto 2011) lahko celotno ekonomsko vre- dnost ES Slovenije ocenimo na kar 16,8 milijarde evrov ali skoraj polovi- co slovenskega BDP leta 2013. Trajnostno ekosistemska vrednost vseh storitev bi bila najverjetneje podobna, saj se številni pritiski človekovih de- javnosti tudi pri našem vrednotenju ponavljajo. Večina ekosistemov je iz- postavljenih negativnim učinkom in- tenzivnega kmetovanja, onesnaževanja, širjenja pozidave, prometa in rekreacije, Storitev preskrbe s produkti – pitno vodo – varujemo srednje, saj je kako- vost nekaterih vodnih teles slaba. Na sistem čiščenja odpadnih voda je pri- ključenih le 55 % prebivalcev Sloveni- je (Zajc 2014). Pri vplivih na zdravje je treba izposta- viti, da skoraj 10 % Slovencev še ve- dno ni priključenih na javni vodovod. Na manjših oskrbovalnih območjih prihaja do fekalnega onesnaževanja ter čezmerne prisotnosti virusov in bakterij (Sovič 2015). Pri varovanju biotske raznovrstnosti je treba: • vpeljati ekosistemski pristop varstva naravnih dobrin, • ohranjati naravne habitate, • izboljšati ozaveščenost ljudi o pomembnosti barij in mokrišč, • spodbujati ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč, • zmanjšati vplive intenzivnega kmetovanja in rekreativnih dejavnosti ter obe de- javnosti smotrno omejiti, • ohranjati avtohtone pasme in rase. Pri varovanju pitne vode je treba: • ohranjati gozdna zemljišča in eksten- zivno rabo tal, • preprečiti povečanje površine trajnih nasadov, • spodbujati ekološko kmetovanje, • urediti odvajanje in čiščenje komunal- nih odpadnih voda za vse prebivalce Slovenije, • povečati delež državljanov, ki so pri- ključeni na javni vodovod, ali tiste iz manjših, neurejenih sistemov priključi- ti na večje sisteme oziroma jim zagoto- viti ustrezen nadzor kakovosti, • zagotoviti nadzor nad vodovarstvenimi območji, izvajati vzdrževalna dela in dezinfekcije oziroma obdelave vod, • na območjih kraške podzemne vode tehtno premisliti pri dejavnostih in po- segih v prostor. NAPIS NAD ČLANKOM 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV javne dobrine in pravica vseh. Zaveda- nje o njihovi vrednosti mora postati naša vrednota. spevkom smo želeli prikazati, koliko je vredna narava, in to ne le s finančnega zornega kota. Kljub vrednotenju so ES parka z izjemno ekocentrično vlogo – se usmreja vstran od posegov, ki slabša- jo količino in kakovost ES. S tem pri- Viri in literatura 1. Bevk, D. 2014: Le pestre združbe opraševalcev zagotavljajo zanesljiv servis opraševanja. Medmrežje: http://www.tromba.si/dr-danilo-bevk-nacionalni-institut-za-biologijo-le-pestre-zdruzbe-oprasevalcev-zagotavljajo-zanesljiv-servis- oprasevanja/ (20. 8. 2015). 2. Bruto domači proizvod, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. 2015. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0301910S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/03_nacionalni_ racuni/05_03019_BDP_letni/&lang=2 (13. 9. 2015). 3. Costanza, R., Wilson, M., T roy, A., Voinov, A., Liu, S., D'Agostino, J. 2006: The Value of New Jersey’s Ecosystem Services and Natural Capital. Burlington. Medmrežje: http://training.fws.gov/EC/Resources/nrdar/injury_quantification/NJvaluationpart2.pdf (12. 12. 2012). 4. Ecosystem services evaluation in the Škocjan Caves Regional Park, Ljubljana, 2011. Medmrežje: http://awsassets.panda.org/downloads/ecosystem_services_evaluation_in_the_skocjan_caves_regional_park.pdf (5. 12. 2012). 5. Gaberščik, A. 2008: Ohranjanje ekosistemskih storitev – temelj našega preživetja. Ekosistemi – povezanost živih sistemov. Ljubljana. 6. Hlad, B., Skoberne, P . 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, 2. del. Stanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Ljubljana. Medmrežje: http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost2.pdf (2. 6. 2014) 7. King, D. M., Mazzotta, M. J. 2000: Dollar-based Ecosystem valuation methods. Medmrežje: http://www.ecosystemvaluation.org/index.html (1. 12. 2012). 8. Kranjec, S. 2015. Kmetijska zemljišča. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/ (7. 9. 2015). 9. Medmrežje 1: http://rkg.gov.si/GERK/ (3. 6. 2015). 10. Medmrežje 2: http://www.natura2000.si/index.php?id=213 (4. 8. 2015). 11. Medmrežje 3: http://archive.defra.gov.uk/environment/policy/natural-environ/documents/eco-valuing.pdf (29. 12. 2012). 12. Medmrežje 4: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/Por_ZGS_gozd2012.pdf (20. 10. 2013). 13. Medmrežje 5: http://www.slovenski-med.si/oznacba-smgo.html (7. 8. 2015). 14. Medmrežje 6: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/ribistvo/ (8. 8. 2015). 15. Medmrežje 7: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Ribistvo/NSNA_2014_2020.pdf (1. 9. 2015). 16. Medmrežje 8: http://www.arso.gov.si/soer/biotska_raznovrstnost.html (30. 10. 2013). 17. Medmrežje 9: http://www.millenniumassessment.org/documents/document.356.aspx.pdf (23. 12. 2012). 18. Medmrežje 10: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Ekolosko_kmetijstvo/ANEK_zakljucno_ porocilo.pdf (14. 8. 2015). 19. Medmrežje 11: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op_toplogredni_ plini2012_1.pdf (3. 7. 2015). 20. Medmrežje 12: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/analiza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/ (14. 8. 2015). 21. Meglič, M. 2004: Čebelji pridelki – pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici. 22. Meglič, V., Čergan, Z., Dolinčar, P ., Verbič, J., Zemljič, A. 2011: Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/print?ind_id=450&lang_id=302 (27. 8. 2015). 23. Mršić, N. 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija – »vroča točka« Evrope. Biotic diversity in Slovenia. Slovenia – the »hot spot« of Europe. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. Ljubljana. 24. Novak, J. 2014: Slovenska divjačina med najbolj cenjenimi v Evropi. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/slovenska-divjacina-med-najbolj-cenjenimi-v-evropi/334054 (27. 6. 2015). 25. Oražem, D. 2014: Načrt sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014. Ljubljana. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/2014Ujma/Nacrt__sanacije_zled_2014.pdf (2. 7. 2015). 26. Ozdemiroglu, E., Tinch, R., Johns, H., Provins, A., Powell, J., T wigger-Ross, C. 2006: Valuing our natural environment – Annexes. London. Medmrežje: http://www.hm-treasury.gov.uk/d/3%281%29.pdf (6. 12. 2012). 27. Papler, D. 2014: Ekonomska analiza prodaje medu v Sloveniji. Konferenca VIVUS. Prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo. Strahinj. Medmrežje: http://www.bc-naklo.si/uploads/media/74-Papler-Z.pdf (6. 8. 2015). 28. Perko, F . 2004: Gozd in gozdarstvo Slovenije. Zveza gozdarskih društev Slovenije. Ljubljana. 29. Perpar, T. 2010: Biotska raznovrstnost – domače živali. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=451 (8. 9. 2015). 30. Sarukhán, J., Whyte, A. 2005: Ecosystems and Human Well-being. Synthesis. Medmrežje: http://www.millenniumassessment.org/documents/document.356.aspx.pdf (23. 12. 2012). 31. Skupna in kmetijska zemljišča kmetijskih gospodarstev, Slovenija, po letih. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2014. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1516501S&ti=&path=../Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_ kmetijska_gospod/01_15165_zemljisca/&lang=2 (11. 8. 2015). 32. Sovič, N. 2015: Monitoring pitne vode 2014 – letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014. Ljubljana. Medmrežje: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/pr14monitoringpitnevode2014zakljucnoporocilo.pdf (10. 9. 2015). 33. Verbič, M., Slabe Erker, R. 2007. Economic valuation of environmental values of the landscape development and protection area of Volčji Potok. Ljubljana. Medmrežje: http://www.ier.si/files/Working%20paper-32.pdf (7. 5. 2015). 34. Vidrih, M. 2007: Razširjenost in prihodnost travinja v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: http://web.bf.uni-lj.si/katedre/clanki/T ravinje_Slovenije.pdf (22. 7. 2015). 35. Vurunić, S. 2015: Razvojno in varovalno vrednotenje ekosistemskih storitev Slovenije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana 36. Zajc, M. 2014: Čiščenje odpadnih voda. Kazalci okolja v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=597 (4. 7. 2015). 37. Žujo, J., Marinšek, M. 2011: Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev Lovrenških jezer. Ljubljana. Medmrežje: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2011/Vrednotenje_Lovrenskih_jezer_final_julij_2011_2476.pdf (4. 7. 2015).