Letošnji) zimsko sezono se smučarji in žičničarji glede snega ne morejo pritoževati. Povsod na Gorenjskem, kjer so žičnice, ga je dovolj. Bomo torej to »turistično zimo« (poslovno) uspešno sklenili/ — A. Ž. Foto: F. Perdan
Leto  XXX.   Številka 4
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin (Jčakar
Kranj, torek, 18. 1. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA* GORENJSKO
Socialistično samoupravljanje in neuvrščena politika
KRANJ - Včeraj, dopoldne se je v Kranju začel seminar Zveze socialistične mladine Jugoslavije in nacionalnih mladinskih komitejev nordijskih dežel Danske, Finske, Islandije, Norveške in Švedske o jugoslovanskih pogledih in izkušnjah pri razvijanju socialističnega samoupravljanja ter o izmenjavi pogledov na to problematiko v svetu. Na seminarju sodelujejo po štirje predstavniki nordijskih dežel in po dva predstavnika Zveze socialistične mladine iz vsake republike, eden iz vsake pokrajine ter delegati predsedstva Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Po včerajšnji otvoritvi seminarja je imel uvodno predavanje o Razvoju, izkušnjah in praksi socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji profesor fakultete za politične vede v Beogradu Jovan Marjanović. Jutri pa bo na programu drugo predavanje in sicer o Zgodovinski pogojenosti in soodvisnosti samoupravljanja in neuvrščene politike SFRJ. Govoril bo podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Novak P ribiče vić.
Jutri popoldne bodo gostje nordijskih dežel
Seminar ZSMJ in nacionalnih mladinskih komitejev nordijskih dežel v Kranju
obiskali
iz tudi
kranjsko občinsko skupščino, v petek dopoldne pa Iskrino temeljno organizacijo združenega dela ATC Labore. Pogovarjali pa se bodo tudi s predstavniki regionalne zdravstvene skupnosti. Popoldne v petek pa bodo imeli
izlet na Bled in v Begunje. Seminar v Kranju se bo tako končal v petek, 21. januarja. V soboto pa bodo še pogovori v republiški skupščini in v republiški konferenci socialistične zveze.
A. 2.
Vpliv zavarovancev
Izvršna odbora občinskih konferenc SZDL Radovljica in Jesenice sta razpravljala o novi organizaciji gorenjskega zavarovalstva — Konference delegacij za promet in kmetijstvo skupni za
obe občini
Jesenice — V četrtek, 13. januar ja, sta se na Jesenicah sestala izvrš
na odbora občinskih konferenc SZDL Radovli ica in Jesenice in razpravljala o novi organiziranosti gorenjskega zavarovalstva.
Na Gorenjskem se je razmeroma zelo hitro začela ustavna preobrazba zavarovalstva, samoupravni sporazum o ustanovitvi gorenjske območne zavarovalne skupnosti Triglav pa velja od 1. januarja letos. - Zavarovalno skupnost ustanavljajo družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in občani, zavarovanci pa se združujejo zaradi vzajemnosti in solidarnosti tako, da poslej sami gospodarijo s sredstvi. Dohodkovna soodvisnost bo zatorej odslej prisotna tudi v zavarovalstvu, zavarovanci, združeni po nevarnostih tveganj po posameznih področjih pa bodo samoupravno odločali o dohodku. Ustanovili bodo pet rizičnih skupnosti, v katerih bodo delegati upravljali, se dogovarjali in sporazumevali. Do združitve dveh slovenskih zavarovalnic, Save in Maribora, so s sredstvi večinoma gospodarili le delavci v zavarovalstvu, denar je bil zavarovancem odtujen, saj nanj niso imeli nikakršnega vpliva. Z oblikovanjem novih družbenoekonomskih pogojev bodo le zavarovanci, organizirani po načelu samoupravljanja, povsem odločali o razmeroma izredno visokih sredstvih, ki se zbirajo v okviru zavarovalstva.
Po občinah bodo ustanovili konference delegatov in sicer za vseh pet rizičnih skupnosti bodisi za eno ali več občin skupaj. Organizirali se bodo tako, da bodo zavarovanci !ahko kar najbolje in najbolj uspešno uveljavljali svoje želje in interese
ter upravljali s sredstvi. Člani izvršnih odborov obeh občin so menili, da bi bilo najbolj primerno, ko bi konference delegacij za rizični skupnosti kmetijstva in prometa delovali za obe občini, medtem ko bodo /,a ta področja ustanovili skupne konference delegacij tudi v občinah Kranj, Skofja Loka in Tržič. Vsaka rizična skupnost se bo samoupravno organizirala ter ustanovila več organov, zaradi usklajevanja skupnih in različnih interesov pa je ustanovljena še skupnost temeljne rizične skupnosti, imenovana območna skupnost, ki ima sedež v Kranju. Zavarovalna skupnost Triglav pa združuje vse rizične skupnosti Slovenije.
Člani izvršnih odborov so poudarili pomen primernega kadrovanja in sestave konferenc delegacij, ob tem pa bodo morale sodelovati kadrovske komisije v okviru Socialistične zveze. Območno skupnost v Kranju čaka vrsta dodatnih nalog in obveznosti, tudi jeseniški delovni kolektiv bo bolj obremenjen, vendar se bo jeseniška skupnost morala razširiti tudi na radovljiško občino. S službami v Radovljici bi svojo dejavnost nedvomno izredno približali tudi radovljiškim zavarovancem, zato so se člani obeh izvršnih odborov zavzemali za čimprejšnjo ustanovitev in organizacijo servisa v Radovljici.
O samoupravnem sporazumu in o novem organiziranju gorenjskega zavarovalstva bodo v prihodnje razpravljale vse gorenjske krajevne in druge skupnosti, občinski konferenci SZDL obeh občin pa bosta sodelovali pri teh razpravah in se zavzemali za dosledno preobrazbo zavarovalstva po načelih ustave in zakona o združenem delu. D. S.
- Izredna skrb kmetijstvu v kranjski občini
Kranj — V kranjski občini so v zadnjih letih, predvsem pa v minulem letu, posvečali izredno skrb kmetijski proizvodnji. Zaradi naravnih pogojev je kmetijska proizvodnja v občini usmerjena predvsem v živinorejo, v poljedelstvu pa v proizvodnjo krompirja in zelenjave. Tako so glavni kmetijski proizvodi v občini mleko, goveje meso in krompir.
Proizvodnja teh treh pridelkov je lani že pokrila potrebe v občini. Tako je bila proizvodnja mleka za približno 50 odstotkov večja od potreb v občini, proizvodnja krompirja pa je bila za blizu 90 odstotkov večja. V primerjavi z leti nazaj se tako na tem področju kažejo izredni rezultati. Le-ti pa so plod spremenjene kreditne politike, benificirane obrestne mere in spremenjene občinske davčne politike.
Lani je bilo v občini preusmerjenih že 698 kmetij. V večini le-teh gre za kombinirano proizvodnjo: mleko, živina, krompir. Sedem kmetij pa je usmerjenih v tako imenovano specializirano proizvodnjo mleka. Letos bodo z novimi vlaganji v preusmerjanje zasebnih kmetij v občini nadaljevali. Tako računajo, da se bo najkasneje v dveh letih preusmerilo še okrog 150 kmetij.
Dosedanja investicijska vlaganja v modernizacijo in preusmeritve niso bila majhna. Vrednost le-teh je do konca minulega leta znašala prek 20,2 milijona dinarjev. Od tega so kmetovalci vložili sami okrog 11,6 milijona dinarjev ali blizu 58 odstotkov, krediti Ljubljanske banke, hranilno-kreditnih služb zadrug in republiške razvojne skupnosti pa so znašali okrog 8,5 milijona dinarjev oziroma nekaj več kot 42 odstotkov celotne vrednosti.
Da sta bila preusmerjanje in modernizacija kmetij tako hitra, je kot rečeno precej pripomogla tudi občinska davčna politika 626 kmetovalcem, ki so se odloČili za preusmeritev kmetij, je bilo lani v kranjski občini na primer priznanih skoraj 1,8 milijona dinarjev davčnih olajšav. Drugače povedano, vsak kmetovalec, ki se je odločil za preusmeritev kmetije, je dobil davčno olajšavo. Poleg davčnih olajšav pa pokriva sklad za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje tudi del obrestne mere pri najetih kreditih zasebnih kmetovalcev. Ta znesek je lani znašal dobrin 567.000 dinarjev. Tako je vsak kmetovalec plačeval le 3-odstotne obresti od najetih kreditov. Razen tega sklad daje denar tudi pospeševalni službi, regresira nakup plemenske živine, semenskega krompirja in daje štipendije kmečkim fantom in dekletom za nadaljevanje šolanja v kmetijskih šolah.
Nazadnje za primerjavo še povejmo, da je v nekaj letih, predvsem pa lani, občinska skupščina vračala kmetovalcem v obliki olajšav, benificirane obrestne mere, sofinanciranju pospeševalne službe in regresov okrog dve tretjini sredstev, ki bi jih po zakonskih predpisih lahko prelila tudi v dohodek občinskega proračuna. To pa niso majhna sredstva, ki pa so se usmerjena v kmetijstvo zares dobro obrestovala. Tako začrtana pa bo kmetijska politika v občini tudi v prihodnje.
A.Zalar
Priznanja za delo na potresnem območju
stanovanjske
ŠKOFJA LOKA - Ob obno--vitvi potresnega področja, predvsem v Posočju, je izdatno pomagala tudi lesna industrija Jelovica Škofja Loka. Nalogo je delovna organizacija opravila uspešno, ob tem pa so ji pomagale delovne organizacije s prevzemom kooperantskih del in tudi z drugimi oblikami pomoči. Izkazali so se delavci, šole in družbenopolitične organizacije, ki so s pravočasno sprejetimi ukreni omopočile pravočasno in
uspešno montažo gradnje Jelovice.
Ob zaključku del je delavski svet delovne organizacije Jelovice sprejel sklep, da se za uspešno delo pri izgradnji stanovanjskih hiš podelijo najbolj prizadevnim plakete in priznanja. Delovna organizacija bo zato organizirala zaključno slovesnost v četrtek, 20. januarja, v Galeriji na Loškem gradu. V kulturnem programu bo sodeloval oktet Jelovica. D. S.
SEZONSKO ZNIŽANJE
KRANJ
■    tmtke konfekcije,
pletenin, srajc
do 50 %
v veleblagovnici GLOBUS, blagovnici KOKRA Kranj, v proda jalnah KOKRA na Jesenicah in SLON Žiri
Naročnik:
r
SZDL o štipendiranju
O razmerah na področju štipendiranja v naši republiki je pred kratkim razpravljal tudi izvršni odbor predsedstva RK SZDL Slovenije. Med sklepi, ki jih je sprejel, so tudi, da je treba zaostale štipendije učencem in študentom, ki se brez tega ne morejo šolati, takoj izplačati. Glede na težave sedanjega prelivanja solidarnostnih sredstev, pa naj skupna komisija podpisnic pripravi nov predlog prelivanja sredstev, razen tega pa naj zbor podpisnikov sporazuma takoj prične s postopkom za spremembo določil dogovora, ki so se pokazala kot neustrezna.
Več premoga
Lani smo v Jugoslaviji nakopali skoraj 37 milijonov ton -lignita ter rjavega in črnega premoga. V primerjavi z letom prej je količina nakopanega premoga večja za 4 odstotke. Glede na kalorično vrednost pa se proizvodnja ni povečala več kot za 2,7 odstotka. To pomeni, da med premogi prevladuje lignit, medtem ko stagnira ali celo upada proizvodnja črnega in rjavega premoga. Rudniške zaloge niso več velike, tako da ne morejo biti zadostna osnova za delo termoelektrarn.
Lanska proizvodnja
Čeprav smo v Sloveniji načrtovali, da naj bi se lanska industrijska proizvodnja povečala za 6 odstotkov, pa je bilo že v lanski prvi polovici leta čutiti močno nazadovanje; kljub temu pa je bila lanska industrijska proizvodnja v Sloveniji višja kot leto poprej za 2,3 odstotka. K temu je predvsem pripomogla uspešna decembrska proizvodnja, ki je bila kar za 8,7 odstotka večja od decembra 1975. Lanska rast industrijske proizvodnje kljub zastojem torej pomeni uspeh: treba pa je povedati, da je bila najnižja v državi, sodi pa tudi med najnižje rasti v povojnem obdobju. Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji pa je lani narasla v primerjavi z letom prej za 3,4 odstotka.
Koliko za stanarine?
Resolucija o letošnjem družbenoekonomskem razvoju Slovenije predvideva, da se lahko stanarine podražijo do 30 odstotkov, podražitev pa je že podprl tudi izvršni odbor zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Občinske skupščine naj s podražitvami ne bi odlašale, tako da bi nove stanarine veljale že od 1. marca. Predlagano je tudi, da se sedanja lestvica subvencioniranih stanarin dopolni, merila pa naj bi izdelali v občinah.
Celjani za samoprispevek
Nedeljskega referenduma v Celju se je udeležilo od 85 do 90 odstotkov volilcev. Občani 'so se na tem že drugem referendumu za samoprispevek odločali za gradnjo vrtcev, šol, domov za ostarele ter zdravstvenih in kulturnih objektov.
Strokovnjaki o Sredozemlju
V Splitu bo od 31. januarja pa do 4. februarja velika konferenca predstavnikov 18 sredozemskih držav, ki bodo razpravljali o obveznostih svojih držav za uresničevanje »modrega načrta* za Sredozemlje. Gre torej za vrsto ukrepov za varstvo in razumnejše izkoriščanje enega najbolj ogroženih morij na svetu.
Seja IS SR Slovenije
Slovenski izvršni svet je obravnaval več zakonskih predpisov s področja varstva in urejanja okolja, sprejel odlok o normativih za količine škodljivih snovi, ki se smejo izpu-ščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja; sprejel je tudi odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa v okolju ter bivalnih prostorih. Izvršni svet je nadalje razpravljal o problematiki razvoja prometa v naši republiki, obravnavana pa sta bila tudi predloga zakonov o delavskih univerzah ter zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi.
Jesenice
Pri koordinacijskem svetu ZSMS v železarni Jesenice se te dni pripravljajo na sejo sveta, na kateri bodo pregledali in ocenili delo ter aktivnost mladih železarjev v zadnjih mesecih. Kot zdaj ugotavljajo, je lanskoletna oktobrska problemska seja vnesla v uresničevanje nalog več zavzetosti in odgovornosti. Na prvi letošnji seji koordinacijskega sveta ZSMS, ki bo 20. januarja, bodo razpravljali o vseh uspehih, obenem pa bodo spregovorili o nekaterih pomanjkljivostih in napakah, ki še vedno ovirajo delo ZSMS v Železarni.
J.R.
V četrtek, 13. januarja, so člani izvršnega odbora občinske konference SZDL razpravljali o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. Družbeni dogovor so člani izvršnega odbora sprejeli, na seji pa so tudi imenovali delegata občinske konference SZDL v koordinacijski odbor za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo, obravnavali predlog za odlikovanje Železarja, glasila delovnega kolektiva sestavljene organizacije združenega dela Železarne Jesenice ter razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih.
• . -v - -
V petek, 14. januarja, je bila razširjena seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o uveljavljanju ustavne vloge in položaja SZDL v krajevni skupnosti, organiziranju proslav in drugih prireditev ter o koledarju prireditev za letos, o vzpostavitvi mreže za II. televizijski program v občini, o problemih Zveze kulturno prosvetnih organizacij ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
V sredo, 19. januarja, bo redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o osnutku družbenega načrta razvoja občine za leto 1977, o poročilu o realizaciji programa komunalnih del za leto 1976, o osnutku pogodbe o opravljanju storitev na strojih IBM in računalniku IBM ter o osnutku odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. D. S.
Kranj
Na petnajsti redni seji se je včeraj, 17. januarja, sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Kranj. Obravnaval je oceno delovanja zveze komunistov in uveljavljanja ustavne vloge socialistične zveze v kranjski občini in poročilo o srečanju predstavnikov krajevne skupnosti Preddvor v krajevni skupnosti DvorOvi v Bosni.
Včeraj popoldne je bil tudi skupni sestanek skupine delegatov za področje gospodarstva in zbora občin republiške skupščine. Pogovorili so se o gradivu za 40. sejo zbora občin in 41. sejo zbora združenega dela republiške skupščine.
Na deveti redni seji se bo danes, 18. januarja, popoldne sestal zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj. Razpravljali bodo o poročilu o rezultatih izrednega razpisa za dodelitev posojil za nakup zgrajenih in neprodanih stanovanj na Planini in v poslovno-stanovanjskem objektu ob cesti JLA v Kranju.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari je za danes popoldne sklical posvet o nekaterih odprtih vprašanjih glede nogometa v okviru posameznih telesnokulturnih skupnosti in na Gorenjskem. Posveta se bodo med drugim udeležili tudi predstavniki Gorenjske nogometne zveze.
Predsednik skupščine gorenjskih občin inž. Marko Vraničar je za četrtek, 20. januarja, sklical četrto redno sejo predsedstva. Na seji bodo med drugim razpravljali o oblikovanju stališč glede naložb v zdravstvo. A. Ž.
Radovljica
Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je pred nedavim poslalo vsem osnovnim organizacijam ZSMS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah predlog akcijskega programa občinske konference ZSMS in njenih organov za letos. V predlogu programa je poudarjeno celoletno praznovanje 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ oziroma ZKJ in 40-letnico ustanovitve KP Slovenije. Številne prireditve pod tem naslovom so predvidene prav v mesecu mladosti. Tako naj bi takrat poleg številnih kulturnih in športnih prireditev in tekmovanj pripravili tudi kviz tekmovanje na to tćmo. Po razpravi v osnovnih organizacijah ZSMS o predlogu akcijskega programa namerava predsedstvo občinske konference ZSMS v začetku februarja sklicati sejo, na kateri bodo uskladili pripombe in sprejeli akcijski program.
Škofja Loka
V četrtekj'20. januarja, bo v prostoru občinske konference SZDL redna seja predsedstva občinske konference, na kateri bodo obravnavali predlog finančnega načrta občinske konference SZDL za letošnje leto, o organiziranosti izvršnega odbora občinske konference SZDL, o programu dela volilne komisije in sprejemu poslovnika, o osnutku programa nalog o pripravah na skupščinske voMtve v letu 1978 ter o organiziranju javnih razprav o volilnih pripravah in volitvah ter o nekaterih kadrovskih vprašanjih.
V četrtek, 20. januarja, bo sestanek o ustanovitvi informativnih skupin v krajevnih skupnostih. Sestanek sklicuje Socialistična zveza delovnega ljudstva Škofja Loka, udeležili pa se ga bodo predstavniki krajevnih skupnosti in informacijsko-dokumentacijskega centra.
V sredo, 19. januarja, bo redna seja izvršnega odbora občinske Zveze društva prijateljev mladine, na kateri bodo razpravljali o dosedanji aktivnosti izvršnega odbora ter spregovorili o pripravah na letno skupščino občinske Zveze prijateljev mladine. Razen tega bodo razpravljali tudi o evidentiranju kandidatov za nove organe občinske zveze.
V četrtek, 20. januarja, bo redna seja občinske konference ZKS Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o realizaciji sklepov 5. seje CK ZKS v Škofji Loki, o poročilih komisij ter obravnavali programe dela komisij, program idej-nopolitičnega usposabljanja ter razpravljali o rezultatih akcije tedna Komunista na temo Človek, delo, kultura. Na seji bodo sprejeli tudi finančni načrt za leto 1977. 1 D. S.
Tržič
Vsa pohvala krajevnim skupnostim
Ljubljana — Sekretariat za informacije skupščine SRS je pretekli petek v pogovoru z novinarji ocenil dosedanje delovanje in uveljavljanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. »Slovenija danes ne bi bila tako urbano urejena, če ne bi k temu prispevale krajevne skupnosti oz. krajani s svojim prostovoljnim delom in s samoprispevki«, je bilo še posebej poudarjeno. Do takšnega mnenja je sekretariat prišel na osnovi analize samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti, ki bo osrednja točka obravnave na sredinem zasedanju vseh treh zborov skupščine SRS. Seveda je v delu KS še dosti pomanjkljivosti (mnoge nimajo izdelanih statutov, premalo se sestajajo zbori krajanov, sodelovanje in povezovanje med krajevnimi skupnostmi še ni zaživelo, kot je bilo pričakovano), pa vendar so KS že močno uveljavile svoj obstoj in svoj vpliv na celotno življenje krajanov.
Krajevne skupnosti povsod tam, kjer so našle skupen jezik in skupne interese med KS, občinsko skupščino in TOZD, dobro izpolnjujejo svoje programe. Delavci, ki so obenem tudi krajani KS in v KS prebijejo dobršen del svojega časa, vedno bolj spoznavajo dejstvo, da je KS tista osnovna celica naše družbe, v kateri vsi skupaj uresničujemo svoje potrebe in interese. Zato je že mnogo lažje dogovarjanje med KS in OZD o skupnih akcijah, pa naj gre za ustanovitev in ureditev otroškega varstva v KS, šole, izgradnjo vodovoda, ali kanalizacije, ali objektov za rekreacijo, turizem in podobno. Krajevne skupnosti, ki so jih vprašali o težavah, so navajale finančne, kadrovske in prostorske. Finančne skušajo reševati (in to uspešno!) s sodelovanjem z OZD in občinsko skupščino ter samoprispevki. Sekretariat za informacije priporoča dogovor KS, da se z »upravitelji« družbenih prostorov v KS dogovorijo za uporabo le-teh za delovanje KS in družbenopolitičnih organizacij. Kajti, tako kot šole so se tudi drugi družbeni objekti gradili s skupnimi sredstvi, pogosto s samoprispevki krajanov in niso last ne šol, ne vrtcev, ne kulturnoumetniških društev, ne športnih društev in tudi ne gasilcev in podobno. Ti objekti so jim dani le v upravljanje!
V delovanju občinske skupščine lahko ugotovimo, da je delegatski sistem prav V zboru krajevnih skupnosti v celoti zaživel. Zato bi bilo potrebno v nadaljnem delu tega zbora in njegovega samostojnega odločanja organizirati več samostojnih zasedanj (in ne le skupna zasedanja vseh občinskih zborov), ker ima zbor krajevnih skupnosti veliko svojih »specifičnosti«, ki jih samostojno lahko rešuje le on sam!
Ce smo danes mnogo pohvalnega spregovorili o delu in vlogi krajevnih skupnosti, pa moramo poudariti, da samoupravne interesne skupnosti še vedno iščejo svoja praktična izhodišča. SIS so še vedno v začetku razvoja, kar je povsem razumljivo, saj predstavljajo čisto nekaj novega v našem samoupravnem delegatskem sistemu in so začetne pomanjkljivosti opravičljive. Tu nestrpnost nima osnove. Kljub temu pa se moramo vsi skupaj zavedati, da ni več skrbnikov za dobro • počutje nas delavcev. Za naše počutje skrbimo sami, svoje okolje si urejujemo v skladu z rezultati svojega in združenega dela. Zato denar krajevni skupnosti ne prispeva naša delovna organizacija (OZD), temveč prispevamo ostvarjena sredstva mi sami: delavci, kmetje, upokojenci in vsi ostali zavezanci, krajani KS. V vsej tej problematiki krajevne skupnosti pa morajo najti pravo mesto tudi družbenopolitične organizacije in potrošniški sveti. I. S.
Oživili bomo tradicije NOB
Pretekli petek se je na prvi seji sestal svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL Kranj. Svet ima 26 članov, ki zastopajo kar 24 različnih družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Za predsednika sveta je bil izvoljen Slavko Malgaj, predsednik občinske konference SZDL Kranj, za njegovega namestnika Lojze Malovrh, za tajnika pa Rado Kokalj.
Za te vrste dejavnost je konferenca SZDL Kranj že imela posebno komisijo, ki pa je nekaj časa životarila in končno tudi prenehala delovati. Zdaj si je novoustanovljeni svet zadal zelo širok delovni program. V program je uvrstil tudi ustanavljanje takšnih svetov v krajevnih skupnostih j vključevanje v delo vse mladine, društev, delovnih in družbenopolitičnih organizacij, vzpodbuditi pa želi tudi sredstva javnega obveščanja, da bo o vsem tem več napisanega, pokazanega in povedanega. Svet bo vzpodbujal k akcijam občinski odbor ZZB NOV, ZDPM, ZSMS, KS, KK SZDL, sindikat, Zavod za šolstvo, Zavod za spomeniško varstvo, Gorenjski muzej, društva, tisk, odbore vojaških enot in aktivistov OF, da bodo prenašali revolucionarne tradicije NOB na mladi rod s prireditvami kot so Kurirčkova pošta, pohod po poteh partizanske Ljubljane, Pohod po poteh' enot NOV, Pohod po stezah partizanske Jelovice itd. Naj bi ne
Včeraj je bila v Tržiču seja upravnega odbora Folklorne skupine Karavanke, ki deluje v okviru Zveze kulturnoprosvetnih organizacij občine Tržič,   bilo v Kranju šolarja, ki ne bi poznal Skupina je ena najdelavnejših kulturnoumetniških skupin v tržiški občini. Na   jame na Okroglem m junaškega zad-seji so razpravljali o programu dela skupine za leto 1977. Včeraj je bila na ko-   njega boja borcev, ki so tu padli!
miteju ZKS tudi seja komisije za idejna vprašanja in usposabljanje članov >..... mm . »<>»>»•'
ZK. Komisija je razpravljala o organizaciji občinske par,tijske politične šole.
Danes popoldne bo na pobudo občinske konference SZDL posvet s predstavniki družbenih organizacij in društev iz tržiške občine. Na posvetovanju bodo razpravljali o pogojih delovanja družbenih organizacij in društev in o njihovem vključevanju v frontno organizirano Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Danes bosta v Tržiču tudi seji predsedstva konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS in komisije za mednarodne odnose m sodelovanje z zamejstvom pri mladinski konferenci. Na obeh zasedanjih bo govora o letošnjih delovnih programih obeh organov.
-jk
Kranj tudi še nima svojega pobratenega mesta v Srbiji. Zato si bo svet letos prizadeval, da bo do naslednjega Vlaka bratstva in enotnosti v letu 1978 tudi to urejeno.
Čas je že, da se opravi kategorizacija spomenikov in spominskih obeležij na Gorenjskem. Poskrbeti bo treba tudi za strokovni kader, organizirati posebne seminarje o zgodovini NOB, štipendirati ljudi in nada-
ZZB NOV pred pomembnimi nalogami
Radovljica — Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je na seji 13. januarja razpravljalo o pripravah na letne volilne konference krajevnih organizacij ZZB NOV in o nalogah, ki jih bo morala borčevska organizacija opraviti letos. Dogovorili so se, da morajo biti smernice, ki jih bodo dali v javno razpravo, izdelane do konca januarja. Sestanek s predsedniki pa bo v prvi polovici februarja.
MeH naiboli v<»Movnirni nalogami
so obravnava in reševanje vlog prosilcev za priznanje dvojnega štetja posebne delovne dobe med NOB. Predsedstvo je tudi sklenilo, da morajo biti letne volilne konference v krajevnih organizacijah ZZB NOV v marcu in aprilu, občinska konferenca pa bo septembra letos. Do takrat bodo razen kadrovskih izdelali tudi vsebinska oziroma politična izhodišča za nadaljnje delo ZZB NOV v občini. Pri tem pa bodo upoštevali  tudi  40-letnico prihoda
tovariša Tita za sekretarja KPJ, 40-letnico ustanovitve KPS in 30-letnico ZZB NOV Jugoslavije.
Na seji so podprli tudi ustanovitev Gorenjskega muzeja revolucije v Begunjah. Razen tega je predsedstvo sprejelo sklep o obrambnih načrtih svoje organizacije in o podpisu družbenega dogovora o ustanovitvi INDOK centra. Potrdilo je tudi predlog komisije za varstvo vojaških grobišč in spomenikov iz prve in druge svetovne vojne. JR
ljevati raziskovanje predvojne zgodovine delavskega gibanja, zgodovine NOB in povojne socialistične izgradnje.
Letos se mora sistematsko urediti finansiranje dejavnosti na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij in spomeniškega varstva in če bo treba, skleniti tudi samoupravni družbeni dogovor.
D. Dolenc
Priznanja krajevne skupnosti
Železniki — 14. januarja je praznovala krajevna skupnost Železniki svoj krajevni praznik. Počastili so ga s slavnostno akademijo, ob tem pa podelili vsakoletna priznanja vsem, ki so si v krajevni skupnosti prizadevali za razvoj in napredek. Priznanja so prejeli:
Zdravstvena postaja Železniki za 15-letnico obstoja in za uspešen razvoj zdravstvene službe na območju doline. Delavci Zdravstvene postaje skrbe, da zdravstvena služba kljub nenehnim kadrovskim problemom deluje zadovoljivo, so aktivni v samoupravnih organih krajevne skupnosti in sodelujejo tudi v drugih dejavnostih1. Delavsko prosvetno društvo Svoboda Železniki je bilo nagrajeno za uspešen razvoj kulturne dejavnosti in za sodelovanje s samoupravnimi organi krajevne skupnosti, oddelek milice v Železnikih so nagradili za dolgoletno uspešno delo, na področju javne varnosti in za sodelovanje s krajevno skupnostjo. Med ' posamezniki so priznanja prejeli: inž. Jože Demšar, član sveta krajevne skupnosti, ker si je prizadeval za izgradnjo plavalnega bazena v Železnikih, bil pobudnik za zbiranje sredstev med organizacijami združenega dela ter si prizadeval za izgradnjo drugih pomembnih* objektov. Martina Se-dej je aktivna prosvetna delavka v osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih in je sodelovala pri vseh proslavah in prireditvah krajevne, skupnosti. Vinko Pfajfar je kot delavec v čevljarni Ratitovec uspešen družbenopolitični delavec, dolgoletni član sveta krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Jaka Tratnik iz Martinj vrha je bil nagrajen za dolgoletno požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih krajevne skupnosti ter za delo v organizaciji Zveze borcev. D. S.
Premalo odgovorne aktivnosti
Občinska organizacija ZKS Škofja Loka šteje premalo članov, osnovne organizacije ZK so le v večjih krajevnih skupnostih, medtem ko je še vedno 20 delovnih organizacij, kjer ne delujejo aktivi in osnovne organizacije ZK — Občinska konferenca ZK in komite sta obravnavala le nekatera aktualna družbenopolitična vprašanja
Škofja Loka - Ko v občini ocenjujejo uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS v lastni organizaciji, morajo ugotoviti, da je glede na število prebivalstva vse premalo članov ZK, saj jih je vključenih le 7 odstotkov. Skrbi za pomlajevanja in za vključevanje novih članov bodo morali v prihodnje posvetiti vso pozornost, obenem pa aktivno razreševati še druge probleme in težave. Izredno veliko je osnovnih organizacij ZK, ki v zadnjih dveh letih niso sprejele nobenega novega člarta, komunisti so organizirani le v večjih krajevnih skupnostih in še vedno je 20 delovnih  organizacij,  kjer ne delujejo
aktivi ali osnovne organizacije. Od 935 članov ZK jih je manj kot polovica delavcev, ugotavljajo pa tudi, da nekatere osnovne organizacije sestavljajo izključno le vodilni in vodstveni delavci. V organizaciji je le 260 žena od 6376 zaposlenih žensk v občini in tako članice ZK predstavljajo le 2 odstotka aktivnega prebivalstva. V delovnih organizacijah je zaposlenih veliko mladih, vendar pa jih je v članstvo ZK vključenih le 240, kar je 1,8 odstotka aktivnega prebivalstva. Število kmetov v vrstah ZK se zmanjšuje, čeprav je v občini precej kmečkega prebivalstva.
Mladina pobudnik za obnovo doma
Visoko — Osnovna organizacija ZSMS v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini trenutno združuje mlade z Visokega in Milj. Letos pa nameravajo ustanoviti mladinske aktive tudi na Lužah, v Olševku in v Hotemažah. Po takšni organiziranosti bodo ustanovili svet osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti, ki bo povezoval mlade in usklajeval delo.
Mladi v osnovni organizaciji ZSMS so v minulem letu dosegli nekaj lepih uspehov. Poleg izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja so se zavzemali za organizirano klubsko življenje. In ravno pred novim letom so s pomočjo kulturno umetniškega društva Valentin Kokalj uredili klubski prostor. Njihova skrb je usmerjena tudi k pionirjem, bodočim članom organizacije, sodelujejo pa tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Tako so na primer skupaj z organizacijo ZZB NOV organizirali že več pohodov po partizanskih poteh v krajevni skupnosti.
Razen tega so lani organizirali tudi več delovnih akcij. Prepleskali so vse klubske prostore in telovadnico zadružnega doma, očistili pa so
tudi prostor za zadružnim domom in pomagali mladim kmetovalcem pri njihovih delih. Z zbiranjem papirja so se vključili v solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim na potresnem območju v Posočju.
Omembe vredni sta tudi kulturna in športna dejavnost mladih na Visokem. S KUD sodelujejo pri vsaki dramski predstavi. Lani v mesecu mladosti so pripravili likovno razstavo. Zdaj pa sami pripravljajo dramsko predstavo. Med pomembnejšimi lanskimi športnimi prireditvami pa velja omeniti smučarske skoke in tradicionalni namiznoteni-ški turnir, ki so ga pripravili ob dnevu JLA.
Pred koncem minulega leta so se lotili reorganizacije knjižnice, dali pa so tudi pobudo za obnovo zadružnega doma na Visokem. Prva tovrstna akcija je bilo lansko silvestrovanje. Izkupiček s te prireditve so v krajevni skupnosti namenili obnovi doma. In nazadnje povejmo še, da mladi na Visokem za svojo redno dejavnost sami skrbijo za finančna sredstva. Organizirajo namreč mladinske plese in druge zabavne prireditve. A. Zalar
Planinstvo vključeno v ljudski odpor
Kranj - V četrtek, 13. januarja, je bila v Kranju seja meddruštve-nega odbora Planinskih društev Gorenjske, ki so se je udeležili tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednik izvršnega odbora Tone Bučer in tajnik Janez Kmet. Udeleženci seje so z enominutnim molkom počastili spomin tragično preminulih pod zele-niškim plazom in izrazili zahvalo uredništvoma Glasa in Radia Ljubljana za sprotno in vsestransko poročanje o planinstvu. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo predlog pravilnika o planinskih vodnikih obravnavali na eni od prihodnih sej. Pred tem bodo o predlogu, ki ga je pripravila Planinska zveza Slovenije, razpravljali po društvih.
Srečanje z duhovniki
Radovljica - Strpni odnosi, odprti dialogi in enotna prizadevanja za urejanje tekočih problemov so osnovno vodilo vsakoletnih srečanj duhovnikov s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in radovljiške občinske skupščine. Pobude za takšna srečanja je že pred sedmimi leti dala občinska konferenca socialistične zveze, ki je ustanovila tudi koordinacijski odbor za urejanj6 °dnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so v odboru tudi Siki cerkve in nekateri ver-
Zadnje srečanje je bilo konec £wga leta v Radovljici. Tudi toKrat so v razpravi ugotovili, da se cknnn  P* cerkvijo in družbeno
zasSV0*ra2viJaJ° tako' kot 80 j$ zasnovah že na začetku. Je pa tudi
3 odPrtih vprašanj. Tako bo
z Ročili zakona o verskih
SKS^ urediti predvsem neka-
niška v°,mexni8ko varstvena in last-
ievn^TuSaihV P"
Vključevanje planinstva v splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito je bila osrednja točka dnevnega reda četrtkove seje. Gradivo je pripravila komisija za SLO pri Planinski zvezi Slovenije in je bilo že obravnavano in dopolnjeno na konferencah SZDL in ZSMS. Na seji gorenjskega meddruštvenega odbora so ugotovili, da združuje planinstvo številne dejavnosti, pomembne za SLO in družbeno samozaščito. Le-te so med drugim privajanje ljudi na življenje in spoznavanje narave in gora, domoljubna vzgoja, oblikovanje človekove osebnosti, razvijanje tradicij NOB, bratstva in edin-stva jugoslovanskih narodov, vzgoja in izobraževanje itd. K planinstvu sodijo še nekatere posebne dejavnosti, nepogrešljive v primeru SLO in v vsakdanji družbeni samozaščiti kot so alpinizem, reševanje v gorah in primerih drugih nesreč, vodniška služba, orientacija itd. H krepitvi obrambne sposobnosti prispevajo tudi številni pohodi in izleti, ki jih organizirajo Planinska društva.
Udeleženci četrtkove seje so menili, da družba že priznava pomen planinstva za SLO in družbeno samozaščito. Vendar financiranje planinske dejavnosti še ni urejeno. Telesnokulturne skupnosti odmerjajo prepogosto pičla sredstva. Za ocenjevanje uspešnosti planinstva bo treba najti drugačna merila kot veljajo za druge športne in telesnokulturne panoge in ta merila upoštevati tudi pri financiranju. Sicer pa za financiranje planinstva ni »zadolžena« le telesnokulturna skupnost, temveč tudi izobraževalna in kulturna skupnost, saj sega dejavnost planinstva tudi na njuno področje. Pomagati pa bi morali tudi vsi ostali, za katere je planinstvo po-membno.
Člani meddruštvenega odbora so se dogovorili, da bodo gradivo Planinske zveze dopolnili s podatki o dejavnosti posameznih PD na tem področju in dopolnjen material posredovali PZS oziroma njenemu glavnemu odboiu.        J. KoŠnjek
Člani se dogovarjajo za akcije na sestankih in po programu svojega dela uresničujejo naloge. Nekatere osnovne organizacije so zelo aktivne, medtem ko nekateri člani v osnovnih organizacijah ne kažejo dovolj volje do dela. Komunisti bi morali biti aktivnejši predvsem v krajevnih skupnostih in delovati v krajevnih konferencah SZDL, obenem pa večkrat obravnavati in kritično ocenjevati uresničevanje stališč in sklepov v lastni organizaciji. Ne bi pa smeli zanemarjati tudi idejnopolitičnega usposabljanja članov ter kritične presoje o aktivnosti posameznih članov, o njihovi akcijski pripravljenosti in enotnosti.
Problematični pa sta tudi evidentiranje kandidatov in kadrovska politika, ko osnovne organizacije ZK še niso nosilci politike kadrovanja. Ustanovili so sicer aktive komunistov v samoupravnih interesnih skupnostih, vendar bodo po sprejemu svojega programa dela morali aktivno šele zaživeti. Tudi delo same občinske konference ZK ni zadovoljivo, saj v minulem letu ni uspela obravnavati vseh perečih problemov v ZK v občini. Precej delegatov ne skrbi za ustrezno povezavo med osnovno organizacijo, komitejem in drugimi organi komiteja, zato so številne akcije načrtovali na sestankih s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Čeprav je komite občinske konference obravnaval aktualna vprašanja bi po kritični oceni njegovega dela moral poseči prav na vsa področja in sprejemati politična izhodišča in sklepe.
Komunisti škofjeloške občine so bili v svoji oceni izredno kritični zato, da bi v naslednjem obdobju spodbudili aktivnejše delo in odgovornejši odnos članstva do nalog, ki jih bodo morali uresničevati. Predvsem bodo morali poskrbeti, da se bodo njihove vrste okrepile, komunisti pa na vseh področjih delovali odgovorno, v skladu s politiko in načeli Zveze komunistov.        D. S.
Ne vsebina, ampak kadri
Mladinski tisk mora biti nepogrešljivo politični in učnovzgojni pripomoček pri oblikovanju mlade socialistične osebnosti. To je jasno zapisano tudi v stališčih in sklepih zadnjih kongresov Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine. Sredstva množičnega obveščanja morajo postati eden izmed odločilnih dejavnikov osve-ščanja in politične mobilizacije mladih, hkrati pa angažiran, konstruktivno kritičen in ustvarjalen pospeševalec revolucionarne preobrazbe družbe.
Če pogledamo vsebino mladinskih listov na Gorenjskem, lahko ugotovimo, da je bilo veliko prispevkov predvsem o organiziranju mladih, njihovem delovanju, o problematiki osnovnih organizacij v srednjih šolah, krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela, torej tistih sredinah, kjer mladi delajo in živijo. Toda sodelovanje bralcev pri oblikovanju vsebine tako imenovanih Informatorjev se je omejilo zgolj na novičarsko poročanje iz teh sredin.
Vv prihodnje bo treba več pozornosti posvetiti predvsem usposabljanju kadrov za delo na področju mladinskega informiranja. Zato bi morala mlada generacija sklicati širši regijski posvet o teh vprašanjih, obenem pa ni odveč misel o enotnem sistemu informiranja med mladimi na Gorenjskem, kajti z dogovarjanjem je treba zagotoviti enakopravno sodelovanje po samoupravnih načelih vsem, torej tudi mladi generaciji. Njihove informativne vloge se ne sme podcenjevati ali se ji izogniti, kajti dejstvo je, da ostajajo za zdaj večinoma še izven enotnega informativnega sistema.
J. Zerdin
Leski mladinci za zgled
Lesce — Osnovna organizacija ZSMS iz Lesc je v radovljiški občini nedvomno ena najbolj delavnih. To ni le pohvala, ki naj mladince in mladinke v Lescah še bolj spodbuja k delu, ampak zasluženo priznanje za njihovo nenehno iskanje novih delovnih oblik in povezovanje mladih v krajevni skupnosti ter povezovanje z delovnimi kolektivi, šolo in krajevno skupnostjo. Značilno za dejavnost mladih v Lescah je tudi, da si mladi delavci, dijaki in študentje složno delijo delo in naloge. Zato na primer ne poznajo težav, kako uskladiti različne interese, s katerimi se srečujejo mladi marsikje.
Največ zaslug za to imajo predvsem mladi člani ZK. Na njih je glavna skrb in odgovornost za delo. In po njih bi se na primer lahko zgledovali tudi mladi komunisti v krajevni skupnosti Radovljica. Zdaj se mladi člani ZK v Lescah spet dogovarjajo o delu mladinske organizacije. Pogovori potekajo z mladimi iz krajevne skupnosti in iz delovnih organizacij Veriga, TOZD Triglav in Gorenjka Lesce ter Murka. Usklajujejo delovne programe, razpravljajo o delu mladinskega kluba in o mentorjih, z vodstvom šole pa so se dogovorili za roditeljski sestanek, na katerem bodo starše seznanili z delom organizacije, kluba in prikazali 35-minutni film o svoji dejavnosti. Mimogrede omenimo, da so na lanski republiški prireditvi Naš klub 76 za svoje delo dobili najvišje priznanje. Nekaj o delu pa so ob koncu leta zapisali tudi v glasilu Ogledalo, ki so ga izdali edini med vsemi osnovnimi organizacijami ZSMS v občini. Na koncu lahko ugotovimo, da je škoda, da zgledi leske mladine niso naleteli na posnemanje tudi v nekaterih drugih krajih v občini.
Šolski in varstveni prostor
V jeseniški občini so se z referendumom odločili za samoprispevek za izgradnjo šolskega centra na Plavžu, a izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva nameravata precej denarja vložiti tudi v obnovo in izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih ustanov v ostalih krajevnih
skupnostih
Jesenice — Delovni ljudje in občani jeseniške občine so se z referendumom o samoprispevku odločili, da zgrade na Plavžu novo osnovno šolo in vzgojnovarstvene prostore. Plavž je največja krajevna skupnost v občini, a nima svoje osnovne šole, medtem ko v ostalih krajevnih skupnostih imajo šolske prostore. V jeseniški občini so v zadnjih letih zgradili precej novih šol (Kranjska gora, Mojstrana), temeljito obnovili osnovno šolo v Žirovnici, tako da so šole   lahko   prešle   na celodnevni
Referendum v jeseniški železarni
JESENICE - V petek, 14. januarja, so se delavci v enaindvajsetih temeljnih organizacijah združenega dela in v treh delovnih skupnostih delovne organizacije železarne Jesenice z uspelim referendumom odločili za sprejem samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter o statutih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Doslej so se o sprejemu takšnih dokumentov izjavljali z glasovanjem na zborih delavcev ali na sestankih samoupravnih delovnih skupin, novi zakon o združenem delu pa določa, da se morajo delavci odločati z osebnim izjavljanjem ali referendumom. Dokumenti so sprejeti, če se zanj izreče večina delavcev, če pa delavec odkloni pismeno izjavo ali je ne podpiše v desetih dneh, mu po zakonu preneha delovno razmerje. To je nova kvaliteta v samoupravnih odnosih v temeljnih in drugih organizacijah.
V jeseniški železarni je z referendumom glasovala večina zaposlenih delavcev, za sprejem samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter za sprejem statutov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti pa je glasovalo okoli 80 odstotkov zaposlenih. D. S.
pouk, a nedvomno v najslabšem stanju je osnovna šola na Koroški Beli, ki razen tega nima ustreznih varstvenih prostorov. Za delno ali temeljito obnovo šolskega prostora in vzgojnovarstvenih prostorov nameravata izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva v prihodnjih letih vložiti izdatna sredstva.
Na osnovni šoli Koroška Bela so lani dozidali kuhinjo ter preuredili centralno kurjavo, a šola je še vedno potrebna temeljite obnove. Izobraževalna skupnost jo namerava obnoviti šele v letu 1980, medtem ko si skupnost otroškega varstva intenzivno prizadeva, da bi začeli z gradnjo novega vrtca na Koroški Beli v letošnjem letu in ima zanj že zbrana sredstva. Izobraževalna skupnost bo v naslednjem letu sofinancirala telovadnico Železarsko izobraževalnega centra, uredila igrišče centra srednjih šol, obnovila obe jeseniški osnovni šoli, v letu 1978 adaptirala večnamenski prostor štirih kabinetov in kuhinje v osnovni šoli Mojstrana, dozidala jedilnico v osnovni
šoli Žirovnica ter predelala kotlovnico v centru srednjih šol, v letu 1979 pa izdelala načrte za preureditev osnovne šole na Koroški Beli in na Blejski Dobravi. V letu 1980 pa naj bi se začela investicijska dela v osnovni šoli Koroška Bela in Blejska Dobrava.
Če bo osnovna šola na Koroški Beli vključena v nujno obnovo šele v letu 1980 in bo do tedaj morala delovati v resnično neustreznih pogojih, pa skupnost otroškega varstva zagotavlja, da bo končno le uspela začeti z gradnjo novega vrtca na Koroški Beli s sedmimi oddelki in z zmogljivostjo za 140 otrok. Obenem bo skupnost otroškega varstva sofinancirala dva nova oddelka na vzgojnovarstveni ustanovi v Kranjski gori, dozidala štiri oddelke pri vrtcu Julke Pibernik za dojenčke in malčke za 50 otrok ter dva oddelka pri šoli v Mojstrani. Namerava tudi pridobiti nov oddelek na Blejski Dobravi za 20 otrok ter sofinancirati izgradnjo vrtca v okviru šolskega centra Plavž, in sicer šest oddelkov za predšolske otroke in tri oddelke za dojenčke s skupno zmogljivostjo za 150 otrok. Skupnost otroškega varstva načrtuje, da bo v letu 1980 v dnevnem varstvu v vzgojnovarstvenih ustanovah po vseh teh novogradnjah in adaptacijah 1360 otrok ali 49 odstotkov predšolskih otrok v občini, medtem ko bodo ustrezno poskrbeli tudi za zasebno varstvo.
D. S.
Senično se bo širilo
Tržiška občinska skupščina sprejela odlok o potrditvi zazidalnega načrta v Seničnem, ki predvideva 30 novih stanovanjskih objektov na površini 3500 kvadratnih metrov
Tržič - Območje »2 S« v Seničnem je bilo v urbanističnem programu občine Tržič predvideno za izgradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Območje meji na jugozahodu na regionalno cesto Golnik-Begunje, na vzhodu na cesto proti Spodnjemu Veternu in na zaselek treh stanovanjskih hiš, na severozahodu pa na strmo brežino. Območje je travnato in poraslo s sadnimi drevesi.
Zazidalni načrt za »2 S« v Seničnem so obravnavali delegati tržiške občinske skupščine in ga z odlokom potrdili. Osnutek je izdelal Arhitekt biro iz Kranja. O njem je bilo govora na izvršnem svetu občinske skupščine in sklenjeno, da gre osnutek v javno razgrnitev. O osnutku zazidalnega načrta so skupno z urbanisti
razpravljali tudi predstavniki krajevne skupnosti Senično. Ponovno je sledila razgrnitev in razprava na izvršnem svetu, nato pa sprejem odloka na že omenjeni seji občinske skupščine.
Zazidalni načrt obravnava površino 3500 kvadratnih metrov. Na njej bo stalo 30 novih stanovanjskih hiš. Gostota zazidave bo znašala 49 prebivalcev na hektar. Zasebne stanovanjske hiše bodo pritlične in cel dan izpostavljene soncu. Dnevni prostori so obrnjeni proti jugozahodu. Hiše bodo podolgovate, kar je najprimernejše za strmo zemljišče. Garaže so načrtovane v kleteh ali prizidane k pritličju, kar bo odvisno od dostopa. - jk
iz glasil
delovnih organizacij
elan »mM
~mJSt
Tako kot vedno pred novim letom s« lani sredi decembra v podjetju Elan v Begunjah povabili na srečanje nekdanje, upokojene člane kolektiva. Od 68 upokojencev se jih je zbralo 45. Z delom in uspehi v minulem letu jih je seznanil direktor Elana Adolf Vojsk. Upokojeni člani kolektiva so se potem okrepčali, izročili pa so jim tudi praktična darila.
IZUMI - TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Upravni odbor v podjetju Elan je na zadnji seji obravnaval vloge o izumih in tehničnih izboljšavah zaposlenih članov kolektiva. Odbor je.sklenil, da se podelijo nagrade posameznikom in skupinam delavcev za dvanajst vlog oziroma izumov in tehničnih izboljšav.
Razvoj obrti
ŽELEZPB
KONKRETNE PRIPOMBE JESENICE - Delavci jeseniške železarne so na svojih zborih delavcev razpravljali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih plana razvoja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje od 1976 do 1980. Na teh razpravah so aktivno sodelovali tudi člani delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci v jeseniški železarni so imeli izredno veliko predlogov in pripomb, tako splošnih kot tudi zelo konkretnih k planom razvoja vseh interesnih skupnosti.
NOV IZDELEK
JESENICE - V konstrukcijski delavnici Železarne so delavci izdelali podnico za električno peč za elektrojeklarno in so s tem ponovno dokazali, kaj zmorejo delavci te delavnice. Poleg vzdrževanja obratov so delavci te delavnice lani napravili za obrat nove hladne valjarne tudi 128.274 kilogramov raznih konstrukcij, s tem pa pomembno prispevali k stabilizacijskim prizadevanjem v Železarni.
Inž. Vinko Gole ponovno direktor
Lesce — V soglasju z delavskimi sveti vseh temeljnih organizacij združenega dela je centralni delavski svet Tovarne verig v Lescah na zadnji seji konec decembra lani ponovno imenoval za glavnega direktorja delovne organizacije inž. Vinka Golca, ki je že doslej uspešno opravljal to dolžnost dve mandatni dobi oziroma osem let. Pod njegovim vodstvom in ob podpori družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih sodelavcev v podjetju je ta največji kolektiv v radovljiški občini v zadnjih letih dosegel lepe poslovne uspehe. Razširili in povečali sta se proizvodna in investicijska dejavnost, izboljšal pa se je tudi družbeni standard zaposlenih.
Lani je bila Tovarna verig Lesce med najuspešnejšimi delovnimi organizacijami v radovljiški občini. Kar 40 odstotkov celotne proizvodnje so izvozili, od tega 63 odstotkov na konvertibilno tržišče. Decembra lani je znašala vrednost proizvodnje prek 43 milijonov dinarjev, kar je toliko kot so naredili 1968. leta celo leto.
Škofja Loka — Lani so v občini začeli uresničevati družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva. Ljubljanska banka je tako odobrila investicijske kredite za ureditev delavniških prostorov in za nakup strojne opreme osmim obratom družbenega in zasebnega sektorja v skupni višini 860.000 dinarjev. S pospeševanjem razvoja obrti pa bodo v občini nadaljevali tudi letos in skrbeli predvsem za razvoj uslužnostnih obrtnih dejavnosti ter za tesnejšo povezavo obrtnih dejavnosti, ki delo opravljajo na industrijski način, z organizacijami združenega dela industrijskih panog. Uslužnostna obrt, zlasti deficitarna, bo v razvojni politiki občine deležna posebne pozornosti in podpore.
V občini bodo morali poskrbeti več ustreznih lokacij za objekte in poslovne prostore. Pri tem načrtujejo posebno obrtno cono kot tudi
ustrezne prostore za uslužnostne in servisne delavnice v novih stanovanjskih naseljih in v večjih potrošniških središčih. Družbene obrtne delavnice, ki delajo v neustreznih prostorih, naj bi dobile sredstva in lokacije za potrebne novogradnje.
Ob tem pa ne bodo zanemarjali tudi kadrovske strukture zaposlenih v obrti. Kadri bodo izobraževali ter poskrbeli za boljše vključevanje mladine v obrtne poklice. Ob sodelovanju s krajevnimi in drugimi skupnostmi bodo poostrili nadzor nad šušmarji in z obravnavanjem posameznih primerov poskušali doseči, da se število registriranih obrtnih delavnic poveča. Precej nalog pa bi lahko uresničili, če se bo lani ustanovljeno združenje samostojnih obrtnikov aktivno vključilo v vse akcije, ki prispevajo k razvoju obrti.
D. S.
PREUREJENA TRGOVINA V GORICAH - Veletrgovina Živila iz Kranja je odprla v petek, 14. januarja, v zadružnem domu v Goricah preurejeno trgovino. Projekte za moderen trgovski lokal je izdelal inž. Ivo Vilfan, gradbena dela pa je izvajalo Obrtno podjetje Cerklje. Opremo za goriško trgovino so Živila kupila pri Alpremu iz Kamnika in v Loški tovarni hladilnikov. Gorice so imele pred tem klasično trgovino, kije merila 30 kvadratnih metrov. Preurejena samopostrežna trgovina pa meri 49 kvadratnih metrov in ima tudi bolje urejena klasična skladišča. Modernizacija trgovine v Goricah je veljala 35 milijonov starih dinarjev, pri tem pa je pokazala dobro voljo tudi Gorenjska kmetijska zadruga Kranj - Temeljna zadružna enota Naklo, ki upravlja z goriškim zadružnim domom. Spomladi bo urejena tudi okolica trgovine hkrati z asfaltiranjem krajevnih cest. Živila so zato prispevala 2 stara milijona dinarjev. Predstavniki Veletrgovina Živila poudarjajo, da bo podjetje tudi v prihodnje nadaljevalo s preurejanjem klasičnih trgovin v samopostrežne, ker to prispeva k boljši preskrbi prebivalcev kranjske občine, (/k) - Foto: F. Perdan
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
f Pomen delavnih navad
Brez muje se še čevelj ne obuje — je star slovenski pregovor. Splošno znano je tudi dejstvo, da je v vsakem uspehu in tudi v vsakem genialnem dejanju 90 do 95 trdega dela in le 5 do 10 odstotkov nadarjenosti. To pa pomeni, da je potrebno veliko truda, veliko dela, če hočemo biti uspešni. Potrebno je, da smo že od malega delavno vzgojeni, da si že zelo zgodaj pridobimo in utrdimo delavne in kasneje učne navade.
Kaj so delavne oziroma učne navade? Navade si izoblikujemo z rednim in pogostim ponavljanjem določenih opravil. Pravimo tudi, da je navada železna srajca, kar pomeni, da je del našega ravnanja, da je v nas tako zakoreninjena, da lahko na osnovi navad, ki jih nekdo ima, lahko sklepamo, kako bo reagiral in ravnal v takšni ali drugačni situaciji. Pridobljene navade vplivajo na celotno vedenje človeka in postanejo sestavine njegovega značaja.
Prednosti dobrih in utrjenih navad so v tem, da nam skrajšujejo pot od sklepa do cilja. Ko si postavimo cilj, ne oklevamo, rie pride do borbe motivov bi — ne bi, ostaja samo aktivnost, ki vodi k cilju. Ob dobrih delavnih navadah se tudi vsa naša pozornost usmeri na bistvo opravila, medtem ko vsi mehanizmi dejavnosti potekajo koordinirano.
Delavne navade si moramo pridobiti že v zgodnjih letih. Najbolje je, da starši kmalu povedo otroku, kaj so njegove dolžnosti, da ima v družini že zgodaj svojo vlogo, svojo odgovornost, za katero je, če je potrebno,
tudi nagrajevan. Ker je prva otrokova aktivnost igra, mu prav ob igri razvijamo delavne navade in ga delavno vzgajamo. Vzgoja k natančnosti in redoljubnosti, k samostojnosti, delavnosti in vztrajnosti ter privzga-janje pravilnega odnosa do dela, do spoštovanja vsakega dobro opravljenega dela, na vseh izobrazbenih nivojih, so osnova za pridobivanje delavnih navad. Družinski režim, v katerem si posamezni člani med seboj pomagajo, vsak pa ima svojim zmogljivostim primerne dolžnosti, je ozračje, v katerem delavne navade postajajo del nas. Skrb za igrače, pospravljanje in urejanje igrač, pripravljanje in pospravljanje obleke, pripravljanje mize za vsakdanje obroke, so otrokove prve delavne dolžnosti. Sledijo dolžnosti, ki so povezane z izpolnjevanjem šolskih obveznosti in prav ob teh otrok pridobiva in razvija učne navade. Le-te pa so poleg sposobnosti in primerne motiviranosti odločilne za uspešnost v šoli in kasneje v poklicu.
Koliko je otrok, ki so odpovedali v srednji šoli, pa čeprav so imeli odlične sposobnosti, čeprav so bili izredno bistri. V osnovni šoli se namreč niso navadili delati, učiti, ker jim je zadoščalo poslušanje razlage, pa so s svojimi dobrimi sposobnostmi uspešno napredovali. Dodatnih nalog, ob katerih bi razvili učne navade, jim ni nihče nalagal, zato so se polenih. V osnovni šoli je šlo, ko pa so prišli v srednjo šolo, pa sama razlaga ni zadoščala za obvladanje snovi: morali bi sami zbirati podatke po učbenikih, pa zaradi nerazvitih učnih navad tega niso delali in so postali neuspešni, doživeli so svoj prvi življenjski neuspeh. Taki neuspehi ne le preusmerijo otrokove življenjske cilje, ampak spremenijo tudi njegovo osebnost. Zagrenje-nost, občutek nesposobnosti, strah pred ponovnimi neuspehi so dokaj mile posledice: lahko pa so seveda še hujše in usodnejše. Če bi pravočasno navadili otroke k delavnosti, če bi jim privzgojili učne navade, bi se težavam izognili.
Pogosto slišimo, da so v življenju najuspešnejši prav poprečno sposobni ljudje. Zakaj? Ker morajo od vsega začetka delati, če hočejo napredovati, prav delo pa ne le razvija njihove sposobnosti, ampak oblikuje delovne in učne navade. Ker pa se le-te oblikujejo v zgodnji mladosti, so del človeka in mu pomagajo pri doseganju kateregakoli življenjskega cilja.
Anica Robič
NOVA PRODAJALNA OBUTVE V KRANJU - Trgovsko podjetje »Obuća« iz Beograda, ki je s 315 poslovalnicami eno največjih trgovinskih organizacij v državi, je odprlo včeraj, 17. januarja, na Titovem trgu 24 v Kranju novo prodajalno obutve. To je prva prodajalna obutve te trgovske organizacije na Gorenjskem in osma v Sloveniji. Nova prodajalna obutve je odprta od 7. do 19. ure in ponuja izdelke najrazličnejših čevljarskih tovarn iz Slovenije in Jugoslavije. Nova prodajalna obutve je urejena v prostorih, ki so last Mire Lončarevič. Ureditev je veljala okrog 700 tisoč dinarjev, pri tem pa je »Obuća« naletela na obilo razumevanja lastnice lokala, skupščine občine Kranj in Cicibana iz Mirna, enega največjih izdelovalcev otroške obutve in sodelavca beograjske trgovinske organizacije, (jk) — Foto: F. Perdan
Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa
liko
Umetnokovinska obrt Kropa
ponovno razpisuje
v skladu z določili 62. člena statuta in 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu vodilno delovno mesto
direktorja
(ni reelekcija)
Kandidat za razpisano prosto delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, kovinske, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri
- da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
~ fa obvlada vsaj en svetovni jezik (prednost imajo kandidati, ki obvladajo nemški jezik)
- da ima moralno politične kvalitete in da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Radovljica
Kandidati morajo pismene prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov: UKO - Umetnokovinska obrt Kropa, 64245 Kropa z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po zaključku razpisa.
Kmetij ci uresničujejo
plan
BLED — Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milovan Zidar je na seminarju Zadružne zveze Slovenije, ki je bil pretekli teden na Bledu, ocenil lansko kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji. Le-ta je porasla za 4 odstotke. Kmetijci so prvo leto uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva v Sloveniji torej zaključili uspešno, čeprav je lani kmetijsko proizvodnjo pestila precejšnja suša. Njene posledice so bile najobčutnejše v poljedelstvu, zlasti pri koruzi, hmelju in krmi.
V Sloveniji smo lani pridelali za 45 odstotkov več sadja! Povečanje gre pripisati predvsem večjim donosom v kmečkih sadovnjakih. Načrti pri obnovi sadovnjakov pa niso bili uresničeni. Tudi vinogradniki so dosegli lani boljši pridelek kot pa leta 1975. Povečanje dosega 17 odstotkov, ki pa ga gre za razliko od sadjarjev pripisati načrtni obnovi vinogradov in boljši povezavi med proizvodnjo, predelavo in trgovino. Presenetili so tudi živinorejci. Čeprav je živinoreja trpela zaradi suše, sta se pridelek mesa in mleka povečala za okrog 4 odstotke. Dogovarjanje v živinorejski poslovni skupnosti je bilo uspešno. Slovenija in tudi Jugoslavija sta med redkimi v Evropi, kjer lani kljub krizi niso dosegli padca proizvodnje. Slabša je bila le prašičereja, kjer se je prireja v primerjavi z letom 195 zmanjšala za 3 odstotke.
Suša je najbolj »udarila« poljedelstvo. Pšenice smo pridelali več za 17 odstotkov in krompirja za 8 odstotkov, pridelek koruze in hmelja pa je bil za okrog 10 odstotkov manjši. Razen tega se lahko pohvalimo še z drugimi uspehi v sestavi naše kmetijske proizvodnje. Posejali smo več koruze in zmanjšali površine za pšenico in krompir. Živahnejša je bila tudi proizvodnja sladkorne pese. Tudi potrošnja umetnih gnojil se je povečala in dosegla raven izpred dveh let. Predlanskim so visoke cene gnojil namreč marsikoga, predvsem pa zasebne kmete, odvrnile od intenzivnejšega gnojenja. Resneje smo se lotili melioracij, vendar še vedno ne dosegamo plana.
Kljub temu gospodarski položaj kmetijstva ni rožnat. Ostanek dohodka kmetijskih organizacij združenega dela se je zmanjšal, izgube pa povečale. Na splošno se je ekonomičnost povečala, po njenih stopinjah pa je šla tudi produktivnost. Razkorak med osebnimi dohodki v kmetijstvu na eni in v gospodarstvu na drugi strani se je sicer zmanjšal, vendar kaže tudi to deloma pripisati manj uspešnemu gospodarjenju nasploh.
Letos naj bi se kmetijska proizvodnja povečala za 3 odstotke, kar ne bo lahko. Marsikaj bo še treba zboljšati. Vrzeli so še vedno v samoupravnih odnosih, kooperaciji, združevanju dela in sredstev ter uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Vse to je jasno zapisano v zakonu o združenem delu. Poljedelstvo se mora še bolj dvigniti, večja pa mora
gostati tudi proizvodnja krme, koruze in hmelja. Tudi žita moramo v loveniji pridelati več, čeprav pogoji niso najboljši. Površin ne bi kazalo povečevati, nujno pa bo modernizirati proizvodnjo. To je naloga kmetijskih delovnih organizacij in kmetijskih pospeševalcev.
... . . .-------- *m     . --jk i -v
Brez kadra ni programa
Na pevski reviji na Kokrici je sodeloval tudi domači pevski zbor, ki ga vodi Vinko Strniša - Foto: F. Perdan
Uspele revije pevskih zborov
Kranj - Zveza kulturnoprosvet-nih organizacij občine Kranj in Glasbeni center pri kulturni skupnosti občine Kranj sta tudi letos pripravila revije odraslih moških, ženskih in mešanih pevskih zborov iz kranjske občine. Prvi dve reviji sta bili na Primskovem in v Kranju, tretja in obenem zadnja pa je bila v soboto zvečer na Kokrici. Na revijah so sodelovali skoraj vsi pevski zbori iz kranjske občine, pa tudi obisk revij je bil letos izredno dober. Spomladi načrtujejo v kranjski občini revije mladinskih pevskih zborov.
Na sobotni reviji na Kokrici je sodelovalo šest pevskih zborov, ki združujejo več kot 100 pevcev in sicer pevski zbor KUD »Storžič« Kokrica (pevovodja Vinko Strniša), maski oktet KUD »Tabor« Pod-brezje (pevovodja Marjan Eržen), moški pevski zbor DPD »Svoboda« Stražišče (pevovodja Ludvik Česen), moški vokalni oktet DPD »Svoboda« Britof (pevovodja Franc Kranjčan), moški pevski zbor France Prešeren Kranj (pevovodja Alojz Ajdič) in moški zbor tovarne »Iskra«, ki ga vodi Marko Studen. -jk
Začetek bogate dramske dejavnosti
Program gledaliških prireditev v okviru kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini za leto 1977 so že začeli izvajati. V petek, 14. januarja, so v avli osnovne šole v Bohinjski Bistrici gostovali člani dramske sekcije DPD Svoboda Rudija Jedretiča iz Ribnega s spevoigro Svojeglavček. V soboto je v Gorjah nastopila dramska skupina KUD Jelovica z Lancovega z igrico Klopčič, v nedeljo pa se je ista skupina predstavila v Ribnem. V sindikalnem domu v Kropi pa se je v nedeljo zvečer prvič predstavilo gledališče  Tone  Čufar  z Jes
lesen ic s
» v/ne   \_-uiHi   l -jeseni Partljičevo komedijo O ne, ščuke pa ne. To delo so z velikim uspehom že uprizorili v vseh krajih v jeseniški občini.
V petek, 21. januarja, bo po daljšem premoru spet v gosteh Mestno gledališče ljubljansko, ki bo na odru festivalne dvorane na Bledu uprizorilo   znano  delo  Miloša Mikelna
Zaradi inventure odprto. Ljubljanski umetniki bodo gostovali s to predstavo v sredo, 26. januarja, tudi v kinodvorani v Radovljici, februarja pa še v nekaterih drugih krajih v občini.
V soboto, 22. januarja, ob 19.30 bodo jeseniško predstavo O ne, ščuke pa ne lahko videli tudi v kulturnem domu aa Bohinjski Beli. V Radovljici pa bodo Jeseničani gostovali šele 4. februarja. V nedeljo, 23. januarja, pa ansambel gledališča Tone Čufar pričakujejo tudi v bohinjski Češnjici. Februarja pa bodo najbrž nastopili v Podnartu in še v nekaterih drugih krajih.
Organizatorji kulturne akcije si prizadevajo, da bi v prihodnjih zimskih in spomladanskih mesecih pripravili čimveč kvalitetnih gledaliških predstav. V načrtu imajo tudi gostovanja drugih slovenskih gledališč. JR.
Zveza   kulturno-prosvetnih   organizacij občine Jesenice združuje osemnajst kulturnih društev in organizacij — Največ problemov je s pomanjkanjem ustreznih prostorov in s kadri
Jesenice — Z novim zakonom o društvih se v občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij vključujejo le amaterska kulturna društva ter druge amaterske organizacije, ki delegatsko uveljavljajo svoje samoupravne pravice in dolžnosti v kulturrii skupnosti Jesenice.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij šteje okoli 2100 članov, ki opravljajo okoli 75 odstotkov vse kulturne dejavnosti v občini in sodelujejo ob organizaciji in izvedbi dramskih prireditev, koncertov, proslav, razstav, klubskih prireditev ter gostovanj amaterskih in poklicnih kulturno-umetniških skupin. Njihova dejavnost je iz leta v leto večja, aktivno pa se vključujejo tudi v organizacijo republiških in občin-
skih akcij ter skrbe za vzdrževanje in obnavljanje kulturnih domov in prostorov.
Ko na Jesenicah ocenjujejo dejavnost Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ugotavljajo, da je povezava med ustvarjalci izredno dobra, ni pa primerne povezave med Zvezo kulturno- prosvetnih organizacij in njenimi člani na eni strani in profesionalnimi kulturnimi organizacijami v občini, regiji in v republiki na drugi strani. Povezanost z republiško Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij je odločno prešibka, saj večkrat razen formalnega obveščanja te povezave sploh ni. Drugo, temeljno vprašanje organizacijske povezanosti je povezava s porabniki kulturnih dobrin.  Delovni človek in
O ne, ščuke pa ne
Jesenice — Člani amaterskega gledališča Tone Čufar Jesenice so letošnjo sezono začeli s komedijo Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne. Komedijo, ki pripoveduje o odnosih med delavci v neki lokalni radijski postaji, je za jeseniški oder režirala Vera Smukavčeva, uspešno pa so jo predstavili mlajši in starejši člani gledališča. Na Jesenicah so komedijo gledalci zelo dobro sprejeli, zato so jo večkrat ponavljali na jeseniškem odru. Jeseniško amatersko gledališče Tone Čufar pa se je zdaj odločilo za več gostovanj v radovljiški občini. D. S.
Pesmi in proza
Jesenice — Dramski krožek jeseniške gimnazije, ki uspešno deluje že nekaj let, je pred nedavnim pripravil literarni večer na Jesenicah. Mladi so predstavili dela, ki so jih sami napisali in pri tem sami organizirali prireditev. Pesmi in prozo, s katero so se predstavili dijakom gimnazije, bodo objavili še v svojem literarnem glasilu Mozaik.
B. Blenkuš
Koncert akademskega pevskega zbora
Jesenice — V petek, 21. januarja, bo v gledališki dvorani na Jesenicah gostoval akademski pevski zbor Tone Tomšič pod vodstvom mladega dirigenta Jožeta Fiirsta.
Zbor bo jeseniškim poslušalcem predstavil dela renesančnih mojstrov, slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi iz Makedonije. Lani je zbor osvojil prvo mesto na republiškem tekmovanju zborov v Mariboru ter prejel številna druga priznanja. Koncert na Jesenicah organizira Zveza kulturno prosvetnih organizacij, komisija za koncertno dejavnost. Pred koncertom v jeseniški dvorani bo mladinski koncert v dvorani v Zabreznici. D. S.
Celoletna mala šola
V oktobru lanskega leta so v okviru vzgojno varstvenega zavoda Kranj začeli delovati trije oddelki celoletne male šole. Vse doslej so v kranjski občini predšolski otroci obiskovali le* 120 ur trajajočo malo šolo, ki se je navadno začela v januarju ali februarju, organizirale pa so jo tako šole kot tudi vrtci. Otroci, ki obiskujejo vrtce, pa prav tako spomladi začno z intenzivno pripravo na šolo.
»Idealno bi seveda bilo,« pravi direktorica VVZ Kranj Ančka Gašper-šič,« če bi lahko vse predšolske otroke vključili ali v vrtce, ki so še vedno najboljša priprava za vstop v šolo ali pa če bi lahko za predšolske otroke, ki niso v varstvu, malo šolo raztegnili prav na celo leto. V tem šolskem letu nam je uspelo zagotoviti kader, prostor, denar, ki ga prispeva skupnost otroškega varstva, le za 49 otrok.«
Celoletna mala šola traja skupaj 540 ur in sicer trikrat na teden. Otroci se zbirajo v popoldanskem času v vrtcu Ivo Slavec-Jokl in pa v Čebelici na Planini. Program, celo-
letne male šole je prirejen tako, da se program male šole pravzaprav prepleta s programom varstva otroka v vrtcu in bi temu lahko rekli tudi popoldanski vrtec, saj otroci ostajajo v tej mali šoli celih pet ur. Odveč je bil seveda strah staršev, ki so to varstvo zamenjali za pouk: dvome so jim pregnali otroci sami, saj so jim bile igrice, igrače, vrstniki in vzgojiteljica v njihovi mali šoli tako všeč, da prve dni kar niso hoteli domov. Tem otrokom, ki doslej sploh še niso bili nikoli v vrtcu, bo celoletna mala šola pomagala ujeti korak z vrstniki, ki so vse leto v varstvu. Vrtec sam pa je že brez male šole tako pomembna priprava na vstop v šolo, da se pedagogi strinjajo, da so otroci, ki ne morejo biti v družbenem varstvu, v neenakem položaju z otroki, ki so. Celoletna šola naj bi torej v prihodnje zajela še več predšolskih otrok, sčasoma seveda tudi vse šolske novince, ki svoje predšolsko obdobje ne preživljajo v vrtcih: teh pa je v kranjski občini kar precej, okoli 75 odstotkov.
L. M.
Delavci SCf> d w
^t-fesr^š^'3^s^^rt^: Izbrana dela Toneta Čufarja
cJii/nn___u\>Cga doma nam.pn.di tudi kulturna shunn,tef S/, M.,n,,„   l,,, 11.,---- # *J
skupnost J      .ma namenili tudi kulturna skupnost Slovenije, kulturna doma.(ri*i eseJ}lce ter Radio Jesenice, ki ima prostore v stavbi Titovega {asJ T Foto: F. Perdan
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE,
Ljubljana, Mestni trg 26 °bjavlja prosto delovno mesto:
Prodajalca
2a oddelek papirnice, KRANJ, Prešenova 2
Pogoj: šola
« za prodajalce ali gimnazija
Pismene nrii
ženega del«       sPrejema splošno kadrovski sektor organizacije zdru-Kandidate b & gorn.J* naslov !5 dni od dneva objave razpisa, orno o izbiri pismeno obvestili;
Jesenice — V založbi Delavsko-
Erosvetnega društva Tone Čufar, ulturno umetniškega kluba so v zbirki Male Čufarieve knjižnice izšla v dveh knjigah izbrana dela Toneta Čufarja z obsežnim zapisom o njegovem življenju in delu. Knjigi, ki obsegata 650 strani in sta tiskani na brezlesnem papirju in vezani v umetno platno ter zaščiteni v kartonskem ovitku, sta kupcem dostopni po zmerni ceni. V prvi knjigi so objavljene njegove črtice, povesti in mladinska proza, v drugi knjigi pa je objavljenih še devet njegovih daljših proznih del, drama Polom in dvanajst njegovih najboljših pesmi, ob tem pa so še opombe k izbranim delom in Čufarjeva bibliografija.
Ob izdatni finančni podpori kulturne skupnosti Jesenice in jeseniške železarne veljata knjigi, v katerih je Čufarjevo življenje in delo opisal književnik in literarni zgodovinar Emil Cesar, njegova dela pa izbral književnik Cvetko Zagorski, le
120 dinarjev. Kulturno umetniški klub pri DPD Svoboda Tone Čufar , pa je doslej izdal že več drugih zanimivih del. Tako ilustrirano povest iz delavskega življenja pisatelja Toneta Čufarja Tovarna, izbor otroških pesmi Slavka Savinška pod naslovom Poredni smeh, izbor proze mladega književnika Viktorja Gre-gorača pod naslovom Razmerja in izbor pesmi slovenskega pesnika Andreja Kokota pod naslovom Čujte, zvonovi pojo. Andrej Kokot se v založbi predstavlja tudi s pesniško zbirko Ura vesti, Valentin Cun-drič, jeseniški pesnik z zbirko Soneti, Miha Klinar z izborom pesmi Na mrtvi straži, Benjamin Gracer z zbirko pesmi V mraku in Črtomir Šinkovec z izborom otroških pesmi in ugank z ilustracijami. Vse knjižice so broširane, vendar zelo lepo opremljene in vse enake velikosti. Za nakup vseh knjig boste odšteli le 270 dinarjev.
D. S.
občan bi moral biti tesneje povezan z ustvarjalci kulturnih dobrin in bi moral neposredno vplivati na načrtovanje, zato naj bi za ustrezen stik poskrbele predvsem sindikalne organizacije, krajevne skupnosti in druge organizacije.
Precejšnje težave pa imajo v jeseniški občini zaradi pomanjkanja ustreznega kadra v amaterskih društvih in ogranizacijah. Tudi izobraževanje sedanjega kadra se ne bi smelo omejevati le na nekaj strokovnih tečajev. Pomanjkanje kadra tudi vpliva na neustrezne programe, ki so večkrat preživeti in zastareli, le-tam pa, kjer je čutiti sposobne strokovnjake, načrtujejo bolje in uspešneje.
Zelo pomembno vprašanje pa je tudi obnova in vzdrževanje kulturnih domov. Kulturna skupnost Jesenice si že vsa leta prizadeva za obnovo in gradnjo kulturnih domov, a še vedno bo v prihodnje pćtrebno za nekatere nujne novogradnje zagotoviti sredstva bodisi iz delovnih organizacij bodisi z namenskim samoprispevkom.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Jesenice naj bi v prihodnje utrdila organizacijsko povezanost v lastni organizaciji, povezanost s profesionalnimi kulturnimi organizacijami v občini, regiji in republiki, s porabniki kulturnih dobrin, sistemsko vzgajala in kadrovala, usklajevala programska načela z načeli samoupravnega socializma in razvojem družbene skupnosti in skrbela za nadaljnjo načrtno obnovo, za vzdrževanje kulturnih domov in prostorov ter za načrtno dolgoročno izgradnjo kulturnih objektov.
D. S.
Kulturna akcija
ŠKOFJA LOKA - V občini so v okviru tedna Komunista pripravili bogat prireditveni pro: gram z željo, da bi kulturo čimbolj približali delovnemu človeku v krajevni skupnosti in v organizacijah združenega dela. Akcijo bodo nadaljevali tudi letos in poskrbeli, da bodo vse osnovne organizacije ZK, sveti in aktivi obravnavali vprašanja kulture in spregovorili o njenem pomenu in vlogi v samoupravni socialistični družbi.
V Škofji Loki so sklicali posvet o problemih kulturnega življenja v občini in na tem posvetu so sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki krajevnih konferenc SZDL, predsedniki osnovnih organizacij ZSMS ter kulturni animatorji sprejeli pomembne sklepe in zaključke. Med drugim so se dogovorili, da bo v občini potrebno zagotoviti možnosti za delovanje posameznih kulturnih dejavnosti z vključevanjem več strokovnega kadra in z adaptacijo ali gradnjo kulturnih prostorov; kulturni animatorji v vseh organizacijah združenega dela naj bi skrbeli za uresničevanje vloge kulture in približevanju kulturnih dobrin delovnemu človeku; organizatorji kulturnih prireditev v občini naj bi poskrbeli za boljšo obveščenost delavcev v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih, pro-
gram kulturnih prireditev pa naj i približali delovnemu človeku in občanu v vseh okoljih in sredinah, kjer živi in dela; z ustrezno organiziranostjo pa naj bi zagotovili uresničevanje vseh nalog in obveznosti, ki jih narekuje načrtovana akcija.
O vlogi in o pomenu kulture v samoupravni socialistični družbi so nekatere osnovne organizacije ZK razpravljale in sprejele konkretne programe svojega dela, več pa je organizacij, ki bodo morale problemom kulture posvetiti več pozornosti. Zelo konkretno so o vsebini kulturne dejavnosti razpravljali v osnovni organizaciji ZK Niko in v osnovnih organizacijah ZK na južnem delu občine. Ob dosedanjih spoznanjih se bodo krepila nadaljnja prizadevanja, predvsem bodo akcije načrtovali komunisti, ki delujejo v okviru aktiva komunistov — kulturnih delavcev, kulturni animatorji v delovnih organizacijah ter člani sveta za kulturo pri občinski konferenci SZDL. Velja pa, da se bodo morali prav vsi komunisti zavzemati za to, da bodo s svojo stalno prisotnostjo in nenehno aktivnostjo odločilni pobudniki za resnično uveljavljanje kulture v samoupravni socialistični družbi. D. S.
Letos še bolj pestro sodelovanje Kranja s pobratenim Rivolijem
V začetku decembra lani se je v Kranju mudila 10-članska delegacija pobratenega mesta Rivoli. Prišli so delegati s področja kulture, športa in turizma, borčevske organizacije, delegat zveze trgovcev in odbora za organizacijo gospodarske razstave ter odbora za krvodajalstvo in fila-telističnega kluba. Prišla pa je tudi posebna zdravstvena delegacija, ki
je z našimi zdravstvenimi in družbenopolitičnimi delavci vodila razgovore o našem sistemu zdravstva in organizaciji samouprave, o finansi-ranju našega zdravstva, organizaciji zdravstvene dejavnosti in o krvodajalstvu. Obiskali so Bolnico Franjo, si ogledali Tovarna Savo in njeno obratno ambulanto, bolnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju,
Mestna hiša v Rivoliju
Tovarna kinoprojektorjev v Rivoliju
Novo delavsko naselje Cascine Vica v Rivoliju
Vinko Triplat — sedemdesetletnik
Lesce — 22. januarja letos praznuje 70. rojstni dan družbenopolitični delavec in krajan Lesc Vinko Triplat. Rodil se je v številni družini kot sin železničarja. Po končani osnovni šoli se je v Ljubljani učil za mizarja in nato delal kot mizarski pomočnik v pivovarni Union. Ze takrat je začel delati v sindikatu in se tako seznanjati z delavskim gibanjem. Potem se je zaposlil v današnji Tovarni verig v Lescah, kjer je prav tako takoj postal aktiven sindikalni delavec. Najbrž danes malokdo iz 1100-članskega kolektiva Tovarne verig v Lescah ve, da je rdeči prapor sindikalne organizacije metalskih radnika podružnice Lesce 1941. leta prevzel v varstvo prav Vinko Triplat. Kljub nevarnosti ga je imel ves čas shranjenega doma. Danes je prapor v ponos sindikalni podružnici Verige.
Kmalu po prihodu okupatorja se je Vinko Triplat vključil v partizanske vrste. Kot partizana ga je pot
vodila v republiko Bosno. Vse do konca vojne se je boril v vojaških enotah v Bosni. Po vojni pa se je zaposlil v tovarni Elan v Begunjah, kjer se je takoj vključil v družbenopolitično delo. Več let je bil na primer član komiteja občinske konr ference ZK v Radovljici. Od upokojitve naprej pa še vedno aktivno dela »v krajevni skupnosti Lesce.
1964. leta je bil na primer soustanovitelj krajevne skupnosti Lesce. Še danes je član sveta krajevne skupnosti in v veliki meri je prav njegova zasluga, da so se Lesce začele tudi komunalno urejati. Razen tega je tudi- član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter predsednik odbora ZZB NOV Lesce. Razen tega dela še v nekaterih drugih organizacijah, lani pa je prejel zlato značko za 30-letno članstvo in delo v zvezi komunistov.
Ob njegovi sedemdesetletnici mu njegovi prijatelji, sodelavci in znanci iskreno čestitajo. A. Ž.
zdravstveni dom Kranj, ambulanto v Preddvoru, Institut za TBC Golnik ter Klinični center v Ljubljani.
Italijanski zdravstveni delavci so v našem sistemu zdravstva spoznali veliko skrb, ki jo naša družba daje zdravju človeka, predvsem pa jim je bila všeč ta zbližanost zdravnika, in pacienta. Niso se mogli načuditi opremljenosti naših zdravstvenih ustanov na Gorenjskem, sploh pa Kliničnemu centru v Ljubljani. Tudi naš sistem finansiranja zdravstva je bil zanje povsem nov in izredno zanimiv.
Na teh srečanjih z našimi družbenopolitičnimi delavci je bil sprejet tudi načelen program medsebojnega sodelovanja in srečanj v letu 1977. Tako je predvideno, da bo v februarju delegacija kmetijskih delavcev in delavcev za zaščito nacionalnih parkov iz Kranja obiskala Rivoli. Namen tega obiska bi bil predvsem, da bi naši kmetijci seznanili rivolij-ske o našem kmetovanju in tudi z našimi izkušnjami glede nacionalnih parkov. V Rivoliju nameravajo namreč proglasiti 13 km dolg pas gozdov na območju, ki se imenuje Collina morenica, za nacionalni park, ki bo vključeval šest občin. Za mesec maj je predviden obisk naših prosvetnih delavcev v Rivoliju. Takrat bodo namreč v Rivoliju organizirali razstavo risb predšolskih in šolskih otrok in žele razstaviti tudi risbe otrok iz Kranja in francoskega mesta Montelimarja, ki je tudi pobrateno z Rivolijem.
Septembra bi se rivolijskih športnih iger udeležilo tudi moštvo Kranja (starost 14 do 16 let). V istem času bodo v Rivoliju tudi tečaji oz. srečanja mladinskih športnih voditeljev in organizatorjev. Izražena je bila želja, da bi se tudi tega srečanja udeležili predstavniki iz Kranja in-dali tečaju svoj prispevek.
Za drugo polovico septembra ali za začetek oktobra je predviden obisk kranjskih zdravstvenih delavcev v Rivoliju. Planinci iz Rivolija in Montelimarja bodo obiskali Kranj 27. februarja in bodo gostje Planinskega društva Kranj. Iz Rivolija pa bodo prišli v goste košarkarji; obisk je predviden za konec julija letos in bo v okviru proslav občinskega praznika Kranja.
Za prvomajske praznike bodo Rivoli obiskali kranjski sindikalni delavci, avgusta pa se bo Rivoli predstavil na Gorenjskem sejmu. Mogoče bo za začetek predstavljen le s fotografijami in nekaterimi turističnimi podatki, možna pa je tudi razstava gospodarskih dosežkov, turističnih spominkov itd.
Julija pridejo na obisk tudi borci iz Rivolija, dogovorjen pa je tudi obisk likovnikov, ki bodo svoja dela razstavili v eni od kranjskih galerij. Taborniki iz Kranja bodo letos taborili v okolici Rivolija, ena od kranjskih folklornih skupin pa bo - zaplesala v Rivoliju v okviru proslav »rivolijskega septembra«.
V tem letu bo Kranj obiskala tudi delegacija KPI in novi župan pobratenega mesta Rivoli. . Vsekakor gre za bogato in živahno izmenjavo delegacij obeh pobratenih mest. Naj povemo še to, da bodo zaradi izrednega zanimanja občanov, ki se ne morejo vključiti v redno izmenjavo delegacij, organizirani tudi avtobusni izleti v Rivoli s posebnim programom, kot je na primer ogled mesta, raznih podjetij, kulturnih spomenikov in podobno. Nalogo za organizacijo je prevzel Občinski sindikalni svet Kranj in njegova komisija za mednarodno sodelovanje.
Od prvih stikov med mesti leta
1974, še posebej pa po sklenitvi pobratenja oktobra in novembra leta
1975, se vključuje v to prijateljsko sodelovanje med mestoma vedno širši krog občanov, ki delujejo na
. različnih interesnih področjih. Lahko pa zatrdimo, da je zanimanje za to sodelovanje pri občanih Rivolija še močnejše, kajti v Jugolsaviji vidijo deželo z zgrajenim socialističnim družbenim sistemom in vsaka izmenjava delegacij pomeni zanje nova spoznanja jugoslovanske stvarnosti. Vezi so od srečanja do srečanja trdnejše in nič ni čudnega, da je za letošnje leto pripravljenih že toliko srečanj. V dveh letih smo imeli več srečanj z Rivolijem, kot v 10 in več letih z Oldhamom in La Ciotatom. Nedvomno je temu vzrok izredna prisrčnost teh srečanj, posebno tistih v Rivoliju'.
D, Dolenc
SEZONSKA RAZPRODAJA od 15. do 31. januarja
30 % do 50 % ZNIŽANE prodajne cene
zimskih ženskih in moških plaščev ženskih kostimov, jaken in oblek
Kranj
v trgovini
SALON OBLAČIL,
Titov trg 7 in
dekliških in fantovskih plaščev v trgovini
BABY,
Titov trg 23
Ne zamudite, količine so omejene.
Čas kolin
Decembra in januarja je bil na podeželju od nekdaj, in marsikje je tako tudi še danes, čas kolin. Jože Ambrožič nam opisuje, kako je to v Gorjah in po okoliških krajih.
Zanimivo je, da prašičev pri domačem klanju nekdaj (pa tudi danes) običajno niso klali poklicni mesarji. Bili so to domači klavci. Več jih je bilo v vsaki vasi, a vendar so imeli dovolj dela. Sicer pa so takšni kmečki fantje bili po poklicu zidarji, tesarji in drugih poklicev, ki so imeli pozimi dovolj časa. Klanja prašičev in opravil, ki sodijo zraven, so se naučili od starejših. Tako je to delo šlo ponekod kar iz roda v rod. Danes so domači klavci redki, -a tudi domačega klanja prašičev in kolin je manj.
Da so prašiče vedno klali decembra in januarja je več razlogov. Tako je bil eden prosti čas, drugi pa hladno vreme. Včasih namreč ni bilo zmrzovalnih skrinj in hladilnikov. Vendar pa ponekod tudi decembra in januarja niso klali v luninem mlaju in teden dni po njem. Menili so, da se meso v luninem mlaju zaklanega prašiča rado pokvari, da nima pravega okusa in tudi mesni izdelki se hitreje pokvarijo.
Čeprav je ob zakolu prašiča bilo vedno veliko dela, je bil to hkrati nekakšen domač praznik. Gospodinje so se takrat lahko tudi pokazale, kako sposobne so. Včasih so bile čislane tiste gospodinje, ki' so vzredile prašiče s čim bolj debelim »špe-hom«. Danes je ravno obratno. Vsakdo, ki vzredi ali kupi prašiča, si želi čimveč mesa.
Gospodinja je ob takšnem domačem prazniku seveda imela največ dela. , Ze pred prihodom klavca je bilo treba pripraviti potrebno posodo in vrsto začimb: čebulo, česen, morsko sol, poper, majaron in meto. Klavca pa je bilo treba naprositi vsaj štirinajst dni prej pred zakolom prašiča. Ko je torej gospodinja pripravila vse potrebno, predvsem pa začimbe za krvavice, je napočil dan, ko je prišel klavec.
Štirje močni možje ali fantje so morali sodelovati pri zakolu prašiča. Žival so krepko držali^ na posebno prirejenem stolu. Ze zaklanega prašiča pa so potem morali odnesti v veliko kmečko vežo. Gospodinja je vedno ujela v vedro vso kri in jo takoj nato obarila (prekuhala; vendar tega*povsod niso delali). Klavec je potem prašiča odri, razčlenil, po hrbtu razpolovil in izločil drobovino (čreva, želodec, vranico, srce, jetra,
ledvice in pljuča). Čreva, ki so kasneje služila za izdelavo krvavic in želodčkov, je gospodinja oprala. Če pa je bilo črev premalo (in običajno je bilo tako) jih je bilo treba nekaj metrov dokupiti pri mesarjih.
Drobovino, razen jeter, je bilo treba prav tako prekuhati in ohlajeno zmleti. Med zmleto drobovino pa je sodila tudi prekuhana glavina. Medtem pa je klavec razkosal prašiča' in ga razobesil v hladen prostor. Tako je bilo prvi dan delo za klavca v glavnem opravljeno. Gospodinja pa je morala obariti še ješpren (ponekod riž) za krvavice in kašo. Ostali domači pa so morali mleti - meso za mesene klobase in želodčke. Včasih so to vse zrezali na roke.
Ko je bilo vse dobro shlajeno, je klavec naslednji dan v posebni večji posodi (žehtneku) pripravil zmes. Zmleto maso je polil z močnO zabelo in praženo čebulo ter dodal začimbe. Potem pa se je začela izdelava krvavic. Ko so bile gotove, jih je bilo treba še enkrat prekuhati in shladiti. Običajno je klavec porabil za krvavice tudi po 50 metrov črev in več: pač odvisno od velikosti in teže prašiča. Sledilo je polnenje želodčkov. Zmes je bila iz slabšega mesa in kaše. In nazadnje je prišla na vrsto še izdelava mesenih klobas (pečenice). Zmes zanje je bila iz so-ljenega mesa, politega z vodo, v ka teri je bil tlačen češenj.
Potem je klavec razsekal večj« kose mesa in jih stlačil v žehtnek Vsak kos je močno nasolil in posul po vrhu izžeti češenj. Ko se je sol raztopila, je meso v žehtneku prekrila tekočina (salamurija). V tej tekočini je moralo biti meso štiri do pet tednov (odvisno pač od velikosti kosov in starosti prašiča). Potem pa so meso obesili na »rajželne« (lesene palice), le-te pa namestili na vzidane »gliste« (lesene tramove) v »črnih« (kmečkih) kuhinjah. Tam se je meso sušilo tri do Šest tednov (odvisno od velikosti kosov, zračnosti kuhinje in kurjenja v njej). Tudi mesene klobase in »špeh« (bolj mesnat) je bilo treba sušiti nekaj dni v kuhinjah.
Včasih je imela vsaka hiša »črno kuhinjo«. Danes jih niti vse kmečke hiše nimajo. Pri obnovah so jih porušili. Zato morajo zdaj, kdor se pač odloči za to, nositi meso tja, kjer takšne kuhinje še so. Sicer pa gre danes veliko mesa in drugih »klav-skih« izdelkov v zmrzovalne* skrinje. Tako je prek celega leta pri roki sveže meso.
Nov rekord v Poljčah
POLJČE - Delovišče ali farma v Poljčah, na katerjL^ rede okrog 200 krav, sodi že več let med najboljše in najuspešnejše kmetijske delovne organizacije. Nekaj let je poljska farma rekorder v proizvodnji mleka v državi. Lani so dosegli doslej najboljšo molznost. Našim mlekarnam so prodali 1,358.868 litrov mleka kar pomeni, da je ena krava »namol-zla« povprečno 6565 litrov mleka! To je dosežek, s katerim se lahko pohvali le redka farma na svetu. V Poljčah imajo tudi kravo rekorderko. Lani je le-ta dala 14.000 litrov mleka!
Uspeh ni presenetljiv, temveč je rezultat večletnega načrtnega dela. Farma je bila pred dobrimi desetimi leti na robu rentabilnosti in obstoja. Mlečnost je bila nizka, stroški reje pa so bili izredno visoki. Kvalitetni izbor
krav je omogočil stalni vzpon proizvodnje v Poljčah. Posebno kvalitetne so bile črnobele krave, ki so jih v Poljčah prvič dobili leta 1965. Takrat je povprečna mlečnost na kravo znašala 3000 litrov. Pet let kasneje je dosegla mlečnost 5000 litrov na kravo, letos pa, kot že rečeno, 6565 litrov mleka. Leta 1975 so dobile Poljče sodoben hlev za 280 krav in molzni stroj, ki pomolze vse krave v dveh urah in pol. Na farmi so se odločili za prosto rejo krav. Poljče so bile lani edina farma v državi, ki pri proizvodnji mleka ni imela izgube, čeprav imajo nekatere farme celo kvalitetnejše krave. Vendar poljski živinorejci menijo, da lani dosežena mlečnost še ni skrajna in da jo je mogoče še zboljšati.
-.lk
Sto Preddvorčanov v Semberiji
Kakor smo že zapisali v prejšnji številki Glasa, je bila na predlog koordinacijskega odbora jugoslovanskih republik, v katerem je sodeloval tudi predstavnik republiške konference SZDL Slovenije, predlagana krajevna skupnost Preddvor, da se udeleži tekmovanja v okviru televizijske oddaje Znanje -t imanje. Ta oddaja oziroma srečanje je bila tokrat v republiki Bosni in Hercegovini, v pokrajini Semberiji in to v krajevni skupnosti Dvorovi.
V Sloveniji ciklus oddaj »Znanje — imanje«, ki poteka že peto leto, ni poznan, ker Slovenija ni vključena v to tekmovanje. V drugih republikah pa prav ta oddaja velja za eno najbolj popularnih. Glavni pomen in namen te serije je v tem, da se krajevne skupnosti različnih republik med seboj spoznavajo, si izmenjajo izkušnje na področju krajevne samouprave, na področju gospodarstva, kulture, športa; skratka, vsako tako srečanje je predvsem manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tako je bilo tudi tokrat, ko je okoli sto Preddvorčanov in prebivalcev okoliških vasi obiskalo bratsko republiko Bosno in Hercegovino, ko so bili štiri dni gostje krajanov krajevne skupnosti Dvorovi. Sama organizacija takšne prireditve, ki ima zvezni značaj, je prav gotovo izredno zahtevna in težavna ter naporna
naloga, tako na eni, kot na drugi strani. Vsaka krajevna skupnost je morala pripraviti v tiskani obliki opis, nekakšno zgodovino ali kot so jo uradno imenovali, monografijo svojega kraja. TaKo so gostitelji iz Bosne izdali kar celo knjižico, v kateri so opisali svoj kraj od kamene dobe pa do danes.
No, mi bi vam radi predstavili Dvorove predvsem takšne, kakršni so danes. Povsem slučajno ima to naselje podobno ime, kot naš Preddvor in povsem slučajno je tam razvit tudi turizem. Kraj leži v neposredni bližini Bijeljine, ki je glavno mesto in občinsko središče pokrajine Semberije, deželice, ki se razprostira v trikotniku med Savo, Drino in planino Majevico. Pred nekaj več kot desetimi leti, so tukaj začeli iskati nafto, ker so geologi domnevali, da je vznožje Majevi-ce bogato s to tekočino. Vendar nafte niso dobili, dobili pa so močan vrelec termalno-mineral-ne vode, ki predstavlja danes osnovo za razvoj turizma in rekreacije, ter bogat vir toplote, s katero že ogrevajo veliko vrtnarijo, v kateri gojijo nageljne in povrtnino, v bližnji prihodnosti pa bodo- s to toplo vodo ogrevali vsa stanovanja v vasi Dvorovi. Semberija je predvsem žitnica Bosne in Hercegovine. Kmetijstvo je glavna in skoraj edina gospodarska panoga.
V povorki, kije naznanjala začetek velike prireditve, so med drugim sodelovali člani pionirske folklorne skupine osnovne šole Matija Va-Ijavec iz Preddvora — Foto: Milan Krišelj
Dvorovljani so jeseni pridelali poprečno po 40 metrskih stoto v suhega zrna pšenice na hektar in po 70 stotov hibridne koruze. Bavijo pa se tudi z živinorejo, predvsem s pitanci in s svinjerejo. Prehrambeni industriji Sava v Bijeljini dobavijo vsako leto več vagonov sadja in povrtnin.
Vsi kmetje že več let združujejo svoje delo in sredstva s Kmetijsko zadrugo »Semberija« ter s prehrambeno industrijo »Sava« ter z sarajevskim UPI. Da bi na svojih njivah pridelali še več in bolje je prav med akcijo Znanje — imanje 76 kmetov iz vasi Dvorovi združilo svoje delo in sredstva z družbenim sektorjem. V krajevni skupnosti Dvorovi je v okviru Kmetijske zadru ge Semberija posestvo, ki na površini 540 ha dosega rekordne, pridelke pšenice in hibridne koruze.
Vzporedno s povečevanjem kmetijske proizvodnje na tem področju, s,e povečuje tudi standard vsake hiše posebej. S skupnim delom in skupnimi sredstvi so prebivalci naselja Dvorovi spremenili zunanjo podobo kraja. Zgrajena je bila štirirazredna osnovna šola, zdravstvena postaja, uredili so vaško središče, zasadili izredno lep park in v spomin žrtvam fašističnega terorja postavili lep spomenik. Za dograditev in adaptacijo zadružnega doma, v katerem je v glavnem potekala prireditev, so porabili nič manj in nič več kot dvesto starih milijonov... V naslednjih treh letih bodo s samoprispevkom zbrali okoli pol milijarde starih dinarjev.
Verjetno je naselje Dvorovi eno redkih, kjer s samoprispevkom zbirajo denar tudi za knjige. Za zdaj so zbrali okoli 5 milijonov, tako da ima njihova knjižnica že 5500 knjig, kar je dvakrat več, kot> je vseh prebivalcev.
Precej uspehov imajo našiv gostitelji tudi na športnem področju. Njihov nogometni klub »Proleter« je prvi vaški klub v Bosni in Hercegovini, ki tekmuje v conski ligi. Na stadionu, na katerega bi bilo ponosno tudi kako večje mesto, vsak dan trenirajo pionirji in njihov nogometni klub je eden najboljših v BiH. Prav tako uspešno deluje tudi plavalna sekcija, saj so pred kratkim zgradili olimpijski bazen, ki ima še to prednost, da ima toplo vodo.
Delegacija krajevne skupnosti Preddvor polaga venec k spomeniku padlih borcev — Foto: Milan Krišelj
Turistično privlačnost kraja Dvorovi predstavlja termomine-ralni vrelec, ki je osnova za razvoj zdraviliškega turizma. Domačini zatrjujejo, da njihove toplice uspešno zdravijo razne kožne bolezni, revmatizem, kronični gastritis, lažje oblike sladkorne bolezni itd. Vsako leto prihaja več gostov in domačini preurejajo svoje hiše, da bi lahko sprejeli čim vet turistov.
Pisana beseda seveda ne more nadomestiti tistega, kar vidijo oči in kar občuti srce. Zato bi lahko napisali še veliko podatkov o kraju in ljudeh, vendar ne bi mogli pričarati tiste prave podobe, tiste duše kraja, ki jo lahko doživiš in občutiš le v neposrednem srečanju z ljudmi, v prisrčnem srečanju, kakršno je bilo med Pred-dvorčani in Dvorovljani.
Opisati prvi dan potovanja od Preddvora do Semberije in prvi dan programa pravzaprav ni tako enostavno. Če na začetku omenimo samo to, da je vožnja potekala v najlepšem redu, čeprav so bili zjutraj v Sloveniji izjemno težki vremenski pogoji - poledica in megla, zato bi že na tem mestu izrekel vse priznanje in zahvalo za varno in odobno vožnjo obema šoferjema podjetja Aleptour, smo vseeno nekoliko zamudili.
Nihče, prav nihče si niti v sanjah ni predstavljal, da nas -bodo naši dragi gostitelji sprejeli tako prisrčno in tako svečano. Ze na glavni cesti (Zagreb — Beograd, daleč še od vasi Dvorovi, nas je počakala uradna delegacija, z glavnimi organizatorji, zraven pa je bil tudi miličniški avto, ki nas je potem s signalno lučjo vodil vse do naslednje postaje, do tromcje med Bosno, Srbijo in Hrvatsko. Tu se je pravzaprav šele začelo. Nismo mogli verjeti, da vsa ta silna množica, ki se je zbrala ob cesti, čaka prav-
zaprav na nas. Bilo je na stotine ljudi, mnogi od njih oblečeni v narodne noše. Peli so in plesali kolo in* nas, še preden smo se prav zavedli, sprejeli v svoje vrste. Zadržani, vase zaprti, nezaupljivi Gorenjci so se v trenutku spremenili in šli v korak z gostitelji. Skupaj smo zaplesali kolo.
Zapisali smo, da je bila to tromeja, področje, kjer so se med drugo svetovno vojno odvijali srditi boji in kjer je padlo na tisoče borcev, kjer sta se kalila bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Naj že na tem mestu poudarimo, čeprav bomo v nadaljevanju reportaže to storili še večkrat, namreč da je v tej pokrajini, — Semberiji in njenih ljudeh — narodnoosvobodilni boj postal legenda, ki je vtkana v vsak košček zemlje, ki živi v vseh ljudeh, zlasti v mradini, ki se kaže prav na vsakem koraku družbenopolitičnega življenja. To je svetinja, ki jo čuvajo prav vsi kot največjo dragocenost, kot največjo vrednoto, za katero so morali plačati izredno visoko ceno .. .
Veselja ob prvih stikih in pozdravih, prisrčnih objemih in poljubih med prebivalci obeh krajevnih skupnosti je bilo za trenutek konec. Tričlanska delegacija krajevne skupnosti Preddvor je položila venec k veličastnemu spomeniku, ki so ga pred kratkim postavili v spomin borcem za svobodo; vsem tistim, ki so na tem področju padli za svobodo. Predsednik zveze borcev iz vasi Dvorovi je podal kratko zgodovino NOB in orisal pomen spomenika, ki je zares veličasten. Vitka, sloka linija iz klesanega kamna v trikotni obliki hiti kvišku, kar simbolizira tri mejne pokrajine. Poleg tega je precej široka okolica spomenika preurejena v spominski park, v katerem so postavljene plošče v spomin posameznim junakom-borcem in udarnim brigadam in bataljonom, (se bo nadaljevalo)
Črtomir Zoreči
Tržaško
slovenska deželica ob morju
(2. zapis)
Benetke, ki so se imele dolgo tisočletje za »gospodarico morij«, niso nikoli prijazno gledale na razvoj Trsta. Bale so se tekmeca z razmeroma dosti boljšim pristaniščem in Jj°lj pripravnim zaledjem. Zato se 1 ret pod Benečani nikoli ni smel gospodarsko prav razviti.
ROMANIZIRANI ROJAKI
Kljub vsemu pa je Trst rasel tudi po številu prebivalstva. .,  . Okoliški slovenski živelj je Pnnajal v Trst kot cenena, a edina
turrVna s^a' -z okonce Je PrmaJala ^r0-1 vsa sveža hrana za meščane.
st -*al° Je> nočeš noče8' nekako j rpK-]° sožitje, resda le med gospodo i^-apci. A marljivost, bistrost in lien ost Kraševcev je iz prise-mia!iev kmalu oblikovala novo, večin Plast meščanstva - toda žal Prav ■ 86 Je hitro romanizirala ... tisoč 18ti- poJaV, kot v Karantaniji: sko 6 roJ&kov je pogoltnilo german-nar ,m°rJe. Bridka usoda malega iiim, na severu nasilni Nemec, na iXX&* Pretkani Lah ... Pa
zveze V^ndar Trst ni imel kopne obdanZ )>a8ko matico. Okoli in okoli tudi t. Slovencev je nujno postal turn* at- opazne slovenske kul-e javnosti. Sam Primož Tru^
bar je kot pomočnik škofa Bonoma pridigal v tržaških cerkvah slovensko! Kar pač potrjujejo že takratno prisotnost večjega števila Slovencev v Trstu. Bilo je to v sredini 16. stoletja.
Tudi slovenski gradbeniki in slikarji se pojavljajo v Trstu v jeku prihajajoče renesanse. Andrej iz Loke gradi, Janez iz Loke poslikava cerkve (npr. ono v Kontovelju pri Trstu).
Vzpon Trsta je viden od leta 1717 dalje — tedaj je bila razglašena svoboda morij. Ze leta 1719 postane Trst svobodna luka. Ljubosumne Benetke pa še vedno čuvajo svoj monopol. Saj štejejo 140.000 prebivalcev, Trst pa le nekaj nad 6000! Toda razviti merkantilizem pod cesarico Marijo Terezijo in kmalu mu sledeči kapitalizem skokovito prispevajo k prometu tržaške luke pa tudi k številčni rasti prebivalstva. Leta 1780 šteje Trst že 17.000 prebivalcev, v prvih desetletjih 19. stoletja pa celo 30.000. In nato iz leta v leto več.
Če izvzamemo preselitev nemško govorečega avstrijskega uradništva, je za rast prebivalstva bil odločujoč okoliški slovenski živelj, ki pa se je že tudi pričel zavedati svojega porekla. Ljudsko štetje — prvi avstrijski popis prebivalstva — je za leto
1842 dalo sledečo narodnostno sliko: hinjski kot, Bled, Jesenice in del Go-53.000 Italijanov, 21.000 Slovencev, renjske.
8000 Nemcev in 1000 G rkov. TRST POD FAŠIZMOM
LETO 1848 ---^ ogubna   odločitev,   da Trst
Revolucionarno leto se dotakne m~ pripade .Italiji, četudi brez tudi Trsta. Tega leta so na- JL zaledja, se je kmalu izkazala: predni duhovi Italije postavili Trst je pričel gospodarsko propadati, maksimum svojih nacionalnih te- začel pa je rasti njegov vojaški ženj, prav tako pa so tudi Slovenci pomen. Pa tudi kot žarišče najbolj postavili meje Zedinjeni Sloveniji. strupenega nacionalizma — fašizma. In glej: oba maksimuma rišeta kot Petindvajset let strašnega terorja mejo etnično črto med obema naro- in brezpravnosti, požig Narodnega doma - na Soči! Trst je bil potem- doma, poitalijančenje slovenskih takem vključen v okvir Zedinjene priimkov (še danes veljavno! doklej Slovenije! Saj celo manifest itali- še?), izgon izobražencev, odprava janske unije, ki je zahteval fede- slovenskih šol, streljanje Bidovca in rativno Italijo, pravi: »Italija ne bo tovarišev v Bazovicf, Gortana v Istri srečna, niti mirna, dokler ne doseže _ bilanca fašizma, še danes v mno-obaloSoče.« gočem živa! Saj so fašistični zakoni
Kolo zgodovine bi se gotovo pri- ge vedno v veljavi... Po 34 letih čelo vrteti v naš prid, če ne bi nasto- zloma fašizma ... pila laška meščanska iredenta (nestrpni nacionalisti) tako v Italiji sami, kot tudi v'Trstu. Le delavski razred in slovenski živelj sta se upirali prenapetemu laškemu nacionalizmu.
Tudi Ivan Cankar je prišel v Trst in govoril delavskim množicam.
A kaj, ko je razpad Avstrije po prvi svetovni vojni prinesel Italiji nezasluženo plačilo. Zahodni zavezniki so Lahe nagradili za njihov pozen vstop v vojno: dali so jim poleg Trsta še velik kos slovenskega ozemlja. Kako poceni je plačevati usluge s tujim denarjem!
Po zmagi antante, po neslavnem triletnem bezanju, vendar uspe Italiji za ceno velikanskega premagovanja strahu, predreti že popolnoma razsulo avstrijsko fronto na Soči in leta 1918 »zmagati« ... S pristankom svojih imperialističnih zaveznikov zasedejo Lahi Trst, Goriško in velik del Notranjske. A še jim ni bilo
dosti: hoteli so si priključiti še Bo-    Pogled na Trst in pristanišče
OSVOBODILNI BOJ
Ki pa še ni končan! Začelo se je-na jesen leta 1942, ko je spregovorilo orožje na tržaških ulicah. Poraz Italije leta 1943 pomeni osvoboditev Trsta, Gorice, Beneške Slovenije — toda le za čas do nastopa Nemcev. In pričela je partizanska epopeja na Primorskem. Ustanovljen je bil IX. korpus NOV in POJ. Trst, Gorica in Tržič so se spremenili v bojišča in končno maja 1945 osvobodita IX. korpus inTV. armija Trst in vso tako imenovano Julijsko krajino. — In potem ko je naša vojska morala zapustiti Trst — je zavladalo spet ono žalostno, brezpravno stanje — fašizem se je znova rodil ali vsaj prerodih — Zaradi nenaklonjenosti velikih sil smo Trst izgubili.
vasa pisma
NADZOR NAD PORABLJENO ELEKTRIČNO ENERGIJO
Jesenice — Skoraj vse objekte v jeseniški občini preskrbujejo z električno energijo TO Z D Elek-tro Žirovnica, v objektih v bližnji okolici železarne pa Elektro energija železarne Jesenice.
V nekaterih objektih, s katerimi upravlja železarna, do lanske jeseni niso bili nameščeni števci, zato smo uporabo plačevali pavšalno. Odkar pa so namestili števce, so določena negodovanja, ker se je plačilo za porabo električne energije podražilo skoraj trikratno. Vem, da se je elektrika podražila, samo toliko pa spet ne, da bi moral odšteti za porabo oktobra kar 419J23 dinarjev"pri delni uporabi električnega štedilnika na dve plošči, pralnega stroja, hladilnika, likalnika, ene večje žarnice v kuhinji in treh manjših v spalnicah, ki se malo uporabljajo, radio aparata, da televizorja. ne omenjam, ker ni uporaben.
Zaradi velike cene sem negodoval tudi pri inkasantki. Opozoril sem jo, naj stanje porabljene energije iz števcev popisuje ob navzočnosti stranke. Hudo se je razjezila, da se to ne bo zgodilo, za nezaupnico pa da se bom znašel pred sodiščem ali pa bo odklopila elektriko, kar pa dobro vem, da ne sme storiti. Trdi, da naj sami opravimo kontrolo, mi pa tega ne moremo storiti, ker stranke sploh ne vemo, kdaj se opravlja popis novega in prejšnjega stanja.
Primerjal sem tudi obračunske liste Elektro Žirovnica in Elektro
energije železarne Jesenice, vendar moram reči, da so izračuni železarne precej pomanjkljivi. Da do tega ne bi prihajalo, bi bilo prav, da Elektro energija v železarni odpravi pomanjkljivosti, določi točen datum porabe in datum plačila, ker sedaj ne vemo, kdo pije in kdo plača, upravičeni pa smo do nadzora. S tem pa bomo tudi inkasantki zaupali v njen natančen popis.
Jože M rovi je c. Zelezarjev 11 Jesenice
SKRB ZA OSTARELE
Bled — Nedavno je bil v Glasu objavljen lep življenjski spis o Si-larjevi mami iz Bohinjske Bele pod naslovom' »Polje, kdo bo tebe ljubil.« Resnični doživljaji, vzeti iz trdega dela in življenja naših ostarelih ljudi in ljubiteljev njihovega doma lahko pritegnejo mnogo hvaležnih bralcev.
Mnogi ostareli ljudje po vaseh in obronkih naše lepe Gorenjske kljubujejo na svoji zemlji, četudi so otroci ali svojci šli po svetu in ne nadaljujejo dela zgaranih rok. Ze 8 tem, ko z njimi pokram-ljamo, jim- vrnemo del moči in občutek, da le niso tako sami. Hkrati pa s takimi pripovedmi lepo dopolnjujemo mozaik zgodovine NOV, ki ima še veliko nepopisanih listov...
Tudi razmišljanje o skromnosti mislim, da ni odveč!
Alojzij Vovk Bled
MEDSEBOJNI ODNOSI
Jesenice — Pred časom sem obiskala svojo znanko, ki živi v stolpiču na Jesenicah. Na stopnišču tega stolpiča sem bila priča izredno neljubemu dogodku, ki
ga moram opisati.
Stara ženica, nekdanja borka in aktiviska, je bila strašansko pretresena, ko je tam na stopnišču »gospa«- srednjih let vpila nanjo, jo obkladala z neprimernimi izrazi, žaljivkami zaradi nekega spora med mladimi. Posebno me je presenetilo to, da je žalila s tako neprimernimi izrazi staro, sključeno ženico osemdesetih let, vpila in preklinjala. Nato je slovesno odkorakala, stara ženica pa me je nemočno pogledala.
Dogodek mi je bil resnično neljub in ne morem ga pozabiti. Toliko malo imajo nekateri ljudje srca, toliko malo ljubezni in sočustvovanja do sočloveka, starejšega in onemoglega, pa najsi je napravil že karkoli, da si resnično pretresen. Upam le, da bo takšnih dogodkov čimmanj!
Bralka
»VSI PRIZADETI...«
Nepodpisanih pisem tudi v Glasu ne objavljamo. Kot temu običajno pravimo, jih vržemo v koš. Tako nekako bi lahko ocenili tudi vaše pismo Vsi prizadeti.... kakor ste se podpisali. Prav in pošteno bi bilo, da bi se podpisali s polnim imenom, priimkom in naslovom, če se že pač hudujete na lovce. Pa naj takšen nasvet morda velja za naprej in tudi za druge.
Kar pa zadeva vas Vsi prizadeti ... in bralke, ki je v eni lanskih decembrskih številk Glasa pisala, kako ji je lovec ustrelil psa, vam sporočamo,. da so ji morda prav takšni ljubitelji kot vi poklonili novega psička. Pa tudi nekaj pisem smo dobili, ko so ji bili tudi drugi pripravljeni pokloniti psička.
V Mojstrani bodo uredili muzej
Pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana so se odločili, da bodo v tem kraju uredili Triglavski muzej. Z akcijo zbiranja gradiva so začeli že v lanskem letu, letos pa se bo akcija še razširila. Pri planinskem društvu že dela poseben odbor za ureditev tega muzeja. V njem bodo zbrani najrazličnejši podatki in dokumenti o našem očaku Triglavu ter o življenju in običajih prebivalstva ob vznožju Triglava. Nadalje bo prikazana pot organiziranega planinstva v Mojstrani, in sicer prav letos poteka 50 let od ustanovitve Planinskega društva Dovje-Mojstrana. Prav tako bo v bodočem muzeju moč najti vrsto zanimivosti o nekdanjih plan-
šarjih v tukajšnjih okoliških hribih, o govedoreji, ovčjereji, starih kmečkih opravilih; skratka vse, kar je v Mojstrani in okoliških krajih povezano s Triglavom.
Vso moralno podporo za ureditev Triglavskega muzeja je prejel poseben odbor na nedavnem planinskem občnem zboru. Kot so poudarili planinci, boN muzej tudi velikega pomena za hitrejši turistični razvoj tega dela gornjesavske doline. Člani odbora so na občnem zboru pozvali vse planince in druge občane, da jim priskočijo na pomoč. Na zaprašenih podstrešjih, v kleteh in še marsikje drugje se prav verjetno skriva kup
dragocenosti iz starih časov, ki bodo prav gotovo obogatile zbirko v muzeju. Doslej se je nekaj krajanov že odzvalo, s široko akcijo pa bodo v prihodnje prav gotovo pritegnili še druge.
Datum, kdaj naj bi bil Triglavski muzej odprt, še ni določen, prav tako pa tudi še ni določen prostor. Ze dalj časa se v Mojstrani govorio gradnji turističnega objekta nekje sredi vasi in najverjetneje bo tam med drugim tudi Triglavski muzej. Ureditev razstavnih prostorov planinci prav gotovo ne bodo finančno zmogli sami, temveč bo tukaj potrebna širša družbena pomoč.
J.Rabič
Letni obračun tabornikov iz Križev
KRIŽE — Pred novim letom je bila v Križah redna letna skupščina taborniškega odreda Križka gora, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Križev, Pristave in Tržiča. Vodniki so v poročilih povedali, da je bila posebne pozornosti deležna skrb za sprejem novih članov, kar jim je v veliki meri uspevalo. Pestrejšo dejavnost je oviralo pomanjkanje šotorov, ki so jih taborniki posodili prizadetim v potresu na Tolminskem. Razen mlajših so bili aktivni tudi starejši člani križke taborniške organizacije. Tudi v športu so dosegli zavidljive uspehe. Največja akcija tabornikov iz Križev pa je bilo orientacijsko tekmovanje od spomenika do spomenika, ki sodi med največje taborniške akcije na Gorenjskem in tudi v Sloveniji.
Taborniki so v razpravi še posebej opozarjali na težak materialni položaj tabornikov v tržiški občini. Križani niso izjema. Le volja do dela brez pomoči ni dovolj. Tabornikom bi morala posvetiti večjo pozornost telesnokulturna skupnost, kjer so pogosto odrinjeni. Razprava je tudi opozorila, da se mora taborništvo vključevati v program celodnevne šole in sodelovati z Društvom prijateljev mladine ter drugimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami.
Prihodnja dejavnost tabornikov iz Križev bo usmerjena k življenju v naravi, obujanju tradicij NOB in vključevanju mladih v SLO. Močnejše bo tudi vključevanje v krajevno družbenopolitično življenje in pomoč pri oživitvi taborniške dejavnosti v Tržiču. Na letni skupščini so se križki taborniki zahvalili občinskemu štabu za teritorialno obrambo za pomoč in organizaciji ZRVS za plaketo in za načelnika izvolili Tomaža Pintariča-Cira, za starešino odreda pa ponovno Janeza Ka-varja. K
Taborniška igra Ilegalec
KRANJ - Komisija za SLO Zveze tabornikov občine Kranj in odred Albina Drolca iz Kranja sta pripravila tradicionalno taborniško igro Ilegalec. Udeležili naj bi se je vsi taborniški odredi iz kranjske občine, vendar so bili v akciji le taborniki odredov Albina Drolca in Stražnih ognjev.
V igri je sodelovalo 12 tričlanskih ekip, ki so morale poiskati lest ilegalcev, skritih od Vodovodnega stolpa do Pungrata v Kranju. Ekipe so dobile pred začetkom opis vsakega ilegalca, taborniki Stražnih ognjev pa so poskrbeli tudi za slovesnejši začetek igre s taborniško pesmijo in govorom o Albinu Drolcu.
Ob zaključku igre je bil rezultat neodločen. Ekipe so odkrile tri ilegalce, trije pa so ostali neodkriti. N. R.
Sodelovanje gradbenikov
ŠKOFJA LOKA - Osnovna organizacije ZSMS splošno gradbenega podjetja Tehnik iz Škofje Loke šteje 220 članov. ! Mladi so lani sodelovali pri gradnji spomenika v Dražgošah, bili l aktivni pri akcijah, ki jih organizirajo v okviru svojega pro-' grama dela in sodelovali pri več občinskih mladinskih in drugih akcijah. Mladi so še posebno aktivni na športnem področju, ne zanemarjajo pa tudi raznih oblik kulturnega in političnega udejstvovanja. Se posebno tesno pa je njihovo sodelovanje s splošno gradbenim podjetjem Primorje iz Ajdovščine. Z mladimi, ki so zaposleni v tej organizaciji, izmenjujejo medsebojna gostovanja, prirejajo športna tekmovanja in tudi letos bo več mladih iz osnovne organizacije ZSMS SGP Primorje sodelovalo
na smučarskem tečaju na Starem vrhu, ki ga bodo organizirali zanje člani mladinske organizacije SGP Tehnik. Razen tega si izmenjujejo tudi obiske z ogledi delovnih organizacij in proizvodnih prostorov, ter prirejajo izmenoma v Skorji Loki oziroma v Ajdovščini razstave.
Mladi osnovne organizacije ZSMS SGP Tehnik pa se prizadevno vključujejo tudi v delo samoupravnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij v organizaciji in tako kažejo vsestransko pripravljenost za aktivno delo. D. S.
Akcije mojstranških alpinistov
Mojstranški alpinisti so tudi leto 1976 uspešno zaključili. Vsestranska aktivnost se je odražala v številnih uspešnih vzponih v domačih in tujih gorah, v organizaciji raznih predavanj, udeležbi na raznih tekmovanjih ter v stalni pomoči Planinskemu društvu Dovje — Mojstrana. Čeprav je lansko plezalno sezono spremljalo slabo vreme, so bili s plezalnimi vzponi zadovoljni, še ^posebno z zimskimi, ki so jih lani prvič izvedli.
Pred alpinističnim odsekom v Mojstrani, ki ima 32 članov, so v letošnjem letu nove akcije. Največ pozornosti v zadnjem času namenjajo odpravi v Ande v Južno Ameriko, ki bo predvidoma meseca maja odšla na pot v okviru praznovanja 50-let-nice PD Dovje — Mojstrana. Nadalje bodo alpinisti ponovno izvedli več vzponov, udeleževali se bodo turnih smukov, pohoda na Stol, Triglavskega turnega smuka, za dan mladosti bodo s Triglava ponesli Titovo štafeto, organizirali bodo planinsko šolo, odšli plezat v Pakirnico, udarniško urejali bivak in pomagali pri obnovi Aljaževega doma; skratka, skozi vse leto zanje ne bo počitka. J. R.
Vsestranska dejavnost društva invalidov
KRANJ - Društvo invalidov Kranj, ki ima 970 članov in 18 poverjenikov v krajevnih skupnostih v kranjski občini, je lani opravilo več pomembnih akcij. Za izboljšanje delovnih razmer članov so posredovali 23 krat, pravno svetovalno pomoč so omogočili 33 članom. Okrog 50 članom društva so omogočili letovanja in klimatsko zdravljenje, socialno oziroma denarno pomoč pa je društvo odobrilo 33 članom. Društvo in aktivi v delovnih organizacijah so obiskali in obdarili med letom tudi 190 članov na domu in v zavodih. Razen tega so organizirali 3 družabna srečanja in akademije, eno razstavo in en seminar ter trinajst izletov. Slednjih se je udeležilo okrog 850 članov. Sporazumno s telesnokulturno skupnostjo Kranj pa so organizirali brezplačno plavanje v zaprtem plavalnem bazenu v Kranju za 35 članov. A. Ž.
Očiščene ceste v Gorjah
GORJE — Prejšnja leta so imeli v krajevni skupnosti Gorje
Eri Bledu vedno težave s pluženjem snega. Večina 33 ilometrov cest v krajevni skupnosti je makadamskih in jih z lesenim plugom niso mogli takoj in dobro splužiti. Lani jeseni pa je krajevna skupnost nabavila dva železna pluga, z lastnikoma traktorjev Andrejem Cundričem s Poljšicc in Jankotom Slivnikom iz Zgornjih Gorij pa je sklenila pogodbo, da začneta s pluženjem cest, ko zapade 15 do 20 centimetrov snega. Prebivalci so zdaj zadovoljni. Sneg, ki je zapadel pred novim letom in tudi po novoletnih praznikih, sta Cundrič in Slivnik takoj zrinila s cest. Pluženje makadamskih cest tudi zdaj ni lahko, vendar veliko lažje kot nekdaj z lesenim plugom. Naprave za pluženje so veljale krajevno skupnost Gorje 80.000 dinarjev. Pomembno pa je, da traktorista zdaj sama opravljata to delo. Včasih pa so pri starem lesenem plugu mir ali pomagati še trije ali štirje delavci. J. Ambrožič
Dimnik sploh ne vleče. Vse te dni sem zmrzovala zaradi vaših zakonov in hišnih svetov.
Nič koliko je bilo takih in podobnih pritožb. Tam razpada okno, piha od vsepovsod, tam je pokvarjen avtomat in vse stopnišče je v temi, drugje sta že odpovedali kar dve plošči na električnem štedilniku, nekje drugje spet.. .
Stranke so prihajale, pripovedovale, rotile, se zgražale nad tolikšno nemarnostjo,  zahtevale  so  nujna  popravila,  zamenjavo  tega in onega .. . Zahtevali so, naj vsaj pride kdo pogledat, da se pač nekaj ukrene, kajti živeti v takih hišah ni več mogoče. A oni izza mize in kupov papirja pa:
Zahtevajte, da se sestane hišni svet. Prinesite vse to napisano z žigom in podpisom vašega hišnega sveta. Brez hišnega sveta, na gole besede posameznikov, ne smemo več in ne moremo ukrepati ničesar.
Stranke pa nazaj: Nimamo hišnega sveta. Nobeden noče. Bil je svojčas ta in ta, pa ... Nihče noče nič,slišati. Kje naj potem snamem ta vaš nesrečni hišni svet.
V glavnem tako. Bilo je to ob uradnih urah v podjetju Domplan V Kranju. Razočarani, nekateri upravičeno jezni, so ljudje odhajali in slišati je bilo nič koliko besed na račun predpisov, zakonov in birokracije. Res ne bi bil rad za mizo tistih, ki so po službeni dolžnosti prisiljeni dvakrat na teden sprejemati stranke in poslušati toliko grdih.
Hišni sveti
Gre v bistvu za uveljavljanje samoupravne organiziranosti v hišah družbene lastnine. Pravzaprav nič novega bi rekli. Saj smo vendar že po vsem svetu znani in deležni priznanj glede samoupravnega sistema. Po vseh podjetjih, povsod je to uveljavljeno; je že prešlo v meso in kri. Nikomur niti na misel ne pride, na primer, da v podjetju ne bodo imeli delavskega sveta itd.
V hišah pa celo resni stanovalci brez vsake zadrege zavračajo misel samouprave: češ, mi bomo brez hišnega sveta. V resnici je res bilo tako vsa dolga leta. Toda lanski zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini z vsemi dogovori, sporazumi in dopolnilnimi akti je vse postavil odločnejše. Vse se lahko posluje in urejuje, plačuje in dela samo preko samoupravne organiziranosti, preko hišnih svetov. Tako kot v TOZD in povsod preko samoupravnih organov.
Na območju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj z okroglo 4.700 stanovanj je bilo ob uveljavljanju tega zakona kakih 300 hiš brez organiziranosti. Stanovanjska skupnost se je lotila tega vprašanja dokaj organizirano. Bili so pogovori s prizadetimi stanovalci po večjih krajih in skupnostih, bili so pogovori z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami itd. Ponekod so se z večjim ali manjšim uspehom zavzele krajevne organizacije SZDL, v 00 ZK Zlato polje pa so v lanskem delovnem programu spfejeli tudi obveznost članstva za sodelovanje in pomoč hišnim svetom. Več je bilo takih primerov. Kljub vsemu pa še premalo. Zakon sicer določa, da »krajevne skupnosti pomagajo stanovalcem pri oblikovanju hišnih svetov«, vendar večjih posegov še ni bilo.
Kot naslednja, širša oblika samoupravne organiziranosti v hišah družbene lastnine so z zakonom predvideni zbori stanovalcev krajevne skupnosti. Po zakonu je vsak hišni svet lani izvolil tudi svojega delegata. In ti bi v tem zboru morali razviti svoje poslanstvo, ki je lahko zelo široko. Toda doslej (vse to velja za izkušnje v Kranju!) še ti zbori niso zaživeli, niti niso še organizacijsko zasnovani s svojimi poslovniki itd.
Hišni sveti so »prvostopenjska«, najmnožičnejša šola samoupravljanja. Zajemajo prav vse prebivalce. Ob tem gre za prelamljanje drobnolastniške miselnosti, gre za sožitje, za sporazumevanje, za dogovarjanje med stanovalci, skratka gre za nove odnose med ljudmi, za spoštovanje družbene lastnine, gre za globok, postopen preobrat odnosa posameznika v širokem okviru naše socialistične ureditve. To pa, roko na srce, marsikje ni enostavno, najmanj pa enkratna akcijska naloga.
Slišijo se pripombe glede preteklosti — kaj se bomo šli brez denarja. Sedanja, nova delitev stanarin je precej spremenjena v korist hišnih svetov. Denar je! Težje je s kadri. Marsikje nihče noče biti predsednik. Če pa se med člani, med stanovalci dogovorijo in si razdelijo naloge, nekdo skrbi za podstrešje in streho, drugi za vodovodne instalacije, tretji za elektriko, naslednji za kleti in drvarnice, za zelenice in okrog hiše itd., potem res ne bo »predsednikovanje« težavno.
Še vedno je namreč precej hiš v »brezvladju«. Posamezniki moledujejo za razna popravila, se jezijo, razširjajo malodušje ... Toda nič ne pomaga. Potrebno bo, da si med stanovalci pogledamo v oči, da se pogovorimo in uredimo, kakor je nam samim prav in potrebno.
K. Makuc
Radovljiški planinci uspešni v preteklem letu
Člani Planinskega društva Radovljica so bili v preteklem letu aktivni in delavni na vseh področjih. Ko so na občnem zboru ocenili svojo dejavnost, so lahko ugotovili,.da je bil v tem obdobju storjen pomemben korak naprej V delovanju društva, hkrati pa tudi pri približevanju lepot gora in gorskega sveta delovnim ljudem in občanom v Radovljici. Posebno so poudarili, da so planinci pomemben člen v verigi naših obrambnih priprav. Dobro so kondicij-sko in orientacijsko pripravljeni, posebno so izvežbani alpinisti in člani GRS. Tudi v preteklem letu so tesno sodelovali z ostalimi planinskimi društvi v občini, z druŽDenopolitič-nimi organizacijami in pripadniki JLA. Konec leta so tudi vrnili obisk pobratenemu društvu Ravna gora iz Varaždina, s katerim sodelujejo že več let.
Planinsko društvo Radovljica je v letu 1976 gospodarsko dobro poslovalo, nekaj težav jim je povzročil le novi zakon o plačevanju. V vseh treh planinskih domovih, ki jih oskrbuje društvo, Pogačnikov dom, Valvasorjev dom in Roblekov dom, so zabeležili zadovoljiv obisk, gospodarski odsek pa je v teh domovih organiziral več popravil. Pri Valvasorju je bil nameščen nov pod v jedilnici, pri Roblekovem domu pa je bil zgrajen bunker za agregat. Letos bodo z gradbenimi deli nadaljevali, in sicer je pri Valvasorjevem domu nujno potrebno zamenjati streho in urediti sanitarije. Tudi v Pogačniko-vem domu bo potrebno izvesti več vzdrževalnih del in namestiti nov pod.
Člani mladinskega odseka so v pr»tf>kl<>>" U>tu opravili vrsto izletov,
ki so bili vsi povezani s potmi planinske šole, ki je prav tako uspešno delovala. Mladi so pokazali veliko pripravljenost in voljo za'delo, kar je najtrdnejša osnova, da ima društvo dovolj mladih ljudi, ki bodo sposobni nadaljevati tradicijo planinstva v Radovljici. Člani alpinističnega odseka so opravili več težjih letnih in zimskih vzponov, en član pa je tudi kandidat za naslednjo himalajsko odpravo.
Na občnem zboru je stekla beseda tudi o tem, da bo v prihodnje potrebno poglobiti sodelovanje z občinsko temeljno telesnokulturno skupnostjo. Predstavnik Planinske zveze Slovenije je ob tem poudaril, da je TKS treba prikazati pomen in vlogo planinstva v naši družbi, saj je to skoraj povsod najbolj množična družbena organizacija. Tukaj je opozoril tudi na problem. Planinska organizacija he dobi sredstev, prav tako planinci ne morejo najemati kreditov. Nujen bi bil družbeni dogovor za financiranje visokogorskih postojank. Promet v planinstvu namreč postopoma stagnira, višajo se le cene v postojankah. Vsekakor vrsta odprtih vprašanj, o katerih bo potrebno v prihodnje resneje razmišljati.
Člani Planinskega društva Radovljica bodo letos nadaljevali s takšno zavzetostjo kot doslej. Nov upravni odbor je že sprejel akcijski program, ki zajema vse dejavnosti v okviru društva. Med prvimi pomembnimi nalogami društva bo ustanovitev aktiva ZK, s katerim bodo radovljiški planinci še razširili sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami.
J. Rabič
mali oglasi • mali oglasi
Prodam
Prodam SMUCl KNEISSEL 205 cm in IMPULS 180 cm, moške PANCARJE št. 41, moško BUNDO št. 52, žensko BUNDO št. 50. Von-čina, Kranj, Partizanska 25 271
Prodam mlado KRAVO s teličkom ali brez in BIKCA, starega 15 mesecev za rejo. Sr. Bitnje 18 272
Prodam 180 kg težko SVINJO, nova STOJIŠČA za devet glav po znižani ceni in menjam sedem mesecev staro TELIČKO za BIKCA. Do-linšek, Lenart 3, Cerklje 27;*
Prodam PRAŠIČA za zakol, 120 kg težkega. Nasovče 27, Komenda 274
dežurni veterinarji
Od 21. do 28. januarja 1977:
Teran Janez, dip. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj;
Pipp Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Šk. Loka;
Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica, StanetaŽa-vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Poceni prodam PEĆ na olje EMO 3 in črno-beli TELEVIZOR EI Niš. Informacije v večernih urah telefon 23-124
Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Šmartno 7, Cerklje 275 200 kg težkega PRAŠIČA za brejo SVINJO. ZG. Brnik 60, Cerklje 276 Prodam  KRAVO  pred telitvijo. Cegelnica 1, Naklo 277 Prodam   mesnatega PRAŠIČA, 140 kg, za zakol. Predoslje 58a 278 Prodam   BIKCE   za  pitanje, 8 tednov stare. Poljče 7, Begunje 279 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ki bo tretjič telila. Bizjak Marjeta, Poljščica 39, Zg. Gorje 280 Ugodno  prodam  novo  PEČ za centralno FEROTERM z BOJ LE R-JEM   -   35.000  kkal. Klemenčič. Srednje brdo 8, Gorenja vas 281 Prodam črno beli TELEVIZOR Gorenje avtomatik. Hribar Franc, Golniška 32, Kranj 282 Prodam krmilni KROMPIR. Hu-dobivnik, Suha 33, Kranj 283 Ugodno   prodam   črno-beli TV SPREJEMNIK   PANORAMA -AYILA ISKRA. Struževo 47 B 284 Prodam mešana DRVA - 4 metre in komplet STROJ za fiat 600. Mar-kovič. Savska cesta 42, K ranj 285 , Prodam  KRAVO, dobro mleka-rico, pred telitvijo. Tišler, Lom lla, Tržič 286 Prodam KRAVO s teletom. Kronik, Hotovlje 9, Poljane 287 Prodam dve KRAVI, ena tik pred telitvijo. Grabče 18, Zg. Gorje 288 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Gorje 39 289 Prodam   PEČ termoakumulaeij-sko AEG, 4 KW, staro eno leto, za 3.000 din. Mišanovič, 31. divizije 46, Kranj 291 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 34 290
vozila
ali JPdam R 8, Letnik 1966, celega Slciinf    °8Ied vsak dan popoldan.
ffivec- Krnica 31, Zg. Gorje 294 z vi«1am PRINCA 1200, letnik 70, in »v*1? Priključkom za prikolico Kml!ndlom> znamke PHILIPS, kova iiUark°. Radovljica, Gradni-U' 295
p<J«4eiJ i L**' K«nJ. Ulic« Mole «*KLV »»»vek: <5P GorenJ.ki Li«Uk7^:J"!k: Zdmteno podjetje t«^;* Poviče, LjubUeneVKo?!-uprivi u" »7 „Mlov uredništva in h - Tek25: KMrani. Moie Pijadeja
ttredeik in ur«inlk, odgovorni itv<> Sl-aiK "P*";ve 21-841, uredni-
2,B*ni in Bovl,»«,J* 21-MO, malo--»41. „ aeroeniiki oddelek Polletna 10o^?*,1,n*: »•*" 300 din, J dinarje « n& »• 1 itevUko d*vka    L_ "Pfošceno prometnega
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI
Od petka, 21. 1. od 20. ure do petka 28. 1. do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Ber-nik Karel, telefon 69-298.
Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh.
Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Škofja Loka telefon 60-440.
Poceni prodam avto DKVV. Klav-žar Marko, Zgoša (i, 64275 Begunje
296
MOTOR fiata 600, menjalnik in se nekatere dele zastave 750 poceni prodani. Fabijanič Luka, Vrba 15, 64274 Žirovnica 297
Prodam starejši VVV z novimi gumami, celega ali po delih, za 4.000 din. Markovič, Vrtnarija, K ran j 298
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, lahko tudi po delih. Škofjeloška 28, Kranj ' 299
Prodam FIAT 850 SPORT COUPE, letnik 1970, registriran za leto 1977. Ogled AMZS TP> Kranj, telefon 987 300
zaposlitve
Sprejmem DEKLE, ki želi v Ljubljani nadaljevati šolanje, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 306
Stalne PREVOZE nudimo PREVOZNIKU s kamionom 4 do 7 ton. Informacije: LESNI NA - LES Kranj, Primskovo, tel. 26-076 307
Službo dobi KV KUHARICA in gospodinjska pomočnica za kuhinjo v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna ob Ljubljanici, Ljubljana, Velika Čolnarska 17 315
stanovanja
Iščem SOBO s kuhinjo ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Reden plačnik« 301
Opremljeno in ogrevano SOBO na Planini oddam dvema študentoma. Pokličite 064-42-135 od 19. do 20. ure
302
Oddam SOBO, posebni vhod. Bri-tof44 m
posesti
Prodam GARAŽO v Tržiču. Ja-vornik, Pangeršiča 5, Trstenik 304
Prodam starejšo HIŠO v centru Tržiča. Cena 17 M. Informacije Zg. Duplje 57. Zaželeno je plačilo v gotovini. 305
prireditve
Tudi v letu 1977 ansambel TRGOVCI igra vsako soboto ob 19.30 v KOMENDI in vsako nedeljo ob 16.30 na PLESU v dvorani na PRIMSKOVEM. Vabljeni. 308
KS ZALOG prireja v petek VELIKI MLADINSKI PLES. Igra priznani ansambel VESELI TRGOVCI. 309
obvestila
EKSPRES ČIŠČENJE itisona. tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. (logala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času.
310
ŠOFERJI POZOR. Obveščam vas, da sem na novo odprl AVTOKLE-PARSKO DELAVNICO. Rok čakanja največ 15 dni. Preskrbljeno je tudi za LIČANJE. Brunik Mirko, Suhadole41, pri Komendi. 311
izgubljeno
Bokser, mlada psička, rjava s temnimi progami, rdečo ovratnico se je izgubila 14. januarja. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne lastniku, Kranj, Bertoncljeva 13, telefon 22-264 316
2. januarja 1977 je odšel od doma nemški ovčar. Sliši na ime Aris. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. H rastje 105, Svečak 317
11. 1. sem izgubila URO ATLANTIC na poti od osnovne šole v Radovljici do banke. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v tajništvo šole v Radovljici ali v kiosk pri postaji. 312
25. 12. 197o se je izgubil rjav PES - JAZBEČAR. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov v oglasnem oddelku. 313
ostalo
VDOVEC, upokojen, star 60 let želi spoznati žensko od 50 do 60 let, lahko brez dohodkov, da bi se preselila na deželo. Naslov v oglasnem oddelku. 314
Čuvaj plaže
pozimi
Čuvaj plaže pozimi, film (»orana Paska-ljeviča, je pomenil presenečenje že na pulj-skem festivalu, pa pozneje na festivalih v inozemstvu in na Tednu domačega filma v Celju, kjer so ga tudi v Sloveniji prvič prikazovali. V Celju še posebej zaradi skorajda hotene primerjave s Hladnikovimi in Šoemnovimi Belimi travami; deli obravnavata podobno problematiko oz. tematiko: v ospredju sta mlada para v zdajšnjem prostoru in družbi, oba iščeta prostor v našem vsakdnevu in oba para sta razočarana nad okolico in našo »sodobnostjo« ter medčloveškimi odnosi. Fa tudi režiserja sta si, vsaj glede debuta, podobna; uspela sta bliskovito in i izrednim delom — Hladnik že pred več kot petnajstimi leti s Plesom v dežju.
Primerjava pa se tako tudi že neha. Medtem, ko junaka iz Belih trav, sicer skoz verbalne krče, delujeta predvsem lepotniško in sta pravzaprav apologeta socialističnega realizma in zlasti optimizma ter tako tudi že kažeta, kako bi moglo biti — odločita se, na pr., da bi rada službo, in jo takoj dobita, pa stanovanje povrh —, kako, v resnici, film z zunanjim čarom igralcev preide resnični problem njune eksistence (pa celoten filmski projekt), tako je takoj značilno za interpreta v Čuvaju plaže pozimi profesionalen prisi op do kreacij in njuna vzživitev v medsebojen odnos ter odnos do sveta, ki ju obdaja in pogojuje. Veri zrna sicer Čuvaju plaže pozimi ne moremo pripisovati, vendar je trdna zasidranost v okolju, mentaliteti omogočila delu pristnost obravnave ter zlasti sporočilnosti. In mimo zgodbe, okvirja, ki je sicer pomenljiv, je v filmu toliko dorečenih spoznanj (socioloških, psiholoških in družbenih), iskrenosti v soočenju s prakso družbenih konfrontacij ter prahotenji ljudi — ne le mladih —, ki jim pravimo: lepota, resnica, sreča.
Spoznata se mimogrede. Podobna sta si; končala sta šoli in, zaman, čakata delo. Utesnjeno se počutita — vidimo okolji, ki v njem živita; potrošništvo in jarogospod-stvo ter, podobno jarost, razpetost pode-želanov v mestu, »folkloro« in »snobizem«. Revnost, tudi — še bolj — v prenesenem pomenu besede, stiska, osamljenost, od-večnost. Poročita se — instinkt kolektivizma? In, če se njune sanje razblinijo, ni to poraz njunih hotenj in ciljev, pač pa konformizma okolice, razkoraka med besedo in dejanjem.
Dogajanja in spoznanja s filmskega platna, kakor ju doživljata junaka, res niso niti gledalcu, kakor radi pravimo in si tika želimo, prijetna, »graditeljska« in »umetel-niška«. tolažeča, nedotikajoča se nas. Toliko bolj smo, pravzaprav, vrženi v sodo-življanje zaradi lahkotne izpovednosti, preprostosti izrazja (scenarij, m verjetno dialogi, Gordan Mihič, fotografija Aleksander Petkt»vič, igra Irfan Mensur — ki se ga spominjamo iz mnogo preveč prečenjujočega Sarajevskega atentata — in Gordana Kosa-novič, kot osrednja akterja ter Danilo Stoj-kovič, prav zaradi »junakovega« očeta, nagrajenec iz Niša), pa zaradi sugestivnosti obojega, zaradi (filmske) idejnosti in celostnega prikazovanja.
Seveda je v Čuvaju (ali pazniku) plaže pozimi tudi več kadrov, ki so nekako vrinjeni in kažejo na, vendarle, zadrego začetnika: povedati čim več in vse na en mah, koketiranja z lascivnostjo, pa čeprav kot protiutež osrednji hipotezi o smislu življenja obeh protagonistov. Pa je film vendarle premostil vsaj dvoje zaprtosti naše kinematografije v zadnjih letih: družbeno kritičnost in komunikativnost.
V Kranju smo ga celo, namesto Čuvaj plaže v zimskem času nekoliko bolj pravilno preimenovali v Čuvaj plaže pozimi.
J. Poštrak
ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko
Kranj, Savska loka 4
IŠČEMO KOOPERANTE
za navijanje raznovrstnih tuljav
Vse potrebne informacije dobite v ISKRI Kranj, Savska loka 4 -oddelek za kooperacije, tel. 22-221 int. 27-43.
Prispevki v sklad za slepe
Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije Škofja Loka se iskreno zahvaljuje vsem spodaj navedenim darovalcem, ki so prispevali zneske v naft sklad za preureditev in dograditev centra pri SDK Škofja Loka (ftt. žiro računa 51510-740-30-30832) in sicer od 13. aprila 1976 dalje:
Alojzija Steinfel, Bled, Savska cesta 20 (namesto venca nečakinji Magdaleni K unčič)
Milan Zorko, K ranj, Stošičeva 1 ( namesto venca Kri Jožetu)
sodelavci v spomin Kri Jožetu
Jožefa Fišer, Radovljica, Zale 2 (darilo v sklad)
Vida Sesek, Begunje na Gorenjskem — darilo iz zapuščine (denar poslali: Mara Suklje iz Ljubljane, Dvoržakova 10 in Lepša Sturm i/. Ljubljane, Hudover-nikova 2)
Zdravstveni dom Škofja Loka ( namesto venca za Marijo Ceferin iz Leskovca) Zdravstveni dom Škofja Loka ( namesto venca Kavčič Francki iz Škofje Loke) dedovano po Mariji Krmeli z Jesenic
Sindikalna podružnica KZK, obrat Mlekarna Kranj (namesto venca za pokojnega očeta sodelavca prof. Štefana Oštira)
stanovanjski stolp, Ljubljana, Kidričeva 15 (poleg venca za pok. Aleksandra K uharica)
Marija Zadrovec, Ormož, Dobrova 20 (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Marica Jesenovec, Ljubljana, Dalmatinova 'i (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Franc Hegeduš, Murska Sobota, Cankarjeva 20 (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Jože Kuharic, Maribor, Tomanova 2 (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Vinko Roškar, Ljubljana, Toniažiceva o7a (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Helena Cesar, Kranj, Tekstilna :) (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
dr. Stanko Gogala. Ljubljana, Prijateljeva 11 (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Stane Derganc, Ljubljana, Ciril Metodov trg 20 (namesto venca za pok. Aleksandra Kuharica)
Saša Kovač. Ljubljene, l'ovšetova (S2 (namesto rož za pok. Aleksandra Kuharica)
Marica Jesenovec, Ljubljana, Dalmatinova :) (namesto venca za pok. Antona Brcar)
Osnovna organizacija Gorenjska oblačila Kranj (namesto rož za pok. Franca Ktf>jar)
Gostilna Pri Angelci: Re/.ka Derlink, Lesce, Hlebce Ki ( v dobrodelne namene) stanovalci Strah Neja, Ljubljana. Mestni trg 7 (v počastitev spomina Isop. Jakoba)
družina Bernard, Škofja Loka, Hafnerjevo naselje '15 (namesto venca na grob Zakotni k Franca)
družina Starman, Škofja Loka, Suha .'J2 (namesto venca na grob Zakotnik Franca)
družina Janeza Ažmana, Kranj, Sorlijeva 25 (namesto venca na grob Franca Zakotnika)
kolektiv RTG Vojaške bolnice Ljubljana (namesto venca na grob Marije Gorjanec)
sorodniki Mirni Gorjanec, roj. Košir( namesto venca na grob)
lastniki vikend hišic naselja Vigred: Skale, Ster, Primožič, Mihelčič in Kraljic (namesto venca za pok. Valentina Žagarja)
Skupnost slovenskih občin, Ljubljana ( namesto novoletnih voščilnic) Projektivno podjetje Kmona, Projekt Ljubljana ( namesto novoletnih čestitk) komercialni sektor Tovarne verig, Lesce (namesto venca umrli Ivani Prešern — sodelavci njenega sina Joža)
Turistično društvo Preddvor (v spomin namesto venca ob smrti dolgoletnega člana TI) Preddvor Slane Jožeta)
Stanka Tržan, Škofja Loka, Partizanska 41 (namesto venca za mamo - sostanovalci Partizanske 41)
Za priboljšek slepih oskrbovancev so darovali:
Anica in Sonja Mlakar, Ljubljana, Na Korošci 17 (namesto venca za pok Malko Golobic)
Majda Rotar, Ljubljana, Pot na gradišče 4 (namesto venca za pok. Marijo Rotar) Dora Plestenjak, Škofja Loka
Majda Rotar, Ljubljana, Pot na gradišče 4 (namesto venca na grob pok. prof. D ore Vodnik)
Janez K lopčič, Škofja Loka Božidar S tolcar
zbrani sošolci ob 58-let rud mature (V spomin pok. univ. prof. MirkaSubica)
din
500
500 970 5<XW)
5300 540 720 16530,05
600
8300
5(X)
300 200 5(X) 500 .J(X) 500 500 200 200 400
5(X) 740 1000 4(X)
500
850 400
250 1500 1000
820
sod
400
300 500 1000
100 2000 200 910
Vsem darovalcem sc prav prisrčno zahvaljujemo in upamo, da bo njihov plemeniti zgled spodbudil Se druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in posameznike, da bodo po svojih močeh prispevali v nas sklad za preureditev in dograditev zavoda. Dobrodošel nam bo vsak še tako skromen prispevek.
Vsem bodočim darovalcem se vnaprej iskreno zahvaljujemo.
Skorja Loka, dne 13. 1. 1977
Odbor za medsebojna razmerja pri
OZD Komunalni servis Gorenja vas,
objavlja naslednja, prosta delovna mesta:
2 KV ali PK zidarjev
VK ključavničarja ali
strojnega ključavničarja
4 KV ali PK delavce kovinske stroke
NK delavca
Interesenti naj vložijo pismene prošnje na naslov Komunalni servis, 64224 Gorenja vas ali se osebno zglasijo v upravi podjetja.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri
Zavarovalni skupnosti TRIGLAV,
Gorenjska območna skupnost Kranj DELOVNA SKUPNOST
objavlja prosto delovno mesto
zavarovalnega zastopnika
za zavarovanje oseb
s polnim delovnim časom za nedoločen čas v zastopu Škofja Loka.
Posebni pogoji: končana srednja šola ali popolna osnovna šola in starost najmanj 18 let. Zaželeno je, da kandidat stanuje v zastopu in da ima posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi.
Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj - DELOVNA SKUPNOST, Kranj, Oldhamska c. 2.
K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovan ju. Rok za vlaganje prošenj poteče 15 dan po objavi.
O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v roku 30 dni po zaključku objavljenega roka.
Trgovsko podjetje na veliko in malo
UNIVERSAL Jesenice
razpisna komisija pri delavskem svetu ponovno razpisuje prosta vodilna delovna mesta:
1. šefa finančno-računovodskega sektorja
Pogoj:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— program razvoja in dela sektorja
— moralno politična neoporečnost
— poizkusno delo 3 mesece
2. šefa splošne službe
Pogoj:
— visoka ali višja izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— program razvoja ali dela sektorja
— moralno politična neoporečnost
— poizkusna doba 3 mesece
»'
Podjetje razpolaga z družinskim stanovanjem. Pismene prijave s potrebnimi dokazili in potrdili o nekaznovanju pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov:
Trgovsko podjetje na veliko in malo UNIVERSAL Jesenice, C. M. Tita 1 - za razpisno komisijo, 64270 JESENICE.
Poleg tega odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje finančne operative
Pogoj:
— višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske — finančne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
2. referenta za obračun osebnih dohodkov
(ponovna objava) Pogoj:
— srednješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poizkusno delo 3 mesece
3. vodje skladiščne službe
(ponovna objava) Pogoj:
— višješolska izobrazba
— 2 leti delovnih izkušenj
— poizkusno delo 3 mesece
4. namestnika šefa poslovalnice 3
Pogoj:
— srednješolska izobrazba ekonomske-komercialne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poizkusno delo 3 mesece
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejema odbor za medsebojna razmerja do 15 dni od dneva objave.
Prehitevanje in vožnja mimo po desni
Q
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti skupnih služb
GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ
objavlja za prosta naslednja delovna mesta:
1. knjigovodja osebnih dohodkov
2. finančni knjigovodja
Pogoji:
pod 1.: srednja ekonomska ali 4-letna administrativna šola in 2 leti prakse ali nepopolna srednja izobrazba in 5 let prakse
pod 2.: srednja ekonomska šola in 3 leta prakse ali nepopolna
srednja in 5 let prakse Delo se združuje za določen čas, zaradi nadomeščanja. Kandidati naj vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 b.«
Svoje tiho in skromno življenje je v 88. letu sklenila naša ljuba mama, babica, prababica
Marija Salberger
roj. Strniša
Na tržiškem pokopališču jo bomo položili k večnemu počitku v sredo, 19. januarja, ob 15.30.
Žalujoči: otroci Nadko, Slavka, Dora, Anka, Draga in Marjan z družinami
Prehitevanje je vožnja mimo vozila, ki se premika v isto smer. Navadno govorimo samo o prehitevanju z leve strani in o vožnji mimo z leve strani. Redko pa govorimo o prehitevanju z desne strani in o vožnji mimo z desne strani, ker zelo redko prehitevamo z desne strani, saj se redkeje znajdemo v takšni prometni situaciji. Ker pa je prehitevanje z desne strani enako nevarno, kakor prehitevanje z leve strani, mogoče še bolj, mora vsak voznik po določilih Temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu dobro poznati tudi prehitevanje z desne strani in enako tudi vožnjo mimo z desne strani.
Kdaj lahko prehitevamo z desne strani? Vozilo prehitevamo z desne strani takrat, kadar je vozilo na vozišču pred nami zavzelo tak položaj in njegov voznik daje znak, da se da zanesljivo sklepati, da bo vozilo zavilo v levo. Vozilo, na primer tramvaj, ki se premika po tirnicah, prehitevamo samo z desne strani, vendar pod pogojem, da je med vozilom (tramvajem) in desnim robnikom vozišča dovolj prostora oziroma, da obstaja prometni pas.
Kako začnemo prehitevati z desne strani? Najprej moramo ugotoviti, če je dovolj prostora med vozilom, ki ga prehitevamo, in desnim robnikom vozišča. To prometno situacijo ne ugotavljamo v zadnjem hipu, ampak še na zadostni razdalji, raje prej kot pozneje. Naslednje opravilo voznika pa je, da se prepriča, še preden se približa prehitevanemu vozilu na varnostno razdaljo, s pogledom v vzratno ogledalo in desni mrtvi kot avtomobila, če lahko varno prehiteva. V vzvratnem ogledalu ugotavljamo prometno situacijo za seboj — če so vozila, s kakšno hitrostjo se nam približujejo in ali je voznik za nami že dal znamenje, da nas namerava prehiteti po desni. Če je voznik za nami že vključil desni smernik, ga moramo pustiti, da nas prehiti, šele nato lahko prehitevamo. V vzvratnem ogledalu vidimo del ceste, ki je
na sliki št. 1 označen s kotom alfa, ne moremo pa videti dela "ceste označenega kot beta (črtkani del). V tem kotu se zelo pogosto znajdejo drugi udeleženci v prometu, ki imajo prednost: pešci, kolesarji, mopedisti, osebni avtomobili. Na primer: pri
mestni vožnji se v takem kotu znajdejo kolesarji in mopedisti, zunaj naselja pa zelo hitri avtomobili. Zaradi tega lahko pride pri razvrščanju z enega prometna pasu na drugega, ali pri zavijanju v desno, do težke prometne nesreče, ki bi jo zakrivili sami in to samo zato, ker nismo pogledali v »mrtvi kot«.
Ko smo se prepričali, na varnostni razdalji seveda, da lahko prehitevamo, vključimo desni smerni kazalec in zavijamo v desno. Prehitevamo tako, da desni kazalec utripa ves čas zavijanja proti desni (slika št. 2). Pri prehitevanju moramo posebej paziti na bočno razdaljo s prehitevanim vozilom, kar je odvisno od hitrosti obeh vozil; pri večji hitrosti mora biti bočna razdalja večja in obratno. Ko prehitevanje zaključujemo, moramo paziti na varnostno razdaljo do vozila, ki smo ga prehiteli: voziti moramo v primerni varnostni razdalji, ki je seveda spet odvisna od hitrosti obeh vozil.
Če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki smo jih prej navedli, ne smemo za-
četi s prehitevanjem, ker je tvegano. Voznik pred nami ima namreč lahko vključen levi smerni kazalec in se počasi premika naprej. Takrat ga ne smemo prehitevati, ker še ni zavzel položaja na cesti, iz katerega se lahko sklepa, da bo zavil v levo (slika št. 2). Zato vozimo še nekaj časa za voznikom po desni ali pa z vožnjo naravnost.
Kaj je vožnja mimo in kako vozimo mimo po desni strani? Vožnja mimo je vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila ali drugega objekta na prometnem pasu, po katerem se premika vozilo. Če je na sredi vozišča zaznamovan otok za pešce ali zaznamovan parkirni prostor ali zaznamovana katerakoli druga površina, po kateri se ne opravlja promet, morajo vozniki voziti mimo takega otoka, objekta ali prostora z desne strani. Če so taki otoki, objekti ali prostori na sredini vozišča enosmerne ceste, lahko vozniki vozijo mimo z desne in z leve strani. -VEK-
Prometne nezgode lani
Več mrtvih na cestah
Statistika prometnih nesreč sploh ni kaka prijetna statistika, še posebej tedaj ne, če se številke v primerjavi s prejšnjim obdobjem tudi povečujejo: tako je tudi s prometnimi nesrečami, ki so se lani pripetile na gorenjskih cestah, to je na območju UJV Kranj. V statistiko so zajete prometne nesreče s hujšimi posledicami, to je veliko materialno škodo, telesnimi poškodbami in seveda smrtjo. Čeprav je v seštevku vseh mrtvih na slovenskih cestah lani umrlo 9 oseb manj kot leto poprej, ko jih je bilo 596, pa tega za gorenjsko regijo, kjer je smrtna kosa zamahnila nekoliko močneje, ne moremo trditi. Lani je na gorenjskih cestah namreč umrlo 50 oseb, kar je za 5 več kot leta 1975. Tudi prometnih nezgod s hujšimi posledicami je bilo nekaj več in sicer 576, leto prej pa 543. Vseh prometnih nesreč, če štejemo še take, v katerih je nastala tudi manjša materialna škoda, pa je bilo lani 2464.
Med mrtvimi je bilo lani največ voznikov in sicer 25, nato slede pešci — 14, 11 pa je bilo potnikov v vozilih. Med mrtvimi je bilo lani tudi pet otrok in sicer dva več kot leto poprej. Ko je te številke komentiral inšpektor za varnost prometa pri UJV Kranj Mirko Derlink, je opozoril na to, da lahko od letošnjega leta dalje računamo na določen vpliv — seveda pozitivni — uporabe varnostnega pasu v osebnih avtomobilih: to naj bi se v bodoče moralo odraziti predvsem na številkah o mrtvih voznikih in potnikih v osebnih avtomobilih. »Glede pešcev, ki v prometnih statistikah že nekaj let zavzemajo mesto čisto pri vrhu tako med smrtnimi žrtvami kot med povzročitelji nesreč, pa bi bilo po moje treba reči,« meni inšpektor Derlink, »da bi se dalo še marsikaj narediti za njihovo osveščanje in vzgojo v prometu: so pa pešci posebno pozimi v kaj nezavidljivem položaju, ko zaradi neočiščenih pločnikov ni mogoče hoditi drugje kot po za vozila očiščenem vozišču in se pri tem seveda izpostavljati nevarnosti. Seveda pa ostaja previdnost pri prečkanju ceste najboljše varstvo pred nezgodo.«
Med vzroki prometnih nesreč na gorenjskih cestah je bila lani neprimerna hitrost na prvem mestu, na drugem kot smo že rekli so nepravilnosti pešcev, ki jim sledi alkohol, nato pa še izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje itd.
Alkohol je torej zakrivil lani na gorenjskih cestah 67 hujših prometnih nezgod. Čeprav so posledice vožnje pod vplivom alkohola za voznike dokaj neprijetne, če odštejemo morebitno nesrečo, pa vozniki kljub temu za volan ne sedajo popolnoma trezni ali pa tvegajo vožnjo v prepričanju, da alkohol v krvi ne presega dovoljenih promilov. V lanskem celem letu pa so miličniki na gorenjskih cestah odvzeli zaradi vinjenosti za volanom 841 vozniških dovoljenj, kar je 80 odstotkov vseh odvzetih dovoljenj: vozniki so se začasno poslovili od dovoljenj tudi, ko so nevarno prehitevali ali niso upoštevali signalov na železniških prehodih. Take prekrške, zaradi katerih se je treba začasno odpovedati vožnji z avtomobilom, je naredilo tudi 61 poklicnih voznikov. Sicer pa so zaradi alkohola morali miličniki poslati sodniku za prekrške kar 1130 predlogov za kaznovanje. Na odvzem krvi pa so poslali 309 voznikov, od tega je bilo več kot tri četrtine s prekoračeno mero alkoholnih kapljic v krvi. Med njimi so bili tudi tako vinjeni vozniki, ki so imeli od 3,5 do 4 promile alkohola v krvi, teh je bilo 11, največ pa se je korajžno vozilo z 1,5 do 2 promila alkohola v krvi, teh
je bilo 81. Žalostno pri tem je, kot je poudaril inšpektor Derlink, da so številke o alkoholiziranosti v prometu, pa tudi glede nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja na Gorenjskem kar pri vrhu vzrokov nesreč v republiki. Tako kot za druge pokrajine, velja tudi za gorenjsko, da povzroče največ nesreč domači vozniki, ki tudi pogosteje od drugih sedajo za volan »pomanjkljivo trezni«.
Med objektivne vzroke prometne varnosti pa sodi predvsem odpravljanje takoimenovanih črnih točk na cestah. V lanskem letu je bilo na gorenjskih cestah več rekonstrukcij, nekatere še niso končane, ker gre za večja dela: tako ni zaključena še jeseniška obvoznica, obvoznica v Podkorenu ter podvoz na cesti Re-teče —Godešič. Na izboljšavo pa čakajo odseki kot je Log pri Kranjski gori in brez dvoma tudi cesta na nadvozu v Naklem, ki je bila nevarna že prej, zdaj pa še posebej opozarja na neprimerno kockasto vozišče z več hujšimi prometnimi nezgodami v zadnjem času.
L. M.
nesreče
Trčenje na zasneženi cesti
V soboto, 15. januarja, ob 11.15 se je na regionalni cesti Škofja Loka — Jeprca v bližini križišča Lipica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Demšar (roj. 1950) iz Sv. Duha je peljal proti Skofji Loki. V bližini mostu čez Traški graben mu je nasproti z neprimerno hitrostjo po zasneženi cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Nenad Stojakovič (roj. 1953) iz Škofje Loke, ki je tik pred srečanjem dodal plin; zaradi tega ga je zaneslo v levo, da je trčil v Demšarjev avtomobil. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 30.000 din.
Neprevidno čez cesto
V soboto, 15. januarja, ob 19.15 se je na magistralni cesti v Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Mehmed Rizvič (roj. 1942) je peljal proti Podtaboru. V Naklem mu je na kratki razdalji nenadoma izven prehoda za pešce z leve proti desni prišla na cestišče Zora Stano-vukovič (roj. 1947) iz Milj. Voznik jo je zadel, da je padla in se huje ranila.
Predavanje o prometu
Radovljica — AMD Radovljica in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini Radovljica bosta v petek, 21. januarja, ob 17. uri v dvorani kina v Radovljici organizirala predavanje o spremembah in dopolnitvah cestno prometnih predpisov in o cestnih problemih na Gorenjskem. Članom AMD, voznikom motornih vozil in drugim udeležencem predavanja bodo ob tej priliki prikazali diapozitive in poučni film o prometu.
Torek, 18. januarja 1977
Oškodovani Triglavani
Glas — 11. stran
Kranj - V nadaljevanju ao košarkarji v II. zvezni ligi odigrali 14. kolo. V Splitu je prišlo do presenečenja, saj je ljubljanska Ilirija osvojila pomembni točki z domačim Dalvinom in mu tako zadala ze tretjiporaz. Slovan je brez težav dobil tek mo s Šibenikom, Jug je bil uspešen z Mariborom, Onolik pa je sele v podaljšku premagal borbene Celjane, medtem ko je Željezničar osvojil novi točki v igri z zagrebškim Med-veščakom. Kranjski Triglav pa je po napakah sodnikov izgubil že skoraj dobljeno tekmo.
TRIGLAV: PULJANKA 76:78 II. Z KL, Triglav : Puljanka 76:78 (33:34).
telovadnica 08 F. Prešeren, gledalcev 400,
sodnika Strickberger  (Ljubljana), Peris
(Karlovac). Triglav: Mavric 14 (2:2), Fartek 8 (1:0).
Skubic 13 (4:1) Lipovac 8 (6:4), Hribernik 2,
Košir 18 (2:2), Štefe 2, Urlep 9 (3:1), Strekelj 2. Puljanka: Gobo 8, Fadjani 19 (16:13), Jelič
4, Mofardin 23 (4:3), Vlačič 10 (8:4), Ikič 4 (3:2).
Zivkovič 10(5:4).
Obetajoči začetki
V predtekmi članskega mošt\»a sta se v telovadnici osnovne Sole France Prešeren srečali mladinski košarkarski selekciji Triglava iz Kranja ter Šenčurja, v katerih vrstah so vključeni tudi najboljši iz Cerkelj.
To je bilo prvo organizirano srečanje selekcij, od kar so se ustanovile in pričele s skupno vadbo.
Končni izid srečanja Triglav : Šenčur 52:33 (26:25).
Zadetke za mladinsko vrsto Triglava so dali: Bilandžija 12 (2:5), Benčan 8, Erlah 12, Zura M. 8, Zura J. 4, Hafner 4, Prosenjak 4 (2:3).
Za ekipo Šenčurja pa so dosegli koše: Mežek 3 (3:5), Potočnik H. 7 (1:3), Jovanovič 15 (1:1), Kne 2, Gorenec 2, Potočnik Z. 4.
Mladinci obeh vrst so prikazali lepo igro. Do pričetka tekmovanja mladinskih košarkarskih selekcij v gorenjskem prvenstvu je Se tri mesece, čm
Tehnična napaka: Hribernik (9). Pet osebnih napak: Fartek (30), Mofardin (37).
Prosti meti: Triglav 18:10, Puljanka 36:26, osebne napake: Triglav 25, Puljanka 17.
Gostje so bili v prednosti vse do 15. minute prvega dela srečanja. Po tej minuti so si domačini le priigrali prednost Štirih točk. Toda nato so hoteli s hitro igro Se bolj streti moči že načetim gostom. Ni jim uspelo, saj so le-ti umirili igro in s tem vzpostavili ravnotežje, V nadaljevanju je bila enaka slika, razlika je le v tem, da nobenemu od moStev ni uspelo, da bi si ustvarili več kot točki prednosti. Posebno dramatične so bile zadnje tri minute. Takrat sta na sceno stopila slaba sodnika, napravila nekaj odločilnih napak, dvakrat poklonila gostom čiste žoge triglavanov in tako so točke odSle v Pulj.
Izidi: Dalvin : Ilirija 89:92 (41:5«), Oriolik : Celje 111:107 (100:100. 51:51) Jug : Maribor
84:83 (43:39), Slovan : Šibenik 106:98 ( 50:49), Železničar : Medvesčakl 12:95 (80:37),
Lestvica
Dalvin Ilirija Puljanka , Oriolik Maribor Slovan Jug Celje
Željezničar Šibenik Triglav Medvesčak
Pari prihodnjega kola (danes in jutri):
Jug : Triglav, Maribor : Oriolik, Celje : Slovan, Šibenik : Željezničar, MedveSčak : Dalvin, Ilirija: Puljanka. -dh
14	11	3	1264:1169	22
14	10	4	1425:1227	20
14	* 10	4	1268:1267	20
14	9	5	1285:1222	18
14	8	6	1293:1223	16
14	8	6	1295:1295	16
14	7	7	1180:1160	14
14	7	7	1201:1282	14
14	5	9	1303:1336	10
14	5	9	1184:1220	10
14	2	12	1167:1292	4
11	2	12	975:1146	3
OŠ Simon Jenko še brez poraza
Nadaljevanje prvenstva pri starejših pionirjih osnovnih Sol v občini Kranj ni prinesel presenečenj.
Rezultati srečanj v telovadnici osnovne šole Simon Jenko v Kranju: O.S. Simon Jenko : O.Š. Josip Broz-Tito 20:0 b.b., OJŠ. Lucijan Seljak : O.S. Stane Žagar 40:21 (14:9), O.S. Stane Žagar : O.Š. Josip Broz Tito 20:0 b.b., O.Š. Simon Jenko : O.S. Lucijan Seljak 39:33 (14:15).
Srečanja v telovadnici osnovne šole France Prešeren v Kranju: Posebna osnovna šola : O.S. France Prešeren 35:38 (12:13), Vzgojni zavod : O.Š. Davorin Jenko 54:26 (26:13), O.S. Davorin Jenko : O.S. France PreSeren 24:35 (16:19), Vzgojni zavod : Posebna osnovna šola 49:22 (16:10).
Pri sestavljanju poročila je bila v I. kolu storjena napaka pri rezultatu med O.Š. Josip Broz Tito : O.Š. France Prešeren. Zmago in dve točki je osvojila ekipa O.S. France Prešeren.
Lestvica po II. odigranem kolu: O.S. S. Jenko - Kranj 4 4 0 203
O.Š. L. Seljak - Kranj O.Š. F. Prešeren - Kranj O.Š. S. Žagar - Kranj O.Š. D. Jenko - Cerklje O.Š. J. B.Tito - Predos. Izven konkurence: Vzgojni zavod — Preddvor Posebna osn. šola — Kranj
66 8 3 2 1 106: 90 5
2 20 76: 63 4
3 12 60:140 4 202 38: 79 2
4 04 69:114 2
Milan Jereb je bil že drugič zmagovalec kegljaškega prvenstva Kranja (desni breg). Na kegljišču gostišča Benedik v Stražišču se je pomerilo 91 kegljačev na sedmem prvenstvu. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. Milan Jereb 937 2. Anton Dolinar 914, 3. Franc Tiringer 899, 4. Boris Nadižar 890, 5.JožeJeše 890 6 Zvone Lebar 889, 7. Janez Potočnik 848, 8. Rajko Knžnar 847, 9. Bojan Jereb 812,10. Rafko Batistič 812. (J. J.) - Foto: F. Perdan
4 4 0209:1268 4 13 152:172 5
čm
r
Smučarski tečaj z našimi najboljšimi učitelji smučanja
Republiški zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Slovenije organizira od 16.— 23. marca na Krvavcu odprti 7-dnev-ni smučarski tečaj namenjen vsem, ki si želijo izpopolniti svoje smučarsko znanje v nadaljevalni in tekmovalni šoli smučanja. Na tečaju bodo poučevali najboljši slovenski učitelji smučanja — republiški demonstratorji, ki so zastopali Jugoslavijo na mednarodnih strokovnih smučarskih seminarjih in nastopih ter poučevali v tujini in doma.
Cena 7-dnevnega tečaja (polni Penzion, tedenska karta, smučarski učitelj) je 1.900 din.
Pismene prijave sprejme ZVVTS Slovenije, Celovška 25, Ljubljana, z vplačili na žiro račun št. 50. 104-678-53963 do l< februarja 1977 Zbor tečajnikov b<> 16. marca 1977 ob 8.30 na spodnji postaji žičnice Krvavec.
ZVVZS Slovenije
__,
V vodstvu SDK Kranj
V telovadnici osnovne šole Simon Jenko v branju se je pričela TRIM liga v odbojki za l*ne. v organizaciji odbora za rekreacijo pri te-.es"»kulturni skupnosti Kranj. V tekmovan/e je je vključenih sedem ženskih ekip iz delovnih organizacij ter ena ekipa TKO iz Kranja.
. ekrnovanja so iz kola v kolo zanimivejša. Se največ znanja pa je prikazala ekipa Partizana 1Z «vranja. ,
Rezultati: O.Š. Simon Jenko : PTT 2:0, Par-: Iskra 2:0, Gimnazija : Golnik 0:2, SDK : Smrno"Ja 2:°, Partizan : Golnik 2:0, Partizan : . *0, Iskra : Elektro 02, O.S. Simon Jenko PTt'o"^8 2:°. Elektro : PTT 2:0 b.b., SDK :
1 L/° bb- Elektro: SDK 1:2.
o>fi;MUa
PTT
Odlična vožnja Križaja v drugem nastopu
KITZBUHEL - Treba je voziti na vse ali nič, je geslo najboljših svetovnih mojstrov slalomskih in veleslalomskih vratic pa tudi smukačev. Čeprav se taka vožnja ne konča vedno najbolje, je samo za tekmovalce z izredno psihično in fizično pripravljenostjo, takrat, ko tekmovalec pri-smuča v cilj v takem slogu, uvrstitev vsekakor odlična.
Tako vožnjo je v drugem slalomu v nedeljo za točke v svetovnem pokalu pokazal naš Bojan Križaj. Uspelo mu je, da se je s 24. mesta, ko je vozil bolj zadržano, v končnem seštevku uvrstil na izredno 13. do 15. mesto. To pa je za prvo točko v svetovnem pokalu in 12. mesto v sezoni 1974/75 v Wengenu najboljša uvrstitev odkar nastopa med svetovno alpsko elito. Kako imeniten je bil v drugi vožnji, pove že podatek, da je v tej dosegel osmi najboljši čas. Sicer pa je ponovno s svojo izredno izdelano slalomsko vožnjo slavil Šved Stenmark. Čeprav sta na prvi progi imela z Italijanom Pierom Grosom enaka časa, je s »profesorsko« vožnjo v drugem dokazal, da ga je težko premagati.
Torej bravo Bojan in Ingemar in ostali, ki so vsem ljubiteljem smučanja pred ekrani in na samem prizorišču pokazali, kako se je treba boriti za vsako stotinko sekunde.
Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 99,63, 2. Gros 100,06,, 2. Bieler (oba Italija) 100,70, 4. Heidegger (Avstrija) 100,89, 5. G. Thoni (Itali-
ja) 101,20, 6. P. Frommelt (Liechenstein) 101,45, 7. Radici (Italija) 101,51, 8. Morgenstern 101,58, 9. Hintersseer (oba Avstrija) 101,74, 10. W. Frommelt (Liechenstein) 101,99, 11. Neu-reuther (ZRN) 102,11, 12. Brunner (Avstrija) 13.-15. Križaj (Jugoslavija), Zemman (CSSR), Ndkler (Italija) vsi 102,41, 49. Kuralt (Jugoslavija) 109,16.
KDO DRUG KOT KLAMMER?
V sobotnem smuku je ponovno slavil nepremagljivi Avstrijec Franz Klammer, ki je na težki progi ugnal vse zasledovalce. Ta zmaga mu je že četrta zmaga letos. To pa je tudi edini smukač, ki je na kitzbuhelskem smuku zmagal trikrat zapored.
Zmagoslavja mu niso mogli pokvariti razpoloženi Švicarji, ki so tokrat imeli najbolj izbrano mažo in so zavzeli naslednja tri mesta.
Rezultati: 1. Klammer (Avstrija) 2:09,71, 2. Berthod 2:10,64, 3. Russi 2:10,81, 4. Josi (vsi Švica) 2:11,29, 5. VVinkler 2:11,37, 6. VVirnsberg (oba Avstrija) 2:11,49, 7. Plank (Italija) 2:12,03, 8. Ferstl (ZRN) 2:12,56, 9. Steiner (Avstrija) 2:12,63,10. Muller (Švica) 2:12,71.
Kombinacija: 1. Thoni (Italija), 2. Tresch (Švica), 3. Steiner (Avstrija), 4. Ferstl (ZRN), 5. Klammer (Avstrija).
Vrstni red za svetovni pokal: 1. Klammer (Avstrija) 108, 2. Stenmark (Švedska) 104, 3. Heidegger (Avstrija) 101, 4. Gros, 5. G. Thoni (oba Italija). -dh
r
6:4 6:0 5:2 4:0 2:2 1:6 0:4 0:6 čm
7 6 5 4
3 že
3 2 1
Za presenečenje v drugi vožnji kitz-biihelskega nedeljskega slaloma je z izredno vožnjo presenetil Trži-čan Bojan Križaj, ki je dosegel 8. najboljši čas. V skupni uvrstitvi pa je bil 13. do 15. Po tekmi je Bojan za jugoslovansko televizijo dejal: »V prvi vožnji se nisem najbolje znašel. Psihični pritisk je bil namreč prevelik, saj sem v tej smučarski sezoni že desetkrat zapored moral iz smučine. V drugem pa sem vložil vse svoje zmožnosti in tako uspeh ni izostal.«
Norčič drugi vZRN
V Willingenu v ZRN je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje smučarskih skakalcev, kjer je nastopila tudi jugoslovanska vrsta. Med 50 skakalci iz sedmih držav se je izmed naših skakalcev spet najbolje uvrstil Kranjčan Bogdan Norčič, ki je v skupni razvrstitvi treh tekem osvojil odlično drugo mesto. Na prvi tekmi (80-metrska skakalnica) je bil Norčič 2., Dolhar 6., Loštrek 10., Janez Demšar 26., Zupan 32. in Bradeško 43. Druga tekma je bila na 100-metrski skakalnici, kjer je zmagal Zahomčan VVaflncr. Izmed naših je bil spet najboljši Norčič, ki je bil 4., ostali pa so se razvrstili takole: 9. Loštrek, 11. Dolhar, 17. Zupan, 30. Demšar, 45. Bradaško. Tretja tekma, ki je bila v nedeljo, je bila nepopolna, saj niso mogli izvesti zaradi močnega sneženja druge serije in se je za razvrstitev štel le en skok. Na tej tekmi je bil Norčič 2. J. J
J
Naš komentar
Do kdaj še tako?
Kranj — Pred dvanajsterico košarkarskih vrst, ki nastopajo v II. zvezni ligi — zahod, je še osem kol. Borbe na vseh parketih telovadnic in športnih dvoran se nadaljujejo z nezmanjšano zagrizenostjo. Vsi se namreč zavedajo, da le borbena igra, ostra obramba in organizirani napadi vodijo do zaželjenega cilja. Uspehi in dobljene točke pa so jim le spodbuda za še boljše treninge in mirno spanje od kola do kola. Vsi tisti, ki imajo že lepo število točk, so skoraj že brez skrbi, da bodo tudi v prihodnji sezoni zaigrali v tej druščini. Ostali pa se bodo do konca morali krepko potruditi, da si to mesto tudi obdrže in da se ne bodo morali posloviti in ponovno igrati v nižjem košarkarskem razredu.
Med tistimi, ki so najbližje, da se poslovijo od druge lige — končno se še ne ve, koliko jih bo izpadlo, govori se tudi o reorganizaciji vseh drugih lig — je tudi edini gorenjski predstavnik kranjski Triglav. Fantje trenerja Marjana Rusa in Iztoka K lavora, čeprav nimajo še dovolj drugoligaških izkušenj, ne igrajo tako slabo, da bi morali dati ligi slovo. Le preveč se morajo — z ostalimi člani upravnega odbora, njihovo delo sloni namreč edino na samoupravnih načelih »vsak ve za vse in vsak lahko pove vse« — ubadati s težkimi problemi, ki jih pestijo že od prvega kola naprej.
Že po uspelem tretjem nastopu, ko so postali slovenski prvaki in bilo je jasno, da bodo zaigrali v višjem tekmovanju, v drugi ligi, da bo treba za vse te nastope zbrati dovolj finančnih sredstev. Vsi, na katerega so se obrnili, so jim obljubljali dovolj za tekmovanje. Do tu vse lepo.
Toda od obljub se ne da potovati in ne igrati. Že tako so štedili pri vsakem dinarju. Pomoči pa ni bilo od nikoder, razen od kranjske telesnokulturne skupnosti, ki jim je dala 4,5 milijona starih dinarjev. Toda njihova blagajna je prazna. Tako prazna, da so si morali za današnjo tekmo v Dubrovniku z domačim Jugom — danes in jutri se namreč igra redno kolo — za na pot sami zbrati denar. Igralci so prispevali pol milijona, funkcionarji v klubu pa še ostalih 900 starih tisočakov.
Ali je to res potrebno, vprašujemo zdaj vse tiste, ki so jim obljubljali gradove v oblakih, storili pa so samo to, da so jim zagotovili redno vadbo in prvenstvena srečanja v telovadnici osnovne šole dr. Franceta Prešerna. Res je sicer, da jim je matični klub ŠD Triglav za redno dejavnost — za devet ekip — namenil 127.100 dinarjev, tovarna IBI, pod katere patronatom so košarkarji, pa še nadaljnjih 100.000 din. Ali je to res dovolj za vse te ekipe KK Triglava za nastope v tekmovanjih? Vemo samo, da so prevozni stroški dragi, da pa o ostalih sploh ne govorimo. Košarkarji Triglava pa niso edini v občini, ki si morajo sami plačevati pot na tekmovanja. Vemo za primer, da so si rokometašice Preddvora same plačale — 2500 din — da lahko nastopajo v zimski rokometni ligi.
Vemo pa tudi, da mora biti v matičnem društvu še nekaj rezervnih sredstev, saj so vsem lani dotacije zmanjšali za 10 odstotkov. Kje je ta denar? Nekje že mora biti!
Ali mora res biti tako, se še enkrat vprašamo? Vedno in povsod glasno pišemo in govorimo, da gorenjska metropola spada v razvito občino, z dovolj močno industrijsko razvejanostjo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so pred leti nekateri onemogočili ženski ekipi, da bi nastopila v prvi zvezni ligi. Se zdaj se triglavani ženske košarke ne morejo dovolj dobro postaviti na noge. Menda ne čaka tudi letos ta usoda člansko moštvo?
D. Humer
šport med vikendom
V republiški ligi so Jesenice v Ljubljani izgubile z ekipo Trnove-
V  *® (36:47).
g^rjhodnjem kolu bodo Jesenice doma gostile Rudarja iz Trbovelj, ženskiY • ~ V moSki republiški ligi so Jesenice doma premagale Kamnik s 3:1. V
Hoi?i?i80 Junice odpravile Krko prav tako r " krani«i,j ^  ~ v tekmi 1. zvezne lige skupin- .
Hav    ri*,av s 6:2 (1:1, 2:0, 3:1). Gola za Triglav je dal Nadižar. Po 13. kolu je SMiVJs 4* mestu, kar kaže, da bo to mesto obdržal do konca prvenstva "»UCAR8KI SKOKI - V Braslovčah je bilo meddruštveno tekmoi
is3:l.
Trig¥8kl
lige skupina B je Slavija v Ljubljani premagala
.v __m—i—i___i. -J-1 xt__11 x. —   ii„ to   u_i.,
kih
movanje v sko-
vak m£!i0nir8ki pokal Slovenije. Med mlajšimi pionirji je zmagal Ljubljančan No-' ^ 2* "tarejšimi pionirji pa so prva tri mesta pobrali Zirovci, in sicer po vrsti
r> "lOŽinn t- Cl 1-1._____a _____1. „»»»Hl KnnlAin Rnhrol
Sagar,
- "tarejsinu pionirji pa so prva in mcsia poormi *iruvci, ■ožina in Šinkovec, 4. mesto pa je osvojil Kranjčan Ropret.
lomu »P^° SMUČANJE - Na Golteh je bilo meddruštveno tekmovanje v velesla-renjako tekm°valce vrhunskega razreda. V posameznih kategorijah so bili z Go-Urh r¥>«5aibolJ»i: mlajše mladinke: 1. Pintar, 3. Kolenc (obe Alpetour); članice: 2. tourt- «adov,J'ca), 3. Fon (Bled); mlajši mladinci: 2. Horvat (Triglav), 3. Šter (Alpe-" "tapejši mladinci: 2. Kankel (Železniki); člani: 2. Zibler (Tržič).
J. J.
Pred evropskim alpskim mladinskim prvenstvom v Kranjski gori
Džemal Bijedić pokrovitelj EP
LJUBLJANA — Smučišča Vitranca v Kranjski gori bodo od 3. do 6. marca gostila najboljše mladinske alpske smučarje, ki se bodo potegovali za evropske naslove v vseh treh disciplinah. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo pa je prevzel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedić. V Kranjsko goro bi na evropsko prvenstvo prišli tudi predstavniki Amerike, Kanade in Japonske, tako da bi se to prvenstvo odvijalo kot neuradno svetovno prvenstvo.
Za to povabilo - ZDA, Kanada, Japonska — se je zavzel organizacijski odbor, ki mu je predsedoval predsednik odbora in predsednik SZ Slovenije Janez Kocjančič. Ta odločitev je padla na zadnji seji, na kateri so sprejeli tudi program šampionata. Za 1. marec je predviden prihod reprezentanc v Kranjsko goro. Mednarodna smučarska zveza se strinja, da bi mladinci vozili dva smuka, ker je za enega v mladinski kategoriji »vitranški« le prekratek. Tako bi le-ti vozili dva. Prvega dopoldne, drugega pa popoldne. Tako bo 2. in 3. marca uradni trening za smuk v obeh kategorijah. Posebni čar temu prvenstvu pa naj bi po mnenju organizacijskega odbora dali prav tekmovalci ZDA, Kanade in Japonske. Prav Amerikanci in Kanadčani so med najboljšimi na svetu prav v tej disciplini.
Kot smo že omenili, je že določen program tekmovanj: po slovesnem začetku 3, marca bo; ('ciniki dan pivi tekmovalni dan.
4. marca bo na sporedu smuk za mladinke in obe vožnji za mladince;
5. marca je veleslalom za obe kategoriji;
6. marca - zadnji dan pa še slalom. Mladinci bi naj ga vozili na znani FIS progi s ciljem pri bencinski črpalki.
Da pa bi ponovno ne prišlo do spodrsljaja, pa organizacijski odbor za izvedbo dela s polno paro. Zavedajo se namreč, da bodo le dobro pripravljene proge dale Se posebno draž prireditvi, ki je za neuspelim slalomom za točke v svetovnem pokalu precej omajala ugled vedno dobri organizaciji naših prireditev pri nas. Kranjsko-gorci se bodo morali krepko potruditi, da se bodo vsaj delno rehabilitirali. Upajmo, da bo 4. marca vse nared za to »veliko« mladinsko prireditev pri nas. D Humer
Prve priprave na letalnici
Planica — Po evropskem mladinskem prvenstvu v alpskem smučanju v Kranjski gori bo v drugi polovici marca gornjesavska dolina sprejela še najboljše smučarske skakalce na svetu.
Na letalnici bratov Gorišek — 165 m — v dolini pod Poncami bo takrat namreč mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih. Tudi organizacijski komite Planica ne počiva. Ze preteklo soboto so začeli z deli na skakalnici. Na doskočišču, ki so ga poletni jj hudourniki načeli, bo treba marsikaj popraviti. To »pionirsko« delo so prvi začeli opravljati miličniki kadeti, ki so pod vodstvom Lada Goriška kljub veliki količini na " novo zapadlega snega — v soboto ga je ponovno nasulo — in močnemu sneženju dvakrat prehodili letalnico. Pomagali pa so jim tudi smučarji teptači pod vodstvom Jaka Sporna. Čeprav so se krepko spoprijeli z L novim snegom, bo treba narediti še veliko. I
Vsi se namreč dobro zavedajo, da prvi na- j pori pri ureditvi letalnice niso zaman, saj je treba na to nanositi velike količine snega. Zavedajo pa se tudi, da bo zadnje dni pred prireditvijo manj težav in skrbi, če so zgodnje priprave take kot bi morale biti pri vseh organizatorjih domačih in mednarodnih prireditev. Le tako je organizacija lahko uspešna. -dh
Učenci vodili Šolo
Dan samoupravljanja na šoli Josip Broz-Tito v Predosljah
Šolski dan v četrtek, 13. januarja, ze učence osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah sploh ni bil navaden, pač pa najbolj izjemen, kar si jih je mogoče misliti. Tega drie so namreč učenci prevzeli v upravljanje in vodenje vso šolo: prevzeli so tako tehnične posle, administrativne in celo — komaj bi verjeli — pri učnih urah so zamenjali učitelje. Ta dan, ko so prevzeli na svoja ramena vso odgovornost in vse delo, so imenovali — dan samoupravljanja. Preizkušnjo, nad katero so nekateri zmajevali z glavo, pa so opravili več kot zadovoljivo.
»Predlog, da bi za en dan učenci prevzeli vsa delovna mesta na šoli in na ta način nazorno okusili, koliko resnosti in prizadevnosti je treba za opravljanje vsakega dela, je dala občinska organizacija ZSMS Kranj,« je povedal ravnatelj šole Marjan K/ie. »Z ravnatelji osnovnih šol smo se dogovorili, da najprej poskusimo na naši šoli, kasneje pa bi nam sledile še ostale. Seveda smo se zavedali, da bi lahko bilo tudi kaj narobe, da bi se učenci obnašali neresno, toda tose ni zgodilo: niti v enem razredu ni bilo treba zamenjati učenca, ki je prevzel učno uro za učitelja, tudi vse ostalo delo je teklo tako kot je treba. Razumljivo, da smo se pripravljali že nekaj časa, že od novembra. Večji del priprav sta prevzeli na svoja ramena mentorica mladinske organizacije Metka Štular, ki je tudi socialna delavka, in pa Marjeta Lapajne, organizatorka prostega časa na naši celodnevni šoli.«
V decembru so se na oglasnih deskah šole pojavili razpisi za vsa delovna mesta na šoli: zanje so se učenci, ki so se čutili sposobne zamenjati za en dan zaposlene, prijavljali na tak način kot bi šlo zares. Pisali so prijave za sprejem, o njih pa je potem odločala pravcata razpisna komisija, ki se je potem seveda Še posvetovala z mentorji. Treba je bilo nadomestiti skoraj 90 delovnih mest, največ seveda za posamezne učne predmete; tu so imeli prednost učenci, ki so se lahko izkazali z boljšo oceno, upoštevali pa so tudi že izražene želje po posameznih poklicih, ki so za višje razrede od 5. razreda dalje že bolj ali manj znani.
Ze zgodaj zjutraj se je na šoli čutilo neko napeto stanje, učenci so napeto pričakovali, kaj pravzaprav pomeni prevzeti delo na šoli. V kuhinji se je cela vrsta kuhinjskih pomočnic lotila pripravljanja - kosila: treba je bilo skuhati srbski pasulj z mesom, za posladek pa je bila sadna solata s smetano. No, šolsko kosilo je bilo ob običajni uri, okusno, tako da tudi izbirčneži niso mogli vihati nosu. So pa rekla dekleta v kuhinji, da je bilo treba trdo delati in da so kar pošteno utrujena.
Delo so prevzele tudi snažilke, med njimi so bili tudi fantje, saj je tudi to delo vse prej kot lahko.
javila za delo v kuhinji. Zdaj vidim, da sicer delo ni lahko, že deliti kosila ni enostavno, toda ni mi žal.«
Dragica   Babic,   učenka   8. b:
»Bila sem v pisarni na delovnem mestu tajnice. Ze prej me je naša tajnica seznanila z delom, nekaj sem natipkala, pisala sezname, žigosala listke, skratka, delo je kar šlo in všeč mi je bilo. Nameravam na ekonomsko šolo.«
Še posebno odgovornost pa je občutil Primož Hudobivnik, učenec 7. a razreda, ki je prevzel mesto ravnatelja. Zjutraj ga je najbolj skrbelo, če so vsi učenci, ki so ta dan nadomestovali učitelje, prišli v šolo in »nastopili službo«. No, tega dne ni hotel nihče ne zamuditi, ne zboleti, tako da se je pouk nemoteno začel. Primož takole meni o svojem delu:-»Malo je že bilo treme, sem se pa sčasoma kar privadil. Čutil pa sem, kako je delo ravnatelja odgovorno, zato ga sedaj še bolj cenim, ko ga poznam in menim, da tako čutijo tudi drugi učenci, ki so danes opravljali kako delo. Ko smo obiskovali razrede, smo bili presenečeni nad resnostjo. Menim, da je bil naš dan uspešen, da so učenci spoznali položaj učiteljev in da bo to spoznanje pomagalo k zmanjševanju razlik med učenci in učitelji, k izboljšanju odnosov in da bomo tako našo šolo še bolje lahko upravljali. Tak dan bi bil še kdaj potreben.«
Marija   Čimžar,   učenka   8. b:
»Malo mislim na poklic, ki je povezan s kuhinjo, zato sem se tudi pri-
Jerič Ančka, učenka 8. b: »Malo sem imela treme, saj sem morala voditi uro fizike. Vendar sva že poprej z mentorjem učno uro dobro pripravili, tako da težav ni bilo. Sošolci so sledili pouku, snov smo ponovili in opravili nekaj poizkusov, tako da je bilo kar zanimivo. Zakaj sem se odločila za fiziko? Nihče se ni prijavil za ta predmet v našem razredu, pa smo potem izbirali kandidata po (Menah.«
Irena   Blažun,   učenka   8. b:
»Prevzela sem učno uro slovenščine: z mentorjem sva izbrala temo Ivana Cankarja. Potrudila sem se, da je bilo za sošolce zanimivo.«
Vsi učenci, ki so. prevzeli najrazličnejše dolžnosti na šoli — od vzgojiteljic v vrtcu, do učiteljev in kuharic, so se po končanih obveznostih zbrali in ugotovili, da so preskušnjo odgovornosti dobro prestali. — Foto: L. M.
Jože Hudobivnik, učenec 7. a razreda: »Prevzel sem organizacijo prostega časa. Organiziral sem igro »ali je kaj trden most« in predlagal igranje namiznega tenisa. Morda bi bilo lahko še bolj pestro, pa bo drugič še bolie.«
Jakob Burger, učenec 7. a: »Mislim, da so učenci vso stvar vzeli kar resno. Prevzel sem uro fizike v našem razredu: tovariš učitelj je sicer večkrat prišel pogledat, vendar je bilo v razredu skoraj tako mirno kot sicer med običajnimi urami.«
Izkušnje dneva, v katerem so upravljali učenci svojo šolo, so izmenjali najprej na razredni skupnosti, nato pa še na »plenarni« seji. Opozorili so na pomanjkljivosti, ki so jih opazili, grajali nedisciplino, kjer se je pojavila, v glavnem pa so bili vsi zadovoljni in si takega dneva še želijo. Enakega mnenja so tudi njihovi pedagogi, ki so se kljub dvomom v uspešnost izredno zavzeli, da je ta dan uspel in so seveda morali iskreno pohvaliti resnost, ki so jo učenci pokazali ob prevzemu zanje popolnoma novih dolžnosti. »Zaupanje je vzpostavljeno,« ugotavljajo vsi sku-
[>aj in že načrtujejo za drugo poletje nekaj podobnega, morda brez učnega dela, toda z možnostjo organiziranja drugih dejavnosti.
Sandi Troha, občinska konferenca ZSMS Kranj: »Kljub nekaterim manjšim napakam, je bil dan za vse uspešen, učenci so dokazali, da znajo prevzeti odgovornost. Na izkušnjah tovariške pomoči in sodelovanja je treba sedaj graditi naprej in to vsak dan.«
Mija Artač; pedagoška svetovalka: »Kot drugi, sem tudi sama presenečena nad resnostjo, s katero so se učenci lotili dela. Sadovi tega drte naj bi se poznali tudi za naprej. Učenci so pokazali mnoge sposobnosti, kar vse je treba uporabiti in vtkati v vsakdanje delo na šoli tako pri vzgojno izobraževalni dejavnosti kot pri organizaciji prostega časa.«
L. M.
Svečanost Stane
Kranj — 15. januar je dan šoferjev in avtomehanikov. Letos so praznik prvič proslavili tudi v garniziji Stane Žagar v Kranju. Na svečanosti so se v petek, 14. januarja, v garniziji zbrali šoferji in avtomehaniki ki so na odsluženju vojaškega roka, predstavniki avto-moto zveze Slovenije in avtomoto društva Kranj ter predstavniki sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Vozniki, ki so na odsluženju vojaškega roka, so lani na Gorenjskem ih izven nje prevozili okrog 950.000 kilometrov. Vse naloge s tem v zvezi so uspešno opravili in zato dobili tudi priznanja. Na svečanosti pa so še posebej poudarili, da v JLA posvečajo veliko pozornost in skrb vzgoji in usposabljanju voznikov in avtomehanikov. Tako so le-ti, ko odslužijo vojaški rok, usposobljeni za to delo tudi v vsakdanjem prometu, predvsem pa za uresničevanje programa splošne ljudske obrambe.    Ena    glavnih    skrbi pri
Reševalci so se izkazali
Tržič — Reševalna akcija na Zelenici, kjer se je utrgal plaz in uničil šest življenj, je bila ena najobsežnejših in najbolje organiziranih tovrstnih akcij v.zadnjih letih pri nas. Zaključena je bila v petek, ko so reševalci okrog 13. ure potegnili izpod snega še zadnjega ponesrečenca Dušana Beštra. Ze v četrtek so našli njegovo smučko, ki je bila dobra sled^za nadaljnje iskanje. V množični in dobro organizirani akciji so sodelovali gorski reševalci iz Tržiča, Kranja, Jesenic, Ljubljane, Kamnika in zadnja dneva tudi reševalci iz Radovljice in Bohinja. Razen članov GRS so se borili za življenja zasutih na Zelenici tudi delavci UJV iz Kranja, republiškega sekretariata za notranje zadeve, vojaki enote polkovnika Momčila Marjanca in graničarji. Dragocena je bila tudi pomoč lavinskih psov. Vsi sodelujoči v akciji zaslužijo zaradi izredne vztrajnosti, hrabrosti in nadčloveških naporov vse priznanje!
»Reševalna akcija,« ocenjuje njen vodja in načelnik tržiške G RS Marjan Salberger, »je s pomočjo občinskih skupščin Tržiča in Kranja in njunih predsednikov Milana Ogrisa in Toneta Volčiča, UJV, republiškega sekretariata za notranje zadeve, planinske enote ter graničarjev v redu potekala. Čeprav so bili pogoji reševanja izredno težki, smo ponesrečene sorazmerno hitro našli. Dragocena je bila pomoč vseh, ki so varovali ljudi, ki so neposredno reševali na plazu. V petek nam je tudi uspelo dokončno razstreliti plazove, ki so nam še grozili. Uspeh je bil popoln. Vojaki in minerci republiškega sekretariata za notranje zadeve so odlično opravili delo.«
~V reševalni akciji na Zelenici so sodelovali tudi številni lavinski
psi.
»Lavinski psi so iskali v izredno težavnih pogojih,« nadaljuje Marjan Salberger. »Njihovo iskanje sta motila veter in metež, pa tudi plaz je bil debel povprečno od 4 do 5 metrov. Sneg je bil zbit in stisnjen. Lavinski psi so našli ponesrečence, ki niso bili globoko pod snegom in nekaj predmetov. Delo reševalcev je oviral tudi novozapadli sneg.«
Marjan Salberger ugotavlja, da je bila opremljenost reševalcev zadovoljiva. Sicer pa so jim bili vsi, od UJV do JLA, pripravljeni pomagati z delom in manjkajočo opremo.
»Odločili smo se, da bomo akcijo temeljito analizirali,« pravi vodja reševalne akcije na Zelenici. »Takšno akcijo, ki je potekala v tako težkih pogojih in je bilo treba skrbeti tudi za varnost reševalcev, pa smo ponesrečence kljub temu sorazmerno hitro našli, je treba analizirati. Ocene bomo posredovali tako GRS kot UJV, JLA in republiškemu sekretariatu za notranje zadeve.«
J. Košnjek
Sožalje ob nesreči
Globoko nas je pretresla novica o nesreči na Zelenici, ki je terjala življenja štirih učencev in dveh učiteljev Šolskega centra Iskra iz Kranja. Zato prek časopisa izrekamo iskreno sožalje svojcem ponesrečenih, kolektivu Šolskega centra Iskra Kranj, Združenemu podjetju Iskra in Iskri-Elektromehaniki iz
Kranja' Kolektiv
Časopisnega podjetja Glas Kranj
v garniziji Žagar
prometni vzgoji v JLA je varnost v prometu in stalna tehnična pripravljenost vozil. Tudi v prihodnje bodo v kranjski garniziji tej dejavnosti posvečali vso skrb, razen tega pa se bodo letos vključili tudi v tovrstno tekmovanje, ki bo potekalo v okviru 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije.
Šoferje in avtomehanike iz Kranjske garnizije sta pozdravila tudi predsednik avtomoto .društva Kranj Zoran Rautner in predsednik komisije za vzgojo udeležencev v prometu, ki deluje pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Tone Marčan. Avtomoto društvo Kranj je ob tej priliki podelilo posebna priznanja petim najboljšim voznikom in avtomehanikom iz garnizije, pet priznanj pa je podelila tudi Ljubljanska armijska oblast. Na svečanosti so v kulturnem programu nastopili učenci osnovne šole Simona Jenka Kranj, ki so člani tabornikov Kokrškega odreda. A. Z.
Priznanja za sodelovanje
Kranj — Konec decembra lani je bil občni zbor tabornikov Kokrškega odreda Kranj, na katerem so med drugim podelili Društvu invalidov Kranj priznanje za uspešno sodelovanje. Društvo invalidov Kranj pa je 16 mladim tabornikom podelilo knjižne nagrade. Mladi taborniki Kokrškega odreda namreč že dve leti obiskujejo težje invalide na domovih in jim ob takšnih obiskih pripravijo kulturni program. Lani so tako obiskali kar 150 invalidov na domu. To je edini prirner takšnega sodelovanja med Društvom invalidov in taborniki v Sloveniji in je lahko za zgled tudi drugim društvom in ustanovam.
Za uspešno organiziranje pri nekaterih lanskih akcijah Društva invalidov Kranj pa je Društvo invalidov lani podelilo priznanja tudi temeljni telesno-kulturni skupnosti za brezplačno koriščenje pokritega plavalnega bazena v Kranju; občinskemu svetu zveze sindikatov Kranj za pokroviteljstvo nad prireditvijo ob mednarodnem dnevu invalidov v letu 1976; garniziji' JLA Stane Žagar v Kranju za sodelovanje pri pripravi kulturnih programov in za uporabo njihovih prostorov; Časopisnemu podjetju Glas Kranj za spremljanje in pravilno obveščanje javnosti, kar je pomemben prispevek pri oblikovanju pravilnega odnosa občanov do invalidnih prebivalcev; Veletrgovini Živila Kranj za prehrambene pakete, ki so jih podelili članom društva med obiski ob mednarodnem dnevu invalidov; Zavodu invalidskih delavnic Mladi rod Kranj za večkratno pokroviteljstvo nad različnimi akcijami društva predvsem pa za sodelovanje pri plavanju paraplegikov. A. Z.