Pw.» t gotovini IZEA-IA VSAK TORHK. ČETRTEK IN SOBOTO. ' ^ 1 , H^posameitr^lki bt. i-w. - krat, ___ prilOfi Časopis asa trgovmo# Industrijo in obrt SlML za Jueo»iavijo : letno 180 Din, ta Vi leto 9« Din, za * lota 45 Din, mesečno 15 Dini za mozemstvo: 210 Din. _ Plača in toži so v Ljubljani Si n lipravmštvo le v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se no vračajo. - Številka pr, poštn. hran,lmc, v Ljubljan, 11.963. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, tlne 16. tlocomlira 1930. Telefon št. 2552. STEV. 146. Naš izvoz in svetovna gospodarska kriza. Gospodarski urednik »Slovenca« se je >» gornjem predmetu razgovarjal z generalnim tajnikom Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Franom Windi-s c h e r j e m in priobčil o razgovoru bledeča splošno zanimiva izvajanja. V neugodni kupčijski dobi naslaja lju-ta borba za tržišča in kupce. Kupčij je vedno manj, pa je za tisto, kar je ostalo, velika gneča. V takih razmerah ob preštevilnih ponudbah in obleganju ku-povalcev morajo seveda cene navzdol osobito ob času, ko so cele gromade blaga na razpolago v preveliki 'množini. V tej nuji za trg in za kupca prihaja do različnih gospodarsko nevšečnih pojavov. Stari red se ruši. Navadna pot blaga ne drži več. Tudi slabejše roke in mali producenti si iščejo izhoda za silo ■celo v daljnji tujini pa preko glav in rok velike in izvozne trgovine poskušajo svojo srečo neposredno na vnanjem trgu brez ozira, ali gre za prvo, srednjo ali zadnjo roko. Tako nastaja rušenje cen, na izvoznih tržiščih pa se izpodkopava stari red in predvsem plačilni pogoji. Tuj denar, pridobljen za izvoženo blago, je treba izvoznikom oddajati po posebnih predpisih in enotnih cenah. Te enotne cene je zlašti za slabejše in srednje blago v nastalih prilikah težko dobiti. Izvozniki jih ne dosegajo več. Treba bo bržčas za mnogokatero blago pregledati določene cene in pri tem in onem predmetu popustiti času in prili-kam primerno. V lesni stroki dozoreva to vprašanje, kakor se zdi, najhitreje. Po obstoječih deviznih predpisih je osigurano valuto izročati praviloma v treh mesecih. Predpis je umeven radi reda in je vobče sojeno samo pravilno, da se točno izpolnjuje v vseh primerih, v kojih narava posla omogoča likvidacijo posla po treh mesecih. Na žalost se prilike v izvozni trgovini slabšajo. Izvozniki morajo pristajati na vedno daljše roke za plačilo računov. Konkurenca na svetovnih tržiščih je v dani krizi izredno velika. Boj za odjemalce je neizprosen. Kreditni pogoji so za izvozne tvrdke trajno neugodnejši. Malo je po-cslov v izvozu osobito v gotovih strokah, i koji se dovrše praviloma brez podaljšanja plačilnega roka in brez prisilnih sredstev. V borbi za prodajo robe morajo i naši izvozniki osobito v trgovini z našimi bližnjimi in daljšimi sosedi v orientu pristajati na podaljšanje rokov za plačilo računov. Na mnogih, za plačilo, računov itak lenih trgih, je za kredit nt pogoje iv obstoječih razmerah uprav prava dražba navzgor. Plačila se odlagajo na 6 mesecev, 9 mesecev, na leto dni in celo na daljše roke. Izvozniki prihajajo tako ,v težave po sili razmer in 'brez svoje krivde, pa jim ni mogoče izpolniti v določenem trimesečnem roku valutne obveze, ki so jo prevzeli pri izvozu. Dopustne so sicer prošnje na generalni inšpektorat, ki v konkretnih primerih pač dovoljuje podaljšanje roka za zavarovano valuto, ali nastajajo ipak mnogi primeri, v katerih preti izvozniku opasnost zaradi prevzete obveze, kjer plačilo računov iz inozemstva ne dohaja v podaljšanih rokih. V izvestnih strokah je zastajanje plačil žalibog prišlo v navado, pa mora izvoznik Iz naših krajev računati z nelepimi kupčijskimi običaji, ki so se ugnezdili na mnogih tržiščih. Deloma brez krivde inozemskih kupcev, ki imajo tudi svoje težave pri prodaji blaga. Mnoga službena mesta, ako čujejo o izvozu, mislijo rada takoj na lepe lukra- livne posle, ali izvozna trgovina osobito dandanes nikakor ni lukrativna. Bis-kanlna je, obavlja se po slabih cenah, na katere mora izvozna industrija in trgovina pristajati, da obdrži svojo produkcijo na zadostni višini radi splošnih troskov. Naši izvozniki morajo danes imeti dosti poguma in dosti trdne energije, pa bi bilo krivo, ako bi se takim izvoznikom doma od strani oblastev /bog predpisov o zavarovanju valut delale težave. Izvoznikom je itak treba mnogo optimizma in bilo bi popolnoma pogrešilo, ako bi jili neprijazna praksa naših oblastev plašila od tveganih poslov v izvozni trgovini, ki povzročajo mnogo skrbi in truda. Jasen interes nase države je, da pospešuje izvoz in da n odri naše izvoznike in jim tako pomaga preko sedanje jako labilne situacije do boljših prilik. Ako izvozne tvrdke omagajo, bodo nove redukcije neizogib- ne. Padle bodo davščine in manjkalo nam bo izvoznih valut. V takih prilikah, kakor so nastale kot posledica kritičnih razmer v gospodarstvu, je potrebno, da finančno ministrstvo računa z mučnimi prilikami, v ka lerih se nahajajo naši izvozniki, pa obravnava prošnje iz kroga izvoznikov za podaljšanje rokov glede zavarovanih valut dobrohotno in z vso prijemljivostjo. Taka dobrohotnost do prošenj interesentov za podaljšanje rokov je v današnjih prilikah neogibno potrebna tudi v takih primerih, v kolikor so konkretno pojasnjeni in utemeljeni, ko plačila izvoznih računov dotekajo tudi po preteku Časa, ki je v normalnih prilikah neobičajen in morda celo nerazumljiv. Prezreti ni dejstva, da ima izvoznik itak 'težke muke, ker je v nevarnosti njegov denar, ki ga je riskiral z robo, prodano v izvozu. Zborovanje centrale industrijskih korporacij v Beogradu. V dneh 10. in 11. decembra 1930 se je v Beogradu vršilo zborovanje Centrale industrijskih korporacij, ki mu je predsedoval g. Ignat B a i 1 o n y, guverner Narodne banke. Zvezo industrijcev v Ljubljani je zastopal g. ing. M. šukilje. Na prvi dan se je v interni seji obravnaval proračun Centrale za poslovno leto 1931. in je bil proračun .soglasno odobren. Nato je podali g. dr. C. Gregorič kratko poročilo o delu na načrtu Obrtnega zakona. Na konferenci, sklicani po ministrstvu trgovine in industrije, je bi- lo stavljenih več azpreminjevalnih predlogov k znanemu projektu Zakona, vendar se zastopniki, ministrstva o njih niso obvezno izjavili. Tudi vprašanje stanovskih organizacij trgovcev, obrtnikov in Industrijcev ter njih združitev v banovinske, oziroma državne zveze še ni končno urejeno. — Obširno se je zborovanje havilo s problemom, kako da se naj prebrodi sedanja opasna splošna kriza, ki je zlasti še poostrena po prihodu ruskega blaga na svetovna tržišča. Tačas razpoložljiva sredstva bi unogla uplivati le palldjativno. Neobhodno mora država pomagati našemu gospodarstvu s smo-treno in dosledno gospodarsko politiko, katera naj pospešuje napredek domačega poljedelstva, obenem pa pomaga razvoju naše industrije. Zanimivo poročilo o nabiralnih akcijah, katere zlasti obdela vajo severne in zapadne dele države in najrajše Slovenijo, je podal tajnik Centrale g. Pero Blaškovič. Za več let nazaj je navedel številne slučaje lažnega nabiranja do-brovoljnih prispevkov, ki se največ zahtevajo od industrijskih podjetij.. Pa tudi tam, kjer gre za namene, ki so sami po sebi dobri, dobiva nabiranje prispevkov tako odijozen in nasilen značaj, da bi trebalo napraviti konec vsem tem pojavom. Zborovanje sklene, da naj Centrala industrijskih korporacij naslo- vi na kr, vlado posebno pred stavko, v kateri se izreče želja, da državna obla-stva več ne izdajajo nabiralcem nikakih priporočil. V utemeljitev je predstavki priložiti celotno poročilo g. Blaškoviča, ki pregledno in učinkovito prikazuje potek takih nabiralnih akcij ter nemogoče forme, v katerih se nabiranja izvršujejo. Naslednji dan 11. t. m. se je vršila javna seja, kateri je prisostvoval pomočnik ministra financ g. Dušan Letica, potem pa zastopniki ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva trgovine in industrije, ministrstva saiobračaja, ministrstva za šume in rude tet ministrstva za sodjalno politiko in narodno zdravje. Ob otvoritvi seje je g. Ignat Bailony sporočil pozdrave obeh gospodov podpredsednikov, S. D. Alexandra iz Zagreba in dr. Windischerja, ki sta po nujnih •razlogih zadržana prisostvovati seji. O splošnem položaju našega gospodarstva ter naše industrije poroča g. G joka. Čurčin, pri čemer zlasti opozarja na na-Iglo padanje cen industrijskih produktov na svetskeni trgu in na zastoj eksporta. naših industrijskih izdelkov. Izredno-težka agrarna kriza, ki je zajela velik deil sveta, je nujno oslabila konzumno moč širokih plasti naroda v večini evropskih držav. K temu pa pride gospodarska ofenziva sovjetske Rusije, ld meče na trg svoje agrarne in industrijske produkte po cenah, ki ne odgovarjajo proizvajalnim stroškom, marveč so kalkulirane daleko izpod lastnih cen. zgolj v namenu povzročiti splošno zmedo ter preplašiti producente in konzu-mente. V takem položaju mora država poseči po izrednih in nujnih ukrepih, kakor to storijo tudi druge države Evrope. Imenom sarajevske Zbornice za trgovino in obrt je referiral g. dr. Besarovič. S posebnim zanimanjem je zborovanje sprejelo njegove podatke o razmerah, v katerih živi agrarno prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Rodovitni deli dežele, ki pridelujejo žito in koruzo, trpijo v veliki meri pod nizkimi .cenami teh izdelkov in se kmetje na novo zadolžujejo. Nasprotno se je znatno izboljšal položaj •v tako zvanih pasivnih okrajih, navezanih na živinorejo in tobak. iPo lanski mili zimi imajo kmetje dosti živine, Id se dobro prodaja. Živež se kupuje po nizki ceni, kmetje odplačujejo stare dolgove, in trgovci se hvalijo, da je promet skoro večji nego kdaj preje. Težko je prizadeta lesna industrija, ki je vsled konkurence ruskega blaga izgubila dosedanja tržišča ali pa se na njih vzdržuje le za ceno težkih žrtev. Ta pojav je tem občutnejši, ker je znaten del prebivalstva navezan na zaslužek pri eksploataciji goznili kompleksov. Vsvojem poročilu k zakonu o skupnem davku na poslovni promet se je g. dr. C. Gregorič pozival na sliko o sedanjem stanju našega gospodarstva, kakor izhaja iz podatkov vseh zadevnih referatov. Novi zakon prinaša izvestno zboljšanje ustroja prometnega davka, ker upošteva tudi uvoz inozemskega konkurenčnega blaga in ker obeta, da bodo (Nadaljevanje in konec na 3, strani.) Osnutek novega zakona 0 socijalnem zavarovani naše Trgovsko bolniško društvo. V zadnji številki Trgovskega lista« smo podali nekaj osnovnih določb načrta novega zakona o socijalnem zavarovanju, danes pa hočemo orisati nekoliko podrobneje zavarovanje privatnih nameščene/jv, kakor se izvaja po sedanjih zakonitih predpisih, ter se obenem dotakniti bistvenih določil, ki jih predvideva projekt novega zakona. Po današnjem zakonitem stanju obstojajo t/ državi tri privatno-društveue blaigajme, ki vrše v okviru posameznih društev socijalno zavarovanje privatnih name&čencev: i Bl/rgajna društva Merkur« v Zagrebu, blagajna Trgovneke Oinladine v Beo .gradu ter Bolniška blagajna Trgov-skSjfga bolniškega in podpornega diru št-vu v Ljubljani. Vse navedene blagaj-t ne vrše zavarovanje fakultativno, to je | privatni nameščenci morajo biti zavaro ‘ •vainfi, dopuščeno pa jim je, da se zava j: ruje jo ali pri pristojnem okrožnem ura ; duj ali pa pri pri vatno-društ vernih hi a j gttjnali. Izmed vseh društev uživa »Mer kur«, največje ugodnosti, Iker vsebuji njegov delokrog vso državo ter je tud krog njegovih zavarovancev znatno ver ji, ko pri našem društvu, ki sme v zrni slu čl. 5. veljavnega pravilnika zava rovati samo osebe, ki spadajo pod ob j varno zavarovanje po čl. 3. do 8. zakoni o zavarovanju delavcev ter pripadaj' trgovskemu stanu, odnosno one osebe ki so zaposlene v trgovskih, industrij ] skih ali drugih podjetjih ter je njihov, : zaposlen je trgovsko-strokovno. Omenjen j l,rlvilekl.i je izkoristilo društvo »Mer 1 kur« v polni meri, ®e usidralo z nrno j gumi podružnicami na področju Trgo-j vaičke Oinladine ter počelo na jesea: j preteklega leta vsestransko propagande | v Dravski banovini, da pritegne na ta način privatne nameščence iz vse države v svoje zavarovanje. To delovanje in namere »Merkurja« so povzročile v zavarovanju privatnih nameščencev poguben kaos, ki pač ni mogel donašati nikakih koristi napredku socijalnega zavarovanja (dosedanje izkušnje so to v polni meri potrdile), izzvale pa so tudi oster odpor tako TrJC' >JGUklmX9t i UKMMkJtMf ttM **Ky'XCiVt*-J v„'. * stali pred letom dni med sorodnimi , družitvi, obenem pa tudi v polni meri i uvaževani interesi našega društva, ki | gleda skoraj že na 100-letno tradicijo j svojega plodonosnega socijailnega in humanitarnega dela. Trgovsko bolniško in podporno društvo je bilo osnovano 1. 1835 kot prostovoljna institucija trgovskega stanu z namenom, da oskrbuje in podpira bolne člane ter jim nudi pomoč v smrtnih slučajih. Društvo je bilo torej nekaka prva socijalna matica, ki so se je z ljubeznijo oklepali tako gospodarji kakor tudi njih nameščenci. In ;ko je v preteklih letih večkrat bil ogrožen obstoj in že odrejena likvidacija društva, so zopet složno gospodarji in njih nameščenci energično manifestirali za njegovo nadaljnje delovanje. Gospodarske organizacije so izrazile to zahtevo s spomenico Zbornice za TOI v Ljubljani z dne 12. nov. 1929, nameščenci pa s podpisi dveh svojih največjih organizacij v Dravski banovini: Zveze društev privatnih nameščencev in Udruženja privatnih nameščencev. Ta složen nastop vseh interes, je očuval društvo in mu omogočil nadaljnji uspešen raavrj, ki je početkom petega deta kul miniral v izvedbi takozvanega višiega ali »ado-mestnega zavarovanja. Članstvo blagajne namreč, ki je v zadnjih letih stalno naraščalo in bo doseglo že 5700, z ozirom na svoj višji živi jenski standard ni bilo vedno zadovoljno s strogo odrejenimi zakonitimi podporami in je iz njegovih vrst stalno odmevala želja po izboljšanju zavarovanja. Društvena uprava je storila vse, da ustreže tej upravičeni težnji, ter je po-čenši s 1. januarjem t. 1. na podlagi novih društvenih pravil uvedla višje zavarovance, ki nudi zavarovanim članom na osnovi plačanja posebne mesečne premije 20 Din večje ugodnosti, to je predvsem II. razred bolnice, in možnost uživanja nekaterih podpor preko rokov, odrejenih v zakonu o zavarovanju delavcev. Za to nadomestno zavarovanje se je do danes prijavilo že 55000 nameščencev, tki redno plačujejo svoje mesečne premije in razpo-laga društvo s tolikimi dohodki, da v polni meri zadostiti obveznostim, zajamčenim v društvenih pravilih, da nudi v operativnih slučajih radi prenapolnjenosti bolnice Lecnišče, kjer krije vse oskrbne stroške in nudi tudi znatne prispevke k operacijskim stroškom. V oč’gled stalni prenapolnjenosti banovinskih bolnic pa je začela društvena uprava resno razmotriva ureditev lastnega sanatorija, in more tudi v tem pogledu beležiti zadovoljive rezultate. Kupila je lepo vilo g. prof. dr. Šlajmerja s prostornim vrtom in v kratkem bodo zajamčeni tudi zadostni finančni viri, nakar bo uprava takoj pričela s potrebnimi adaptacijskimi deli. Po prednjih izvajanjih, ki pričajo, da je društvo s svojim dosedanjim delovanjem v polni meri pospeševalo soci-jalne interese privatnih nameščencev ter opravičilo svoj obstoj, poglejmo, v krliko je projekt novega zakona zadostil težnjam društva, odnosno zavarovanih zasebnih nameščencev. Predvsem moramo ugotoviti dejstvo, da navaja načrt novega zakona v čl. 146. med krajevnimi organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, preko katerih se izvaja zavarovanje, tudi vse tri gorinavedene društvene blagajne za socijalno zavarovanje, ako in dokler štejejo najmanj 2500 zavarovancev. Te blagajne so krajevni organi Osrednjega urada in vse odredbe zakona, ki se nanašajo ia okrožne urade za socijalno zavarovanje, veljajo tudi za nje. Čl. 194. osvaja dalje teritorijal.no načel^ v pogledu delokroga društvenih blagajn in določa, da vrši »Merkur« v Za.dreSu socijalno zavarovanje na področju Savske, Primorske, Drinske, Vrba-ske in Zetske banovin; Trgoražka Omladina na teritoriju Dunavske, Moravske ter Vardarske in Uprave me®ta Beograda; društvena blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva ▼. L5uMjj«ni pa posluje na področju Dravske banovine. Ce se strinjamo z določili prednjih členov, ki jamčijo društvenim blagajnam zakonit obstoj in odpravljajo z uredbo teritorijalnega načela kaotično stanje, ki ga je povzročilo delovanje za- grebškega »Merkurja«, nikakor ne moremo soglašati z določbami čl. 193., ki pravi, da se morejo zavarovati pri društvenih blagajnah samo osebe, ki so zavezane zavarovanju po odredbah tega zakona, ako in dokler so člani do-tičnega društva rter so zaposlene pri nakupu odnosno predaji blaga v lastnosti učenca (vajenca), pomočnika, prodajalca, blagajnika, agenta, knjigovodje, poslovodje, korespondenta, magazinera ali v lastnosti pisarniškega osobja in to samo tedaj, če so obrati, v katerih so zaposleni, protokolirani v trgovskem registru v zmislu trgovinskega zakona. Na podlagi tega določila bi mogla blagajna našega društva zavarovati trgovsko osobje samo trgovcev in to samo protokoliranih, ki jih je v vsej Dravski banovini komaj ena desetina, ki seveda nikakor ne bi dosegla onega števila članov, ki jih kot minimum zahteva za obstoj čl. 192. Zato moramo stati slej ko prej na stališču, da se morajo obligatorno zavarovati pri društvenih blagajnah vse gori pod c) navedene osebe, ker bo le s tem dosežen smoter, ki ga ima društvo. V dosego tega cilja naj se strnejo ponovno v enotno fronto gospodarji in nameščenci in naj ukrenejo vse, da bo z novim zakonom o socijalnem zavarovanju postavljen naši društveni blagajni trden temelj ter omogočeno nemoteno in plodonosno delovanje v svrho pojačenja bitnih sccijalnih interesov naših privatnih nameščencev. Prepričani smo, da bo ta soglasna želja nameščencev in gospodarjev našla polno razumevanje tudi pri g. ministru za socijalno politiko. Carina in carinska politika. O tem poglavju, ki ne zanima samo gospodarskih krogov, marveč v današnjih časih tudi vse drugo prebivalstvo, bo govor na družabnem večeru Trgov, društva »Merkur« prih. soboto. O tem važnem in aktualnem predmetu bo predaval gospod Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za TOI. Gospod predavatelj je vajen in znan govornik ter izvrsten poznavalec carinskih in carinsko političnih vprašanj. Predavanje se vrši v soboto, dne 20. dccembra 1930 ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Vstop je brezplačen. Gostje, gospodje in dame, so dobrodošli. XII. oficielni in mednarodni trgovinsko semenj v Bruslju se vrši od 8. do 22. aprila 1931. Uvoz živine v Francijo. Naše poslaništvo v Parizu je poslalo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu sledeče poročilo o uvozu živine v Francijo. Uvoz goveje živine, ovac in svinj je dovoljen samo pod pogojem, da je direktno namenjen klavnicam v Parizu, Nancyu, Strassbourgu, Modami, Miluzii in Metzu, če se vrši uvoz po suhem, a Mar-seillaki klavnici za uvoz po morju. Klavnice v Bourgu in Remu sprejemajo samo ovce. Uvoz konj in mezgov iz Jugoslavije je prepovedan. Govejo živino, ovoe in svinje se lahko uvaža v Francijo, preko vseh carinarnic, preko katerih se sme uvažati živina sploh, če se uvaža živino preko Italije, se jo lahko uvaža preko carinarnic v Bregli, Modani ali Ventimigli. Vf-a živina mora biti opremljena s potrdilom upravne oblasti v kraju porekla, v katerem potrdiilu mora biti posvedoče-no, da v omenjenem kraju ni in tudi ni bilo v zadnjih šestih tednih nobene nalezljive bolezni na živini te vrste. V tem potrdilu mora biti označeno število živine in njena oznaka. Za časa odhoda transporta ne sme biti potrdilo »taro več kot tri dni. Vsa živina mora biti razen tega pregledana na obmejni francoski poetaji. Jugoslovanskim izvoznikom ni potrebno iskati nikakega posebnega dovoljenja za uvoz živine v Francijo, 6e jo uvažajo pod navedenimi pogoji. Telegrafska potrdila o vlogi pri Poštni hranilnici. filagate*i Poštne hranilnice ilahko odpovedo, kakor je znano, del svoje vloge /h odpovedani del lahko dvignejo pri vsaki pošti v naši državi. Ob tej priliki mora dobiti pošta, pri kateri se vloga odpoveduje, potrdilo Poštne hranilnice o zadnjem vplačilu za vsako vsoto, ki bi bi'a večja kakor 1C00-— Din, da bi se tako pošta mogla prepričati o resničnem obstoju imovine, kakor jo izkazuje hranilna knjižica. Če vlagatelj nima pni sebi takega potrdila in tudi nima časa, da bi čakal, da bi tako potrdilo prišlo s pošto iz Ljubljane — lahko sedaj dobi tako potrdilo na svoje lastne stroške od Poštne hranilnice telegrafskim potom: pošta vpraša Poštno hranilnico in vlagatelj plača pri tem telegrafsko takso za odgovor za 15 besed. V svojem odgovoru mora Poštna hranilnica ponoviti številko delovodne knjige, da je tako mogoče vedeti, da izvira telegram od pešte, ki ji je telegram namenjen; morebitne odgovore, kii bi prišli brez te številke, ne bo pošta vpoštevala. TVORNaCA Priporoča svoje izvrstne izdelke Postopanje z odjemalci v trgovini. ABC des Kaufmannes piše: Uspeh j dobro vodene trgovine sloni na indi- j viduamem postopanju poslovodje in prodajaicev napram kli entom in to . z ozirom na upoštevanje osebe in značaja, oziroma duševnega razpolože- j nja poedinega kupca. Skoro vsak kupec žeii, da se ž njim postopa na popolnoma drugačen način kot z drugimi. Sposobnost, prilagoditi način prodaje vsakemu kupcu posebej, je stvar dolgoletnega študija in opazovanja oseb. Glavno je pri tem, da se doseže ono stopnjo spoznavanja značajev oseb, ki zadostuje, da se vsakega kupca pripravi do nakupa. S časom se dobi toliko spretnosti, da prodajalec takoj, ko stopi s kupcem v razgovor, zna, kako le-tega obdelovati, da se ga pripravi do nakupa. Že po njega zunanjosti moramo spoznati, ali želi kupec, da se ž njim raz-govarja in to v osebnem prijateljskem tonu, ali pa si želi, da se ž njim postopa brez nepotrebnih besed. Pod nobenim pogojem ne sme nobena stranka, ki prestopi prag trgovine, zapustiti isto z občutkom, da ae je ni prav postreglo ali celo zanemarilo. Prodajalec mora vsaki novodošli stranki pokazati, da jo je opazil in to s pozdravom in vprašanjem po željah. Na ta način pomaga prodajalec novodošli stranki preko občutka, da mora čakati, ko le ta poslužuje drugega kupca. Mnogo je kupcev, ki dobro vedo, kaj hočejo in kjer se gre za gotove predmete, označene z znamko, se mora kupčija razvijati hitro ,in prodajalec mora dobro poznati blago in njega lastnosti. Pri predmetih fantazije, kjer je glavna stvar osebni okus kupca, je stvar težja in se kupčija ne razvija tako hitro kot pri predmetih gotove znamke. Tu naj se prodajalec, ne da bi pri tem izgubi! svoje osebno mnenje o predmetu, posvetuje na strokovnjaški način s kupcem, mora pa se vedno postaviti na stališče kupca in slediti tega željam. Ta način mu olajša pot do kupčije in kupec zadobi zaupanje, ne da bi se pri ten} izgubil osebni kontakt med prodajalcem in kupcem. Razdražljive in nervozne kupce mora prodajalec obdelovati na poseben način, ne sme jih vzeti preveč osebno, mora jih smatrati kot nekaj posebnega, t. j. kakor so. Pri tem moramo pomisliti, da ni slabše stvari napram takšnim kupcem kot je osebna občutljivost. Prodajalec ne sme v takih slučajih postati nervozen, mora si ohraniti mirno kri, vplivati mora nanj s svojo mirnostjo in poznavanjem svoiega dela in s prepričevalno besedo. Ni to umetnost prodaje, ako kupec več ali manj zadovoljen zapusti trgovino! Ne, njega je treba pripraviti tudi do tega, da se zanima za predmete, do katerih sedaj še nima interesa. Mora se mu predložiti za-željeino blago v raznih varijacijah cene in kakovosti, tako da se stranka prepriča o možnosti bogate izbire. Opozoriti je kupca na to in ono posebnost, ker s tem zbudi njegovo zanimanj. Mnogo kupčij je že bilo na ta način sklenjenih in to z največjo lahkoto, da je prodajalec opozoril kupca med pogajanjem na ta ali oni predmet, ki je kupca slučajno zanimal ali pa tudi ne. 'Posebno v prodaji novosti je potreba, da se kupca vedno opozarja na nove predmete, drugače postanejo ti nepoznani varovalci polic in predalov. Radi tega ie potrebno, da prodajalec vedno zasleduje svoj strokovni list, da se na ta način upozna z novostmi in zna pojasniti kupcu v slučaju potrebe, posebno ako kupec zahteva pojasnila z ozirom na novosti, katere mogoče se še ne vodijo v trgovini. Kupec, katerega prodaja’ec pouči in mu da jasna in strokovna pojasnila, ostane vedno dobra stranka in bo ob vsaki priliki raje kuno-val tam, kjer se mu s strokovnjaško jasnostjo daje navodila in pojasnila. Ne samo on, ampak tudi njegov družabni krog postane stalen odjemalec dotične trgovine. Kot predpogoj vsake osebne umetnosti prodajalca je pač ta, da prodajalec, že ko stranka vstopi, vzbudi vtis solidnosti in resnosti. To je prvi predpogoj, na katerega morajo paziti vsi prodajaVi. Prodajah mora biti lepo čist, posebno obleki in perilu je potreba posvečati pažnjo. Roke in posebno nohti morajo biti negovani. To naredi vtis na stranko, ker čedno negovan prodajalec je nekako jamstvo za red v trgovini in solidnost postrežbe. Vsako postopanje za prodajno mizo mora odpasti, enako je z južino, katero navadno jemljejo prodajalci med^ tem, ko poslužujejo. Vse to je v škodo obrata, ker vzbuja nezaupanje in omalovaževanje strank. Ton, v katerem naj se nastopa napram strankam, naj bo vedno uslužljiv in skromen. Tudi na nagovor stranke je treba paziti, da se vsako nagovori kot si ta sama želi. Poznanje imena in nas’o-va stranke, kakor tudi naslova stanovanja iste, koristi mnogo, ker v taki trgovini, kjer se stranke dobro pozna se ta čuti nekako domačo. Spoznavanje osebnih lastnosti in želja kupca je jako važna zadeva vsakega prodajalca. Kupec gre vedno rad tja, kjer ve, da se ga bo poslužPo tako kot dobrega znanca, upoštevajoč vse njegove želje. Le v taki trgovini, kjer se kupca pozna in se kupec tega tudi zaveda, lahko ta računa, da se ga bo tako poslužilo, kot si sam že1 L Kratko! Način prodaje mora biti tak, da se vidi uspeh. Krilatica »Postrežba kupca« mora postati dejanje in ne sme ostati samo pri besedi. Na vsakem koraku morajo ^ prodaia ci slediti kupcu in mu ustreči v vsakem oziru. Uslužnost ne sme razlikovati milostljive od služkinje, niti ne dvornega svetnika od hlapca. Vsakemu je potreba stopiti blizu, kakor si to sam želi. Pri takem postopanju je uspeh gotov. • G. G. ki. (Nadaljevanje članka o zborovanju Centrale industrijskih korporacij v Beogradu.) vsi deli države in njenega gospodarstva enakomerneje obdavčeni. Nikakor pa bi preureditev tega davka ne smela znatno povišati njega donos, ker niti producenti, niti konzumen ti (tačas ne prenesejo novih bremen. Zaito so mora primemo znižati osnova davka, ki tačas znaša 1 odstotek, na znatno nižji znesek in največ na polovico odstotka. Tudi naj se tega davka oprostijo sirovine za indusliij-sko predelavo in sploli ono blago, ki se doma ne izdeluje, pa je prebivalstvu ne-obhodno potrebno. G. minister D. Leti c a je v svojem odgovoru navedel, da posveča kr. vllada vso pozornost težavam gospodarstva In da hoče po možnosti ustreči izraženim željam. Kar se tiče skupnega prometnega davka, bo zagovarjal zahtevo po svobodnem uvozu sir o vin ter nujnih potrebščin, iki se doma ne morejo pridelati. Uveljavljenja novega zakona ni pričakovati pred dnem 1. aprila 1831. G leti e znižanja davčne osnove se g. D. Letica ni posebej izjavil. Nadalje odgovarja na ponovno izraženo zahtevo, da se naj prizna samoupravnim dokladam značaj odbitnih postavk za odmero družbenega davka. Glede te zahteve, ki se mu sicer vidi razumljiva, se tačas ne more izjaviti. Isto velja glede predloga po ukinitvi cenzure odmere družbenega davka po ministrstvu tinanc. Cenzura bo vsekakor ostala, tudi oe bi se njene naloge zožile. Zborovanje je v popoldanski seji razpravljalo o konkurenci, ki jo delajo državna podjetja privatni industriji, in je sklenilo, da se v obširnejši spomenici utemeljijo sledeče zahteve: z novo zakonsko določbo naj se uveljavi načelo, da plačujejo pridobitna podjetja države enake davke i-n avtonomne doklade ter druge davščine in takse, kakor jih pla-. čujejo privatna podjetja. Le na ta način bodo imogla javna podjetja pravilno kal-‘kulirati. Sicer pa se naj več ne ustanavljajo nova pridobitna državna podjetja, vsaj ne za one panoge, v katerih moiejo privatna podjeaja kriti potrebe konzu- ma. . Končno se je zborovanja izreklo za nujno izdajo zakona o pospeševanju domače 0'brtaiosti, kateri je tem potrebnej-ši, da moremo preboleti sedanjo krizo in obstati v bližnji bodočnosti, ki bo predvidoma prinesla še težje gospodarske pogoje. Posebno izvoljenemu odboru se je prepustila sestava resolucije v smislu sklepov, ki jih je zborovanje storilo. vwv w V vv w vvvvVWW Neljuba pojava. Pred leti je bil na važno mesto guvernerja iNarodne banke pozvan ugleden privrednik, predsednik beograjske industrijske komore in centrale industrijskih korporacij g. Ingrijat Bajloni. Nnjegovo uspešno delovanje v Narodni banki vsi gospodarski krogli globoko cenijo in spoštujejo. Vendar je njegova oseba v zadnjem času izpostavljena neprestanim zakotnim napadom. V tej polemiki je »Trgovinski Glasnik« zavzel načelno stališče, ki velja mnogokrat za slične neljube pojave tudi v našem ožjem krogu. lzgleda, kakor da ne znatno biti umerjeni in da umerjenost ne spada v naše splošne vrline. Pri nas se le pre-mnogokrat napadajo osebnost ali ustanove z vehementnostjo, ki bi jo opravičevala kvečjemu otročnost in ki se da razlagati samo tako, da je skorja civiliziranosti zelo tanka. Pozablja se pre-rado, da se z zmerjanjem ne služi resnici, niti z insinuacijami sami stvari. Lahko se pač nekoga ali nekaj ne more trpeti, lahko se nastopi proti osebnostim ali ustanovam, toda če se želi koristiti onemu, kar je vzvišeno nad osebnostjo, splošnosti, se je treba v borbi posluževati samo dejstev in govoriti b potrebno obzirnostjo. Narodna banka je naša najvažnejša denarna ustanova. Po svojih namenih pa tudi po sredstvih inora služiti ne samo državnemu kreditu, ampak tudi najvišjim gospodarskim interesom. Na čelu te banke stoji guverner, kot najvišji in najvažnejši funkcijonar. Funkcije in osebnosti guvernerja ne moremo razdeliti na dvoje. Tak je njegov delikatni položaj, in taka je tudi priroda njegovega dela. Vsled tega ne bi smeli umerjeni ljudje, tudi če se ne bi strinja- li z njegovo finančno politiko ali ne bi trpeli njegove osebnosti, ki gledajo interesne inštitucije in splošni interes, dati izrazom svojega nezadovoljstva obliko, ki ne bi mogla preko osebnosti škoditi interesom inštitucije in interesom države, koje mora ta institucija braniti in zastopati. Lahko je škoditi in rušiti. Težko je ! graditi in napraviti nekaj pozitivnega. Mnenja smo, da moramo ugled Narodne banke čuvati s precejšnjo ljubeznijo. Po-rebno je to bolj z ozirom na ugled države in interese gospodarstva kot z ozirom na njo samo. Toda ta interes se ne čuva, ako se napada njene naj višje funkeijonarje. Dokler so na čelu te inštitucije oni, ki so na njenem čelu, se mora o njih govoriti s potrebnimi oziri. Ne bi bili za to, da se javno delo ne kritizira, o njem ne govori. Javna kritika pomaga k razbistritvi pojmov in k pravilnim sklepom. Po ljudskem pregovoru: Štiri očesa vidijo več kakor dva, se mora dovoliti vpogled na tako jav- Padec cen na angleškem trgu. Vse države, katere trpe radi obstoječe krize, so energično započele reševati vprašanje znižanja cen produktom. Radi podvzetih korakov se je posrečilo v Angliji doseči znižanje cen raznim produktom, da bi se tako mogel održati bo-žični trg na taki višini, kakor v preteklih letih. Velik uvoz iz kolonij je izzval na trgu življenskih potrebščin tak padec cen, da so cene nekaterih predmetov padle pod nivo predvojnih cen. Najboljše škotsko ovčje meso stane 14 pen-sov, libra domačega masla 18 pensov, maslo iz Avstralije in Nove Zelandije 1 šiling. Najboljši angleški sir Chedder in Cheshik stane samo 16 pensov, kanadski sir pa od 1 šilinga do 14 pensov. Vsi znaki pričajo, da je pričakovati nadaljni padec cen v Londonu in to ne samo življenskim potrebščinam, ampak tudi produktom, na katere ni sedanja kriza še nič uplivala. (Ceps.) no delo tudi drugima dvema očesoma. — Molčanje je večkrat zelo nevarno. Mora se govoriti in večkrat tudi kritizirati. Toda razločevati je kritiko od kritike. Ena pomaga, druga podira. Z eno se služi splošnim interesom, druga škodi. Blatiti vse, dvomiti o vseli vrednotah, sumničiti vse in vsakega je napačno. Naši državi najmanj želimo, da vrže v blato vse svoje vrednosti. Na površje ne prihajajo redno ljudje brez vsakršnih vrednosti, ali z negativnimi lastnostmi. To je pravilo, ki velja v svetu in mora veljati tudi pri nas. Guverner Narodne banke ni prišel na ta visok položaj brez vsakih vrednot. Očitati se mu more v koncepcijah karkoli in osporavati, ali zameriti. Ni pač dela, ki ne bi povzročilo zamere. Toda ne sme se predpostaviti, da je prišel človek, ki stoji na čelu industrijske zbornice, na čelu Centrale industrijskih korporacij in na čelu Narodne banke, na ta mesta slučajno, brez vsakih sposobnosti. Niti kot funkcijonar, niti kot osebnost ni gospod Bajloni zaslužil napade, katerim je nekaj časa sem sistematično izpostavljen. Vsled tega se mora Bajloni-ju tako kakor aktivnemu človeku, kakor tudi njegovi osebnosti dati polno priznanje in ž njim govoriti z običajnim taktom. Mislimo, da smo to dolžni njegovi osebnosti kakor tudi ustanovam, katerim načeluje. Ne sme se pozabiti, da se z neodgovornimi in nekvalificiranimi napadi in izmišljotinami škodi manj njegovi ličnosti kot ustanovam, katere on vodi. »Trgovinski Glasnik«, ki je bil že po svoji tradiciji vedno za objektivne in utemeljene kritike in nikakor za osebne napade in brezobzirno pobijanje vseh avtoritet, mora dvigniti glas proti nadaljevanju take slabe prakse neke<;a beograjskega lista, ki je šel pri svojih napadih od majhnih do največjih stvari in ne vzame v zaščito ugled in osebnost šefa največje naše denarne inštitucijo. To delamo v pripričanju, da se ne napravi usluga niti državi, niti Narodni banki, ako se rabeljsko napada njenega guvernerja.« Gornji članek priobčuje »Trgovinski glasnik« z dne 14. decembra 1930. Izvajanja so umestna in potrebna ter jim je v polnem obsegu pritrditi. Kvaliteta čebuljčka in pogoji, ki se zahtevajo za njegov uvoz v Porenje. Naš kr. gen. konzulat v Dusseldorfu sporoča: 1. Kar se velikosti čebuljčka tiče, je treba omeniti, da se išče tu največ če-buljček, ki ima velikost grahovega zrna do velikosti lešnika. 2. Carina znaša 1 M za 100 kg . 3. Razen transportnih stroškov se navadno odbije še težino blaga, ki se je zmanjšala radi osušitve, eventualno tudi to, v kolikor se je blago pokvarilo in drugi podobni odbitki. Dobava se vrši franko Passau, t. j. franko nemška meja in istotam se tudi izvrši kvalitativna in kvantitativna predaja. Kar se plačilnih pogojev tiče«, je treba omeniti, da se navadno daja samo za gotov denar, a daja se tudi na štiri te* •denski kredit, če je potrebno kritje. Blago mora biti zdravo, suho in nepokvarjenih in neobolelili glavic, ne sme kliti itd. Na tukajšnjem trgu se največ prodaja okrogli čebuijček a zelo redko, skoraj nikoli podolgovat. Cene se ravnajo po ponudbi in povpraševanju. Samo po sebi je umljivo, da igra pri tel veliko vlogo kvaliteta letine. Na drobno se prodaja čebuijček po 160—200 M za 100 kg, a na veliko po 50—60 M. OrdIHi \m Uradni dau Zbornice za TOI v Mariboru. Z ozirom na predmetno notico, objavljeno v našem listu z dne 13. t. m., obveščamo interesente, da je zbornični uradni dan v Mariboru naknadno preložen na četrtek, dne 18. decembra 1930. V pisal e s o s e n a s t opnefirm e: 854. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. decembra 1930. Besedilo: »Jugotehna«, držba z o. z. Obratni predmet: Trgovina ® tehničnimi predmeti sploh. Družbena pogodba z dne 27. novembra 1930, opr. št. 14914. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Viišina osnovne glavnice: 100.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 100.000. Poslovodje: Dr. Kersnik Janko, ravnatelj posojilnice v Ljubljani; Knez Aleksander in Knez Zdenko, veletrgovca v Ljubljani, in Pustišek Ivan, prokurist tvirdke I. Knez v Ljubljani. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta koilektivno po dva poslovodji na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoj e ime. Dežni, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. (Firm 2035/30 — lig C TV 241/1.) 855. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. decembra 1930. Besedilo: »Speciak trgovina, družba z o. z. Obratni predmet: 'trgovina zlasti z vsakovrstnimi kemičnimi izdelki, surovinami in polizdelki, dalje pa tudi trgovina z vsakovrstnim drugim blagom. Družba ima pravico ustanavljati podružnice in trgovska zastopstva. Družbena pogodba z dne 4. decembra 1030, opr. št. 9347. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 20.000. Poslovodje: Detela Bogdan, bivši zasebni uradnik v Ljubljani, Cesta v Rož* no dolino št. 9, in Sušnik Stanko, zasebni uradnik v Ljubljani, Pred škofijo 17. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta oba poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist tudi kolektivno na ta način, da besedilu tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, natisnjeno ali s š tam pil jo odtisnjeno, pristavi vsak ©voj lastnoročni znak, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.. Dežol. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. (Firm 2040/30 — Rg C IV 243/1.) Dobave. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 19. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1700 kg jekla; do 20. decembra t. 1. glede dobave 80 kg azbestnih vrvic ter glede oddaje 1122 komadov različnih pil v nasekovanje in popravilo. — Pro-metno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov kožuhov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kg zdroba, 20 ducatov toaletnega mila Elida. (Prometni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. januarja t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave dielov za signalne naprave; pri ra-čunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu pa glede dobave svinčenega kabla. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.) — Delavnica državnih železnic v Zagrebu sprejema do 16. decembra t. 1. ponudbe glede dobave naprave za polnjenje plina. (Osriais je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni delavnici.) Dobave. Strojni oddelek- Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. decembra t. I. ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombažeVine za čiščenje; do 22. decembra t. 1. pa glede dobave 270 m kaučuk cevi. — Promet-no-komercijalni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 tiskovin; do 30. decembra t. 1. pa glede dobave 150 komadov kožuhov. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg pisanih cunj ter glede dobave 500 komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave sedla za ježo; do 31. decembra t. tl1, pa glede dobave 300 kg vijakov za spojnice, izolatorjev, skretnic, železne pločevine, 2500 kg olja za oso-vine ter glede dobave 1 pisalnega stroja znamke »Adler«. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 25.000 kg pšenične moke; do dne 29. decembra t. 1. pa glede dobave 46 m električnega oklopnega kabla. — Direkcija državne-železarne Vareš sprejema do 24. decembra t. 1. ponudbe glede dobave ventilov. (Prometni oerlasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) a at'mili Tržne cene v Ljubljani dne 1. decembra 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: l. vrste Din 20, II. 18. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din ‘20, II. 14, 16, 18, III. 10—12, jezika 20—22, vampov 10—12, pljuč 6—8, jeter 16—20, led ir 18—24, možganov 25—HO, loja 8—10. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. Din 24, II. 18—20, jeter 25—30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 20—24, II. 18—20, pljuč 10, jeter 18—20, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6—8, slanine trebušne 16, slanine ribe in sala 20, (slanine mešane 17—(18, slanine na debelo 17, masti 18—20, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II, 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10, jezika 30—32. Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20, kozličevine 25. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8, II. 6. Klobase: 1 kg krakovskih Din 42, de-brecinskili 42, hrenovk 30—34, safalad SO—34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 18—20. Perutnina: Piščanec majhen Din 10 do 14, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25—30, raca 25—30, nepitana gos 80, pitana gos 100, domači zajec, manjši 8 do 10, večji 12—15. Divjačina: Divji zajec Din 40—45, kljunač 25. Ribe: 1 kg karpa Din 25—30, ščuke 30—35, postrvi 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10—15. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 36—14, masla 36—10, bohinjskega siira 24—28, sirčka 7—8, 1 jajce 1-25—1-50. Kruh: 1 kg belega Din 450, črnega 4, rženega 4, 1 kos navadnih žemelj (60 gr) 0*50, 1 kos mlečnih žemelj 0*50. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk Din 10 do 12, I. 8, II, 6—7, III. 4—5, ena oranža 1—<1*50, limona 0*75—1, 1 kg rožičev 8, fig 10—12, dateljnov 24, mandeljnov 52, kostanja maronii 12, orehov 8—10, luščenih orehov 28—32, suhih češpelj 10 do 12. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 100—110, II. 80—90, III. 66—70, kristalnega belega sladkorja 12, sladkorja v kockah 13*50, kavne primesi 18, niža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4*50, navadnega kisa 2*50, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2*75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrsto 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter ipetroileja 7'50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3*75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo Din 280—360, na drobno 3*40 do 4, št. 2 na debelo 190—330, na drobno 2-80—3-75, št. 4 na debelo 225—280, na drobno 2-75—3*25, št. 6 na debelo 160 do 220, na drobno 1-30—2-75, kaše 5—6, je- šprenja 5—6, ješprenjčka 9—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 2-50—3, koruznega zdroba 4*50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke 1. 7—8, II. 4—5, ržene moke 3—4. Žito: q pšenice Din 195—'200, rži 175 do 185, ječmena 180—190, ovsa 190 do 215, prosa 180—200, koruze 155—175, ajde 180—190, fižola ribničana 300, pre-peličarja 350, 1 kg graha 8—10, leče 8 do 10. Kurivo: 50 kg premoga Din HO, 1 tona premoga 400, 1 kub. meter trdih din' 140 do 150, mehkih drv 70. Krma: q sladkega sena Din 100, poil sladkega sena 85, kisilega sena 75, slame 60—70. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije Din 8—9, motovilca 10—12, poznega zelja 0-75—1, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 2 50—3, ohrovta 0-75—1, karfijol 10, kolerab podzeimljic 0-75—1, špinače 14 do 16, čebule 1—1-50, česna 10—12, krompirja 0-75—1, repe 0-50, kisle repe 2, korenja 2, peteršilja 2, zelenjave za juho 2 Din. Tržne cene v Mariboru dne 1. decembra 1930. Govedina: 1 kg govejega mesa 1. 18 do 20 Din, II. 16—18, III. 12—14, jezika svežega 20—25, vampov 7, pljuč 5—8, Ijev 4—5, vimena 8—10, loja 2-50—10. ledvic 18—20, možganov 18—20, park- Toletina: 1 kg teletine I. 24—35 Din, II. 16—20, jeter 25, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 27 Din, sala 22—24, črevne masti 12 do 14 Din, pljuč 10—12, jeter 10—14, ledvic 20—25, glave 10—12, nog 8—10, slanine sveže 17—22, papricirane 24 do 30, prekajene 24—30, masti 19—26, prekajenega mesa 16—26, gnjati 30—40, prekajenih nog 8—10, prekajenega jezika 30—36, prekajene glave 10—12. Klobase: 1 kg krakovskih klobas 36 do 40 Din, debrecinskih 30—32, brunš-viških 18—25, pariških 28—32, posebnih 28—30, safalad 28—30, hrenovk 30 do 36, kranjskih 30—40, 1 kom. prekajenih 5—6, 1 kg mesenega sira 28 do 32, tlačenk 22—28, salame 75—100. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 1. 10 Din, II. 5. Kože: 1 kom. konjske kože 150—180 dinarjev, 1 kg goveje kože 11—12, telečje kože 20, svinjske kože 9, gornjega usnja 65—90, podplatov 45—60. Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 15—25 Din, večji 30—35, kokoši 30—45, race 40—45, gosi 60—80, purani 40 do 85, zajec domači majhen 8—20, večji 25 do 30. Divjačina: 1 kom. zajca 25—45 Din, 1 kom. srne 15—40. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2-50—3 Din, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 34—40, čajnega masla 44 do 48, masla kuhanega 44—48, ementalskega sira 20—32, polementalskega 26, trapistnega 28—40, grojskega 30, tilsit-skega 30—32, parmezana 80, sirčeka 7 do 10. 1 kom. jajca 1-40—2. Kruh: 1 kg belega kruha 5 Din, črnega 4-20, 1 kom. žemlje 0-50. Sadje: 1 kg jabolk I. 6 Din, II. 4, III. 2, sliv posušenih 10—12, 1 liter kosta- nja surovega 2-50—3, pečenega 6, hrušk I. 10, 11. 9, III. 8, 1 kom. limone 0-50 do 1-75, oranže 1—2, 1 kg rožičev 5—8, smokev 7—12. dateljnov 40, mandeljnov 42—56, orehov 7—8, luščenih 30—36, rozin 14—24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 56 do 72 Din, II. 40—70, pražene I. 60—96, II. 48—58, čaja 50—200, soli 2-50—2-75, popra celega 46—60, mletega 54—60, cimeta 54—64, paprike 40—60, testenin 7—12, marmelade 18—36, pekmez 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 13-50 do 14, v krist. 11-50—12, v kockah 13 do 13-50, kvasa 34—40, škroba pšeničnega 12—20, riževega 16—25, riža 4 do 19, 1 liter kisove kisline 46—50, kisa navadnega 1-50—3, vinskega 3—8, olja olivnega 16—28, bučnega 10—12, špirita denat. 6—12, 1 kg mila 14—18, sode 1-80—2, ječmenove kave 8—15, cikorije 17—24. Žito: 1 kg pšenice 1-30—2-50 Din, rži 1-40—2-50, ječmena 1-40—2-50, ovsa 1-60 do 2-50, koruze 1-40—2, prosa 1-30 do 2-50, ajde 1-25—3, fižola 1-50—4, graha 14—16, leče 14—16. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke 00g 3-10—3-50 Din, 0 3-05—3-50, 1 2-95, 2 2-85—3-40, 4 2-70—3-30, 5 2-50—3-25, 6 2-30—3, 7 1-50—2, ržene moke I. 2-90 do 3-25, II. 2-60—2-75, prosene kaše 3-50 do 13, ječmenčka 5-50—14, otrobov 1 do 1-60, koruzne moke 1-70—2-75, koruznega zdroba 2-50—4, pšenič. zdroba 3-35—5, ajdove moke št. 1 5—7 št. 2 3-6, kaše 5—7. Krma: 1 q sladkega sena 60—85 Din, kislega sena 60—85, otave 60—85, ovsene slame 55—60, pšenične 55—60, ržene 55—60. Kurivo: kub. meter trdih drv 130 do 145 Din, mehkih 90—110, premoga trb. 41—45, velenj. 24—28, 1 kg oglja 1-75 do 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, bencina 8—14, 1 kg karbida 7—8, sveč 16-32. Zelenjava: 1 kom. salate glavnate 0-50 do 1-25 Din, endivije 0-50—1-25, radiča kup. 1, 1 glava zelja poznega 0-50—1, ohrovta 1—3, 1 kom. karfijola 4—18, špinače kup. 1, šopek peteršilja 0-25, zelene 0-25, zelenjave za kuho 0-25, 1 kg čebule 2—2-50, česna 14—18, 1 kom. pora 0-25, korenja vrtnega 0-25, navadnega 0-25, pese rdeče kup. 0-25—0-50, repe 0-10—0-25, kolerabe 0-50—1, 1 kg kromnirja zgod. 0-75—1-50, poznega 0-75 do 1-50, hrena 16, zelja kislega 4, repe kisle 2. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 12. t. m. je bilo pripeljanih 216 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad Din 100—120, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 250—350, 5—7 mesecev 400 do 450, 8—10 mesecev 550—600, 1 leto 800 do 900, 1 kg žive teže 8—41, 1 kg mrtve teže 12—14 Din. Prodanih je bilo 76 svinj. Tržne cene v Celju dne 1. decemihra 1930. G-ovedina: V mesnicah I. vrste 1 kg Din 20, II. 18. Na trgu I. vrste 20, II. 18, III. (kravje meso) 16, 1 kg vampov 10, pljuč 12, jeter 18, ledvic 17, loja 10. ! 5 \KUVEHTA DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja > LJUBLJANA. Vožarskl pot 1 Karlovška c. 2 Veletrgovina raznovrstno iganje, moko in deželna pri-delite • Raznovrstno rudninsko vodo Lastna praiarna za Itavo In mlin za diia* prlporoia wa a elektr. obratom Ipeceriisko blago Ceniki na razpolago I HI Mlfl! In H JU USU £ farnih = IZDELU3E SOLIDNO = •VSEHVRST P0 F0T06RRF13AH-•RL1R1SBRHVENI AUVEfBARVAH- = KONKURENČNE CENE = KI!Š AR H A n.Dlii ilUBl JAMA DALMATINOVA ULICA ŽT. 13 Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22, II. ‘20, jeter 25, pljuč 18. Svinjina: I kg prašičjega mesa I. Din 20, II. 24, 111. 18, pljuč 14, jeter 20, glave 13, slanine 1. 18—19, II. 18, na debelo 18, suhe slanine 26, masti 21, šunke 30, prekajenega mesa l. 27, 11. 25, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 28. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 7, II. 6. Klobase: 1 kg krakovskih Din 30, de-hrecinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 30, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšvi-ških 20, salami 90. Perutnina: 1 piščanec majhen Din 15, večji 25, kokoš 30—53, petelin 30—35, raca 40, gos 70, puran 115, domači zajec, manjši 15, večji 20. Divjačino: 1 divji zajec Din 50, 1 kg srne 20. Micko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 52, masla 36, bohinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 2. Kruh: 1 kg belega kruha Din 4:50, 1 štruca v teži 55 dkg 2-50, 1 štruca v teži 110 dkg 5, 1 leg črnega kruha 4, 1 štruca v teži 62 dkg 2*50, 1 štruca v teži 124 dkg 5, 1 žemlja mala 0*50, velika 1, 1 kg pol belega kruha 4'20, 1 štruca v teži 60 dkg 2*50, 1 štruca v 'teži 120 dgk 5. Sadje: 1 kg jabolk I. Din 6, II. 5, orehov 10, luščenih orehov 40, suhih šešpeij 10, suhih hrušk 8. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 56, Rio 44, 1 kg pražene kave I. 92, II. 68, III. 48, čaja 60 do 140, kristal belega sladkorja 12*50, sladkorja v kockah 14*50, medu 20, kavne primesi 20, niža I. 12, II. 8, 1 liter namiznega ollja 18, olivnega olja 18—30, bučnega olja 12, vinskega kisa 3*50, navadnega kisa 2, petroleja 7*50, špirita denat. 11, 1 kg soli 2*50, celega popra 68, mletega popra 70, paprike 40, sladke paprike 48, testenin I. 12, II. 8, mila j5, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 20—30. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din 3*20, št. 0 3-20, št. 2 2*90, št. 4 2*60, št. 5 2*30, št. 6 2, št. 7% 1*45, ržene enotne moke 2*60, pšeničnega zdroba 3*70, koruznega zdroba 2*50, pšeničnih otrobov 1*20, koruzne moke 1*70, ajdove moke 4. kaše 3*40, ješprenja 3*40, ovsenega riža 7 Din. Žito: (j pšenice Din 180, rži 140, ječmena 150, ovsa 180, prosa 250, koruze 140, ajde 350, fižola 400, graha 1350, leče 1200. Kurivo: <| premoga, črni trboveljski Din 47, zabuikovški 49, rjavi 25, 1 kub. •meter trdih drv 130, 100 kg trdih drv 34, 1 kub. m mehkih drv 110, 100 kg mehkih dir v 28. Krma: *| sladkega sena Din 80, polsladkega sena 70, kislega sena 50, slame 50, prešana stane več 8 Din. Zelenjava in gobe: 1 komad endivije Din 0-50—1, 1 kg kislega zelja 2, ohrovta 5, karfijola 3, 1 komad kolerab pod-zemljic 0*50, 1 krožnik špinače 2, 1 kg čebule 2, česna 12, krompirja 1*25, 1 komad repe 0*25, 1 krožnik kisle repe 2. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo l Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.