JELOVICA PREBRODITI BO TREBA TUDI POLETNA MESECA ŠTEVILNE SPREMEMBE IN UKREPI ZA ŠE BOLJŠE POSLOVANJE Tako kot vse slovensko in jugoslovansko gospodarstvo sedaj tudi Jelovica vstopa v verjetno najtežje obdobje v tem letu. Poletna meseca, ki zmanjšata proizvodnjo, predvsem pa prodajo, bosta zagotovo prinesla obilo težav. Kako jih prebroditi je seveda v tem trenutku preuranjeno govoriti, zagotovo pa bodo vodilni delavci v Jelovici morali tudi v vročih dopustniških dneh še kako zavihati rokave, da ne bi prišlo do kriznih situacij. Trenutne razmere sicer niso »rdečo« luč. Poslovanje v pr-take, da bi kazalo prižgati vih petih mesecih leta je v m............a—— mejah načrtovanega, zaostanek pa je povzročila predvsem manjša prodaja v aprilu in maju, ki je bila, resnici na ljubo, manjša kot je bilo pričakovano. Junija je bila zato boljša (tudi zaradi uspešne reklame in komercialnih potez — popusti in podobno) vendar zamujenega ' s* \ TJ 'V * ." . < , ‘ 4- y. v 'ti ' 1 - ■^1S8U 1'A '<* «...,, j" -•v: H: J. ' k-n -\ »• * - - V i» ‘'ti N 4 Dolgo vroče poletje se nam obeta. Najprej na morju, verjetno pa tudi v poslovanju Jelovice, saj razmere (predvsem nelikvidnost, ki stalno grozi) ne dopuščajo počivanja v »senci«. Kakšna pa bo poslovna jesen pa je seveda še preuranjeno govoriti. Zato vsem, ki greste na zasluženi dopust čim več brezskrbnih, lepih dni. mm BS mmmmm GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA LETO XIX št 4 JULIJ 1990 ni bilo mogoče nadomestiti. Pri pregledu poslovanja je potrebno podati nekaj značilnosti. Proizvodnja je manjša le za 2 do 3 odstotke, ker je bila ob tem povečana primarna predelava lesa, likvidnost Jelovice je bila normalna, vendar ogrožena, saj je vse več podjetij, ki so povsem nelikvidna, slednje pa se dogaja celo bankam. Pri tem se lahko pove, da so začeli že propadati (stečaji, ostre sanacije) tudi nekateri konkurenti Jelovice, ki pač niso mogli obdržati glavo nad vodo. Jelovica ima v tem obdobju 2 odstotka manj zaposlenih, kar je seveda vplivalo tudi na to da je produktivnost manjša še enak odstotek. Ob tem pa velja povedati stališče povedano na delavskem svetu - tudi v času te hude krize moramo delati na tem, da se delovna mesta ne bodo ukinjala temveč je potrebno na vsak način zagotoviti delo za vse zaposlene. Poizkusni 40 urni delavnik Delavski svet Jelovice naj bi sprejel tudi 40 urni tednik. Osnovni motiv za ta predlog so sedanje delovne sobote, ki so po mnenju odgovornih slabo izkoriščene in ne prinašajo toliko kot bi morale. Zmanjšanje števila ur seveda potegne za sabo vrsto pogojev. Osrednji je ta, da zaradi manjšega števila ur ne bi padla proizvodnja. Sicer se bo po poizkusnem obdobju ki naj bi trajal od septembra do konca leta ponovno uvedel star delavnik. Kaj o tem meni direktor Matjaž Čepin: »Po mojem je ta predlog pameten, sicer ga sploh ne bi predlagali. Sobote so bile delovno tako sprašljive, da odločitev niti ni bila preveč težka. Seveda pa je od vseh nas odvisno ali bo teh 40 ur tudi ostalo naprej. Menim pa, da so zaposleni le toliko osveščeni, da ne bomo šli več nazaj na 42 ur. Še posebej, ker v nekaterih kolektivih že raz- mišljajo celo o 36 urnem tedniku. Osnova pa je, da obseg proizvodnje ne pade!« Ukrepi za boljše poslovanje Osnovni poudarek ukrepov, ki so bili sicer sprejeti že maja in nosijo naslov - za izboljšanje likvidnosti podjetja - je, da bi prinesli več pravega denarja in boljšo prodajo. Za to je treba urediti in izboljšati delo na vseh področjih, ki najbolj vplivajo na večjo prodajo. Tu so prodaja po primernih cenah, sama reklama, posojila, maloserijska prodaja, prodaja novih izdelkov. Ker pa je to samo del denarja, ki se ga da zagotoviti je treba z obstoječim tudi varčevati. To je predvsem področje nabave. Znižati je treba zaloge, prodati čim več lesa, ki ga imamo razrezanega in ni porabljen, racionalizirati stroške, investicije izpeljati le tam, kjer so najbolj potrebne, tudi politika zaposlovanja mora biti najbolj racionalna. Vse to skupaj, ob večji prodaji seveda, pa bi moralo dati rezultat, ki je v tem trenutku v ospredju - čim boljšo lidvidnost Jelovice. Pri tem je potrebno omeniti, da so ti ukrepi v tem obdobju po njihovem sprejetju že dali nekatere konkretne dobre rezultate, pri katerih se velja posebej ozreti na boljšo prodajo v juniju. Kakšna pa bo prodaja v naslednjih mesecih, pa je izredno težko prognozirati. Kolektivne pogodbe v kratkem Pri teh kolektivnih pogodbah, ki bi morale biti sklenjene kaj kmalu, je seveda vrsta nejasnosti. Predvsem velja povedati, da ne drži trditev, da jih bo tričetrt podjetij izpeljalo brez problemov. Predvsem pa imajo te kolektivne pogodbe tako kot vsi dosedanji delitveni sistemi eno napako, ta pa je: ukvarjajo se predvsem s tem, kako deliti denar, ne pa, kako ga zaslužiti in potem deliti. Drugi problem, ki je v tem trenutku tudi v ospredju, je vprašanje lastništva. Direk- tor naj bi se kot predstavnik podjetja pogovarjal v teh kolektivnih pogodbah z delavci (kot lastnik), ta isti direktor pa se potem pojavlja tudi na drugi strani kot nekdo, ki je odgovoren za to lastnino -podjetje. To pa je še vedno last delavcev. Skratka zmešnjava. Zato bodo vse stvari, ki se bodo dogajale, morale biti temeljito predebatirane na sindikatu, DS in v vodstvu podjetja. Šele potem bo lahko kolektivna pogodba takšna, da bo narejena »na kožo« delavca. Največ pa je odvisno od tega, kakšne bodo razmere za poslovanje in kakšne rezultate bo imelo gospodarstvo. Vedno več podjetij še takih plač ne more več plačevati in same kolektivne pogodbe problema ne bodo razrešile. J. Čadež TAKO RAZMIŠLJAJO V SVETU TEMELJ USPEŠNOSTI JE V SPOSOBNOSTI PRILAGAJANJA Domači trg je vedno bolj nasičen. Majhna kupna moč je posledica vedno nižjih realnih OD. Zasičenost z informacijami je vse večja. Konkurenca izpodriva drug drugega. Na nasičenih trgih so izdelki in storitve tako dovršeni, da le redki lahko ponudijo nove prednosti! Naša industrija ne caplja več tako daleč za svetom po funkcionalnosti izdelkov. Večja odstopanja pa so v kvaliteti površinske obdelave in predolgih rokih izdelave. Lep zgled so nam uspešni proizvajalci iz sosednje Italije. Dobro »dizajniran« izdelek privabi z očmi kupca, ki ga ponavadi še otiplje. In če je tudi otip prijeten se bo kupec hitreje in laže odločil za nakup izdelka. Kakovosten izdelek po želji kupca in kratek dobavni rok sta najpomembnejša dejavnika devetdesetih let, ki vplivata na nakup izdelkov. Les je del narave, ki vedno živi. Pri obdelavi lesa pa bi se morali bolj zavedati, da je ta surovina vedno bolj dragocena. Še vedno imajo ljudje raje izdelek iz lesa, ki daje toplino in prijetno počutje. Seveda pa je les draga surovina, ki bi jo morali uporabiti na tak način, da bi bilo čim manj odpadka in izmeta, površine izdelkov pa s čim manj napakami. Tako bi dosegli lepši izgled površine, ki bi jo morali s skrbno pri- pravljenimi orodji še obrusiti, zaokrožiti robove in nanesti površinski premaz. Z večjim izkoristkom surovin in manjšim izmetom pa bomo lahko dosegli znižanje stroškov in krajši rok izdelave. Tega bi se moral zavedati vsak delavec pri svojem delu. Služba kontrole kakovosti predpiše za vsak izdelek kvalitetne kriterije, od katerih ne bi smelo biti nič odstopanj od dovoljenega. Tako imenovano načelo »zero defect« zahteva, da je izdelek znotraj tolerančnega območja, da je izdelan »še dovolj dobro«. Cilj nove japonske politike kakovosti so izdelki, ki od idealne norme praktično sploh ne odstopajo več. Toda eno samo podjetje ni dovolj, če politike kakovosti ni v celi proizvodni verigi. Morali bi doseči, da načela kakovosti v svoje delo vgradijo vsi naši dobavitelji, sicer je trud zaman. Natančna vhodna kontrola je draga in nikoli stoodstotno zanesljiva. Zato jo razviti svet opušča. Vendar pa izberejo dobavitelja po predhodni ocenitvi njegove zmožnosti za zagotavljanje potrebne kakovosti. Ustrezne kakovosti ne moremo meriti le po številu reklamacij. Lahko se kaže tudi v polnih skladiščih. Kakovost se kaže v ustvarjenem profitu. To pomeni, da smo kvaliteten izdelek porizvedli tedaj, ko smo ga lahko prodali in pri tem ustvarili dohodek. Bogati bomo takrat, ko se bomo zavedali napak, ki jih moramo popraviti. Z boljšim delom pa bomo prispevali k uspešnosti poslovanja in bomo potem lahko ponosn’ na naše podjetje. Vsak dan je bolj nujno, d nad področjem kakovosti bedi direktor; toda zaradi vse hujših motenj iz okolja direktorji pri nas za to ne najdejo več časa. Preokupi-rani so z dnevnim preživetjem, toda prav to bi zahtevalo intenzivno sistematično delo na področju kakovosti. Program za izboljšanje kakovosti pa ima mnogo večji finančni učinek, če ga vodi direktor kot pa vodja službe kakovosti. Po analizi GZ o izboljšanju kakovosti v tekstilni dejavnosti finančni rezultat lahko izboljšajo za 10 %, če program vodi direktor in le 0,5 - 2 %, če program vodi vodja službe kakovosti. Take iz- SEJEM TEHNIKA ZA OKOLJE Od 22. do 25. 5. 1990 je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču mednarodni sejem TEHNIKA ZA OKOLJE. Del sejma je bil označen s podnaslovom VARČEVANJE Z ENERGIJO. Ker so naši proizvodi (okna in senčila) hkrati elementi pasovne solarne arhitekture in ker s kvaliteto, razporedi- tvijo, velikostjo in vrsto vgrajenega stekla bistveno vplivajo na energetsko bilanco hiše, smo se odločili za predstavitev naslednjih eksponatov: - panoramska stena MODERN s harmonika polknom - balkonska vrata s specialnim toplotno zaščitnim termoizolacijskim steklom in polknom z gibljivimi lamelami in - elementom za zasteklitev balkonov. Sejem je bil specializiran, zato so bili med obiskovalci sejma tudi arhitekti, gradbeniki in projektanti. Informacije in pro-spektni material so dobili tudi sedanji potencialni individualni kupci stavbnega pohištva in montažnih hiš. Matevž Kodela SINDIKAT V PODJETJU Mesto in vloga sindikata v podjetju nista obravnavani samo v sindikalnih dokumentih temveč tudi v predlogu generalne kolektivne pogodbe, kar potrjuje pomen nove oblike in področja dela sindikata podjetja. Sindikat podjetja s svojo vlogo in nalogami v podjetju daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom upravljanja podjetja. Njegovo delovanje ni mogoče omejiti z odločitvami organov podjetja. Poslovodni organ in strokovne službe morajo sindikatu zagotavljati podatke o vseh zadevah, o katerih odloča delavski svet in njegovi organi. Pristojni organi podjetja so dolžni pred sprejemom odločitev obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve. Sindikatu se morajo vročati vabila za seje vseh organov podjetja v katerih sodelujejo predstavniki delavcev in se tako omogoča sodelovanje predstavnikov sindikata na teh sejah. Brez sodelovanja predstavnikov sindikata ni mogoče obravnavati mnenj, predlogov in pobud sindikata. Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti, da so-deluije na sejah organov pri odločanju o reševanju individualnih sporov. Podjetje mora zagotoviti sindikatu oziroma njegovim članom pogoje za delovanje s tem, da dovoli predsedniku sindikata določeno število plačanih ur mesečno za opravljanje njegove funkcije, kakor tudi drugim sindikalnim aktivistom opravljanje njihovih funkcij. Sindikatu mora podjetje dodeliti ustrezne prostore za sestajanje vodstva sindikata in delovanje sindikata v trajno uporabo. Prav tako mora podjetje zagotoviti strokovno, tehnično in administrativno servisiranje dejavnosti sindikata v obsegu, dogovorjenem s poslovodnim organom, kakor tudi plačano odsotnost v času sindikalnega izobraževanja. Organe in notranje oblike organiziranja in delovanja sindikata v podjetju določijo člani svobodno in samostojno s pravili sindikata podjetja. Pri tem upoštevajo organiziranost podjetja, dejavnost podjetja, poklice in število članov. Vsaka notranja organizacijska oblika (sindikalna skupina) ima glede na število članov enega ali več izvoljenih sindikalnih zaupnikov. Sindikalni zaupnik predstavlja in vsklajuje interese članov, izražene v notranjih oblikah organiziranja sindikata podjetja. Sindikalni zaupnik je praviloma član izvršilnega organa sindikata podjetja, svoje naloge pa lahko opravlja tudi poklicno. Sindikalni zaupnik uživa z zakonom zagotovljeno imuniteto. Sindikalnega zaupnika in drugega sindikalnega predstavnika v časa trajanja njegove funkcije in še dve leti po njenem preteku ni mogoče zaradi sindikalnega delovanja brez soglasja sindikata: prerazporediti v okviru podjetja, uvrstiti med presežke delavcev, znižati mu osebni dohodek, začeti proti njemu disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oz. podrejen položaj. Naloge sindikata podjetja so z novo organiziranostjo po kongresu Svobodnih sindikatov Slovenije tako obsežne in zahtevne (ne samo glede organiziranja, temveč tudi vsebine in načina dela), da stojijo pred sindikatom podjetja izredno odgovorne zahteve, ki jih bo moral rešiti v zelo kratkem času in tako pridobil pričakovano zaupanje delavcev podjetja. Ivan Breznik ■■■E*** ■*■«■■■■* f PODROBEN PREGLED POSLOVANJA TUDI ZMANJŠANEGA NAČRTA NE DOSEGAMO Skupno mesečno doseganje plana proizvodnje je 96%, v obdobju zaostajamo za planiranimi cilji za 7%. Za enak odstotek je manjši obseg proizvodnje tudi v primerjavi z obdobjem preteklega leta. Primarna proizvodnja meseca maja presega plan za 10%, prav tako tudi v obdobju. Primerjava z lanskim letom pokaže 2% zmanjšanje obsega te vrste proizvodnje. Kaj predstavlja višek 1119 NU v mesecu? 291 m3 več razžaganega lesa in 29 m3 več storitev razreza. Po rezultatih izstopa žaga na Starem Dvoru, saj smo tu razžagali za polovico več hlodovine od planiranih količin (+ 181 m3). Količine razžaganega lesa v Preddvoru so za 6% večje (79 m3) od planiranih, skupno doseganje obrata pa je za 8% večje zaradi povečanih količin sušenega lesa (+18% oz. +72 m3). Žaga v Sovodnju še vedno pospešeno opravlja storitve razreza (za 40% več oz. +77 m3 v mesecu, v obdobju 64% več oz. +561 m3). Skupno doseganje plana proizvodnje žage v Cerkljah je v mesecu za 13% preseženo, v obdobju pa za 4%. Povečan lasten narez (v mesecu za 71% oz 68 m3 in v obdobju za 63% oz. +292 m3) je tako nadomestil izpad storitev razreza tako v mesecu kot tudi v obdobju. Sušilnica na Starem dvoru obratuje s po planu predvideno dinamiko. Proizvodnja stavbnega pohištva v mesecu maju dosega plan 93%, v obdobju zaostaja za planom 11%. Po proizvodnih obratih je doseganje različno, kljub temu pa se lahko opazi dejstvo, da so se odstopanja v negativno in pozitivno smer zgladila. V proizvodnji oken vezanega programa SU smo maja izdelali količinsko le 2/3 oken planiranih za tekoči mesec. Izvozni posel s 460 kom oken je zaposlil obrat do take mere, da je ostala redna proizvodnja zastala. Pri-mankljaj 1600 kom oken se ob zmanjšani prodaji zaenkrat ne pozna. Kot celota sicer obrat mesečno plan proizvodnje v NU za 2% presega zaradi zaključene strojne proizvodnje. Proizvodnja letev in dopolnilnega programa ta mesec (prav tako tudi v obdobju) težav z doseganjem plana nima. Resda je znižan plan lažje dosegljiv, toda tudi primerjava z obsegom proizvodnje istega obdobja lanskega leta pokaže 13% večji obseg. Povečana izventipska proizvodnja namreč pogojuje tudi povečano proizvodnjo ustreznih distančnih in zaključnih letev. Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat je meseca maja spet oživela. Izjema so le še masivna vhodna vrata, katerih smo od mesečno planira- nih 96 kom proizvedli le 7; ostalih vhodnih in garažnih vrat smo od planiranih 722 kom proizvedli 718 kom. V obratu smo za potrebe izven-tipske prodaje proizvedli tudi trikrat toliko kot smo načrtovali masivnih podbojev. Obrat kot celota tako mesečni planiran rezultat presega za 7%. Kril za domači trg smo proizvedli 22% manj (1310 kom) kot smo predvideli s planom, za izvoz pa 2626 kom več (+60%). Skupno doseganje obrata je ta mesec kljub temu le 7% nad planom, saj nižje vrednotena izvozna krila niso enakovreden proizvod domačim. Primerjava s proizvodnjo obdobja preteklega leta pokaže za 16% večje količine izdelanih vratnih kril za domači trg, izvoznih pa smo izdelali za 18% manj. Proizvodnja oken programa Termoton je količinsko 6% pod mesečnim planiranim ciljem (-450 kom). Ob 30% manjši proizvodnji glede na plan okvirjev za okna Termoton in le četrtinski proizvodnji planiranih okvirjev za program Ro to je obrat kot celota kljub povečani proizvodnji panoramskih sten (plan 17 kom, proizvedenih 79 kom) za 12% pod planiranimi cilji. Tudi proizvodnja podbojev je meseca maja po trimeseč- nem zastoju ponovno oživela. Slepih podbojev smo izdelali petino več kot srno jih načrtovali (+630 kom), vidnih pa 5% več (+258 kom). Omarice z roleto so še vedno proizvod z nizkim obračanjem glede na prodane količine, zato se tudi proizvodnja takim razmeram prilagaja. V maju smo jih proizvedli 14% manj, v obdobju pa četrtino manj kot smo predvideli z letnim planom. Tudi glede na obdobje preteklega leta je letošnja izdelana količina omaric 19% manjša. Proizvodnja polken zaostaja za mesečnim planom za 19%. Od skupno planiranih 4521 kom polken (od tega 23% z gibljivimi lamelami) smo jih proizvedli 3703 (od tega 47% z gibljivimi lamelami). Le 82% doseganje lahko deloma opravičimo z dejstvom, da je od planiranih 51 delavcev bilo zaposlenih le 44 - torej le 86%. Proizvodnja montažnih objektov - prvič v letošnjem obdobju lahko zapišemo, da smo odpremili predvideno količino montažnih hiš. Resda še vedno ni bilo odpreme v ZDA in Avstrijo, zato pa so toliko »obilnejše« odpreme za domači trg in v SZ. V obdobju smo od planiranih 8559 m2 uspeli odpremiti le 5709 m2 oz. le dve tretjini. V primerjavi z obdobjem preteklega leta so količine izdelanih m2 montažnih objektov za 13% manjše. PRODAJA V mesecu maju (ki je po plansko predvideni dinamiki eden izmed treh najmočne- jših mesecev) smo skupen plan dosegli 57%. Po področjih prodaje je slika naslednja: Realiz. maj 89 1 Plan maj 90 2 Realiz. maj 90 3 Indeks 3/1 3/2 1. Last. trg. mreža 4.48.815 54.056.234 34.688.475 857 64 2. Mont. obj. 117.553 1.721.729 3.145.643 2.676 183 3. Ost. prodaja 66.358 1.547.398 4.316.352 6.505 279 4. Izvoz 265.211 4.625.718 4.452.917 1.679 96 PODJETJE 4.497.947 61.951.079 46.603.387 1.036 75 V lastni trgovski mreži so poslovalnice z le 64% prodajo ustvarile le 34,7 mio din bruto realizacije, katero pa so dani popusti znižali še za dodatne 3 mio din. Le tri poslovalnice so v tem mesecu izpolnile svoj plan prodaje -Pula (mes. dos. 125), Crikve-nica (mes. dos. 101) in Banja Luka. Pod povprečnim 64% doseganjem je 11 poslovalnic. Še slabše kot doseganje plana prodaje je doseženi normativ prodaje na zaposlenega delavca. V poslovalnicah je po opravljenih urah meseca maja petina delavcev več, kot smo jih predvidevali z letnim planom. Planirani normativ 375.391 din na zaposlenega sta dosegli le poslovalnici Pula in Banja Luka, 15 poslovalnic ni doseglo niti povprečno doseženega normativa. Da je prodaja poslovalnic res slaba, pri- ča tudi indeks prodaje glede na preteklo leto - 857 (naši povprečni osebni dohodki maj 90/maj 89 imajo indeks 1370). Primanjkljaj meseca maja je potisnil tudi kumulativno doseganje plana prodaje na 86% (minus 28 mio din). Poslovalnica Doseženi normativ na zap. Planirani normativ na zap. Indeks norm. na zaposl. prod" Prod. na zap. na dan Škofja Loka 332.880 375.391 89 81 13.315 Zagreb 166.564 375.391 44 50 6.663 Nova Gradiška 159.601 375.391 43 45 6.384 Osijek 242.530 375.391 65 56 9.701 Pula 494.157 375.391 132 125 19.766 Crikvenica 208.344 375.391 56 101 8.334 Zadar 94.377 375.391 25 39 3.775 Šibenik 77.119 375.391 21 33 3.085 Split 186.834 375.391 50 69 7.473 Sarajevo 184.370 375.391 49 59 7.375 Banja Luka 565.254 375.391 151 135 22.610 Čapljina 258.237 375.391 69 69 10.329 Stara Pazova 176.256 375.391 47 42 7.050 Valjevo 165.871 375.391 44 44 6.635 Kragujevac 239.958 375.391 64 75 9.598 Niš 66.469 375.391 18 29 2.659 Zaječar 11.991 375.391 3 46 480 Peč 110.206 375.391 29 40 4.408 Dečane 184.951 375.391 49 57 7.398 Priština 176.744 375.391 47 61 7.070 Skopje 122.266 375.391 33 43 4.891 SKUPAJ 209.236 375.391 56 64 8.369 Prodaja montažnih hiš, prodaja stavbnega pohištva z montažo in prodaja na izvoznem trgu so se meseca maja odvijale dobro. S prodajo montažnih objektov na domačem trgu smo iztržili 83% več kot smo planirali (+1,4 mio din), z ostalo prodajo pa 179% več (oz. +2,8 mio din več). Na izvoznem trgu smo sicer plan dosegli 96%, toda struktura tega izvoza ni vzpodbudna. Le 65% izpolnjen plan pri izvozu montaž- nih objektov in za 38% presežen plan pri stavbnem pohištvu za izvoz (pri čemer je vratnih kril kar 57% več kot smo planirali) ni podatek, ob katerem bi si meli roke. Vrednost kritja (to je cena izdelkov minus njihovi direktni stroški), ki so ga meseca maja ustvarili naši prodani izdelki, znaša po oceni 14,1 mio din. Koliko od tega zneska odpade na posamezne proizvode našega programa, je razvidno iz naslednje tabele. UDELEŽBA V KRITJU PROIZVODOV ZALOG JE PREVEČ Zaloge izdelkov v naših skladiščih konec maja v povpre- kih, njihova povprečna pro-čju zadoščajo za 2,8 meseca. daja in iz le-tega izračunana Zaloge po posameznih izdel- vezava je razvidna iz tabele: Zaloga 31/5-90 Povpreč. mesečna prodaja Vezava zaloge/ prodajo v mesecih 1989 Okna Termoton kom 15.912 6.515 2,4 2,3 Okna Jelobor kom 11.062 3.321 3,3 3,6 Krila dom. trg kom 11.413 5.59 2,3 2,5 Krila izvoz kom 2.299 4.601 0,5 0,4 Vrata vhodna kom 1.776 619 2,9 5,3 Vrata garažna kom 306 79 3,9 3,6 Podboj slepi kom 9.275 2.529 3,7 2,6 Podboj vidni kom 16.109 3.906 4,1 2,7 Omarice z roleto kom 6.273 1.563 4,0 4,2 Polkna fiksna kom 8.222 2.762 3,0 2,2 Polkna gibljiva kom 4.055 881 4,6 5,8 Police okenske kom 1.587 486 3,3 15,2 Obloge m2 13.755 13.003 1,1 0,5 Ostale zaloge: zaloge hlodovine in žaganega lesa so se od meseca aprila zmanjšale. Hlodovine je manj za 40%, žaganega lesa iz nakupa pa za 20% manj glede na pretekli mesec. Zaloge polizdelkov so v primerjavi s preteklim mesecem enake, glede na povprečje prvih treh mesecev letošnjega leta pa so 15% manjše. Nadvse skokovit porast pa beležijo zaloge nedovršene proizvodnje. 43% porast glede na februarsko stanje je dokaz, da se delovni nalogi ne zaključujejo redno, s tem pa se tudi prikaz obsega proizvodnje izmaliči. POČASI DOBIVAMO TUDI RAČUNALNIŠKO ZNANJE OSTALO (6.2%) JELOBOR (16.4%) MONTAŽ .OBJEKTI (8.4%) VHODNA GARAŽNA (6.8* KRILA. PODBOJI (16.5%) TERMOTON (33.1%) Iz kritja, ki ga prinašajo prodani proizvodi, je potrebno pokriti še vse indirektne stroške in naše obveznosti. Ti stroški znašajo v maju dobrih 15 mio din. Tako hitro lahko ugotovimo, da je naše poslovanje predrago za tak obseg prodaje, posebej zato, ker naša proizvodnja zaenkrat obratuje z nezmanjšano močjo, proizvodi v skladišču pa nas samo bremenijo. D.T. JELOVICA DIT je organiziral predavanje z naslovom »Kompleksna uporaba računalništva«. Vodja AOP, Peter Krek, je predstavil razvoj računalništva v svetu. Predstavil je tudi optimalno uporabo računalnika v moderno in sodobno razviti organizaciji. Vsi prisotni smo pričakovali več povdarka na uporabo računalništva in organiziranost računalniške mreže v Jelovici in upamo, da bo kako naslednje predavanje na to, za nas trenutno aktualno temo. Peter Krek je tudi avtor prispevka, ki smo ga objavili v prejšnji številki glasila z naslovom »Zakaj potrebujemo sodobno računalniško opremo«. Pomotoma je pri tiskanju izpadel podpis, za kar se opravičujemo. D.M. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN PODJETJA V LUČI NOVE ZAKONODAJE S sprejemom amandmajev tako k ustavi SFRJ in ustavi Republike Slovenije, uveljavitvijo nekaterih sistemskih zakonov, še zlasti Zakona o podjetjih in Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, so bile dane osnove za pripravo republiškega Zakona o delovnih razmerjih. Zvezni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja zagotavlja enoten sistem urejanja delovnih razmerij. Republiški Zakon o delovnih razmerjih dopolnjuje zvezni zakon. S splošnimi akti oz. kolektivno pogodbo pa urejamo tista področja, ki jih je zakonodajalec prepustil v urejanje podjetjem. Podjetja so dolžna vskladiti splošne akte oz. kolektivne pogodbe z zakonodajo do konca septembra 1990. Pri podpisovanju kolektivnih pogodb velja naslednji vrstni red: Na ravni Republike Slovenije bo sklenjena generalna (splošna) kolektivna pogodba. Za posamezne dejavnosti bodo sklenjene panožne kolektivne pogodbe (za Jelovico kolektivna pogodba lesarstva). V podjetju se lahko sklene kolektivna pogodba podjetja. Pri sklepanju kolektivnih pogodb je treba upoštevati načelo da panožna kolektivna pogodba ne more določati manj pravic za delavce, kot jih določa generalna kolektivna pogodba; kolektivna pogodba v podjetju pa ne sme določati manj pravic, kot jih določa panožna kolektivna pogodba. V primeru, da bi bile kolektivne pogodbe (generalna in panožne) sklenjene pravočasno, splošnih aktov v podjetju ne bi bilo potrebno sprejemati, ampak bi uporabljali kar kolektivne pogodbe. Zaradi negotovosti, kdaj bodo sklenjene kolektivne pogodbe (generalne, panožne) smo za prehodno obdobje pripravili osnutke dveh splošnih aktov: Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti, ki jih je delavski svet 25/6-1990 posredoval v javno razpravo, ki bo trajala do 12/7-1990. V nadaljevanju tega člena želim opozoriti na nekatere najpomembnejše novosti zakonodaje oz. predloge, ki jih vsebujeta osutka obeh splošnih aktov, zato naj ta članek služi predvsem kot informacija delavcem podjetja o novostih na področju urejanja delovnih razmerij. PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH -OSNUTEK I. sklenitev delovnega razmerja 1. Zakon namesto »del in nalog« govori le o »delih na delovnem mestu«. 2. Zakon ne pozna več z delom pridobljene delovne zmožnosti, ampak govori le o ustrezni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostih delavca. 3. Zakon ne pozna več razvida del in nalog, govori le o splošnem aktu, predlagana je sistematizacija delovnih mest. 4. Sklep o sklenitvi delovnega razmerja sprejema odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard na predlog kadrovske službe in delavski svet na predlog direktorja za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 5. Pred povečanjem števila zaposlenih je potrebno ugotoviti ali ni možno opraviti delo z delavci podjetja na podlagi kadrovskih prerazporedi tv oz. razdelitvijo dela. 6. Pogodba o zaposlitvi -nov obvezen element za sklenitev delovnega razmerja. Pogodbo o zaposlitvi sklene delavec s podjetjem, v njej so določene pravice, obveznosti in odgovornosti delavca in podjetja. Sklep o izbiri delavca na delovno mesto in podpis pogodbe o zaposlitvi sta predpogoja za nastanek delovnega razmerja. Če delavec ne podpiše po-gdbe o zaposlitvi, se šteje, da delovno razmerje ni nastalo, zato delavec nima pravice začeti delati. Pogodba o zaposlitvi se sklene na podlagi kolektivne pogodbe oz. splošnih aktov. Delavci, ki smo že v delovnem razmerju pa bomo pogodbe o zaposlitvi sklenili najkasneje do 1/7-1991. II. Pripravništvo 1. Volontersko pripravništvo - strokovno usposabljanje za samostojno opravljanje del, ne da bi pripravnik sklenil delovno razmerje. O pripravništvu volonterjev odloča direktor podjetja. 2. Pripravniška doba se v izjemnih primerih lahko skrajša največ za 1/4 predvidene pripravniške dobe. , III. Razporejanje delavcev 1. Delavec je lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza delavčevi izobrazbi, znanju in zmožnostim. 2. Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja strokovna izobrazba v izjemnih primerih kot so: višja sila, nadomeščanje nenadno odsotnega delavca, v primeru prenehanja potrebe po delu, pa ni ustreznega delovnega mesta itd. 3. Sklep o razporeditvi delavca sprejme direktor podjetja. IV. Ugotovljanje delavčevega znanja in zmožnosti za opravljanje del 1. Postopek začne direktor podjetja na podlagi pisnega predloga vodje področja. 2. O postopku morata biti obveščena delavec kate- rega znanje in zmožnosti se ugotovijajo in sindikat. 3. Znanja in zmožnosti direktor ugotavlja na podlagi dokumentacije o delu delavoa. 4. Sklep o znanju in zmožnostih delavca izda direktor in delavca razporedi na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, če takega delovnega mesta ni, pa delavcu preneha delovno razmerje. 5. Zoper sklep ima delavec pravico ugovora na delavski svet. V. Delo na domu 1. Zakon dovoljuje opravljanje dela na domu. S pogodbo o zaposlitvi se uredijo medsebojna razmerja med delavcem in podjetjem. Delavec, ki opravlja dela na domu ima enake pravice in obveznosti, kot delavci, ki opravljajo delo v podjetju. VI. Delovni čas 1. Predlagan je 40 urni delovni teden - pet delovnih dni. 2. O razporejanju delovnega časa odloča direktor podjetja. 3. Delavec lahko sklene delovno razmerje tudi s krajšim delovnim časom - vendar najmanj za 4 ure dnevno, če je to za podjetje koristno. 4. Nadurno delo lahko traja največ 10 ur tedensko. VIL Letni dopust in odsotnost z dela 1. Zakon določa le spodnjo mejo dopusta - 18 dni, navzgor pa dopust ni omejen. 2. Del dopusta nad 12 dni lahko delavec izkoristi do konca junija naslednje leto. 3. O uvedbi kolektivnega dopusta zaradi pomanjkanja dela odloča delavski svet. 4. O odsotnostih delavcev z dela (izredni plačani oz. neplačani dopusti) odloča direktor podjetja. 5. Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila OD , največ 30 dni letno, če to dopušča delovni proces. oz. delodajalcu, ki se tj o, če bi to za podjetje ukvarja z enako dejavnos- pomenilo konkurenco. PRAVILNIK O UGOTAVLJANJU PRESEŽKOV DELAVCEV IN ZAGOTAVLJANJU NJIHOVE MATERIALNE VARNOSTI VIII. Odgovornost delavcev 1. Disciplinsko odgovornost delavcev ugotavljata direktor ali disciplinska komisija. 2. Disciplinski ukrepi so: javni opomin, denarna kazen do 15% mesečne akontacije OD za dobo do 6 mesecev in prenehanje delovnega razmerja. Denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja se lahko pogojno odložita za največ 1 leto. 3. Disciplinski ukrep javni opomin in denarna kazen izreka direktor podjetja. 4. Disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pa disciplinska komisija, s tem da disciplinska komisija lahko izreče tudi javni opomin ali denarno kazen, če se v dokaznem postopku izkaže, da niso izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja delovnega razmerja. 5. Če je delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, ki je pogojno odložen, zaradi zasvojenosti z alkoholom in delavec v času pogojne dobe ne prične z zdravljenjem proti alkoholizmu, se pogojni odlog disciplinskega ukrepa prekliče in delavcu preneha delovno razmerje. IX. Pavšalna odškodnina 1. Za škodna dejanja, ki negativno vplivajo ne delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, natančnega zneska škode pa ni mogoče ugotoviti, je delavec dolžan plačati naslednje odškod-niner(predlog) - zamujanje na delo ali predčasni izhodi, ki znašajo mesečno 30 min -2% mesečne akontacije OD - zamujanje na delo ali predčasni izhodi, ki znašajo mesečno do 1 ure -5% mesečne akontacije OD, za vsako nadaljnjo uro pa še 2%. - neopravičen izostanek z dela ali odstranitev z dela zaradi vinjenosti - 8% enomesečne akontacije OD - malomarno opravljanje del, ki jih je bilo treba po- novo opraviti ali jih je moral opraviti drug delavec - 10% enomesečne akontacije OD - neopravičena odklonitev del - 5% enomesečne akontacije OD. X. Prenehanje delovnega razmerja Poleg vseh doslej znanih razlogov za prenehanje delovnega razmerja, delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja tudi: 1. Če se ugotovi, da nima znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta na katero je razporejen, razporeditve na drugo ustrezno delovno mesto ne sprejme, ali če takšnega delovnega mesta ni. 2. Če je neopravičeno odsoten z dela zaporedoma 5 delovnih dni, pa podjetja ni obvestil o razlogih izostankov. 3. Če noče delati na delovnem mestu na katerega je razporejen. 4. Če odkloni razporeditev v drugo podjetje. 5. Če se mu zagotovi ena od pravic v smislu reševanja presežkov delavcev. 6. Če odkloni ponudbo ene od pravic v smislu reševanja presežkov delavcev, XI. Konkurenčna klavzula 1. Delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati del, ki sodijo v delovno področje podjetja, če to lahko vpliva na interese podjetja. Delavec, ki ravna v nasprotju s prejšnjim stavkom stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. 2. V primeru, če delavcu preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi, le-ta ne sme 2 leti po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja podjetja: - ustanoviti podjetja ali začeti opravljati samostojno dejavnost z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo ima podjetje - skleniti delovno razmerje, pogodbo o delu ali pogodbo o avtorskem delu v drugem podjetju S tem pravilnikom se urejajo kriteriji in merila za ugotavljanje presežkov delavcev, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev, katerih delo v podjetju ni več potrebno. I. Ugotavljanje presežnih delavcev 1. Delavski svet na predlog direktorja sprejme razvojni program, usmeritev in analizo tržnih možnosti dela podjetja, za katerega se presežni delavci ugotavljajo. 2. Racionalna delitev dela na podlagi programa iz prve točke. II. Kriteriji za identifikacijo presežnih delavcev 1. Osnovni kriteriji: - stopnja izobrazbe in ustreznost glede na zahteve delovnega mesta - delovne izkušnje - izpolnjevanje drugih pogojev za določeno delovno mesto - izpolnjevanje pogojev za upokojitev 2. Korekcijski kriteriji: - delovna uspešnost - socialni položaj (lastni viri dohodka v družini, nizek dohodek na dejavnosti, dohodek iz dopolnilne dejavnosti, možnost popoldanskega zaslužka, ki je dokazljiv. 3. Izločilni kriteriji Če delavec izpolnjuje enega izmed naštetih kriterijev ne more postati presežni delavec: - zaposleni 5 let pred upokojitvijo, - delavci mlajši od 18 let - delavci starejši od 55 let - delavke starejše od 50 let, - delavci in (ali) pripravniki z manj kot 1. letom delovne dobe, - nosečnice - delavke na porodniškem dopustu in matere z otroki do 2. let starosti, - samohranilke - invalidi z najmanj 60% telesno okvaro - invalidi zaradi nesreče pri delu, - delavci z zdravniško ugotovljenimi poklicnimi boleznimi, - sindikalni poverjenik, - delegati in namestniki delegatov delavskega sveta. III. Postopek ugotavljanja presežnih delavcev 1. Predlog presežnih delavcev pripravi vodja področja in ga predloži posebni komisiji. 2. Posebna komisija, ki je sestavljena iz članov kolegija direktorja, petih delegatov DS in treh članov sindikata, prouči predlog skladno s tem pravilnikom in predlog presežnih delavcev posreduje direktorju podjetja, ki s sklepom odloči o listi presežnih delavcev. 3. Odločbe, ki jih prejmejo presežni delavci, izda direktor. V odločbi mora biti navedeno, katero izmed pravic zagotavlja podjetje delavcu. 4. Delavec lahko zoper odločbo vloži zahtevo za varstvo pravic na delavski svet. IV. Načini reševanja zaposlitve presežnih delavcev Delavcu, ki je določen kot presežni delavec ne more prenehati delovno razmerje, dokler mu ni zagotovljena ena izmed naslednjih pravic iz dela: 1. Če delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela se zagotovijo naslednje pravice: - pravica do prekvalifikacij ali dokvalifikacije - pravica do začasne razporeditve v drugo podjetje - pravica do nadomestila OD za čas čakanja na delo v višini 80% povprečnega OD - pravica do skrajšanja delovnega časa. 2. Če delavcem trajno ni mogoče zagotoviti dela se zagotovijo naslednje pravice: - sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu. - pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije za delo na drugem delovnem mestu v drugi organizaci- - dokup zavarovalne dobe zaradi uveljavitve pravice do predčasne pokojnine, vendar največ do 5 let, če delavec s tem soglaša - enkratno nadomestilo v obliki odpravnine v višini najmanj 24 OD - sklenitev delovnega razmerja s krajšim delovnim časom v drugi organizaciji ali pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja za določen čas v drugi organizaciji ali pri delodajalcu. Navedena pravilnika (ki sta v osnutku) se bosta uporabljala v podjetju od sprejema do podpisa kolektivnih pogodb. Vodja splošno samoupravne službe: Vida Gaber, dipl. iur. SOVLAGANJE V HOTEL V LENDAVI Jelovica, je s posredovanjem podjetja inženiringa Projekt Maribor sklenila pogodbo o združevanju sredstev za skupna vlaganja v razvojni program naravnega zdravilišča Lendava. To so sredstva, ki bi jih sicer morali vplačati v fond za nerazvita področja (2/3 sredstev za nerazvite 1/3 lastnih sredstev). Po zgoraj navedeni pogodbi bo Jelovica združila sredstva v višini 688.330,00 din, to je cena zakupa apartmaja v veli- kosti 42,9 m2, za dobo 20 let. Po veljavni pogodbi bo upra-vljalec, z namenom čimvečje racionalizacije izkoriščenosti ležišč, nezasedena ležišča oddajal za komercialni turizem, dohodek pa se bo delil v razmerju 30 : 70 v korist upra-vljalca. Apartma bo v novem prizidku hotela Lipa v Lendavi, dela pa bodo predvidoma končana do konca letošnjega leta. Golf Turist, naravno zabavi-lišče Lendava PROSTORI V NAJEM Nekdanji prostori računovodstva so po selitvi delavcev v nov montažni objekt ostali prazni. Da ne bi ostali taki smo jih oddali zasebnim podjetjem, ki jih bodo uporabljali za pisarniške prostore. Trem takim podjetjem so bili oddani: pisarna v veliko- sti 12,50 m2, poslovni prostor v velikosti 79 m2 in še en pisarniški prostor v velikosti 28 m2. Najemne pogodbe so sklenjene za dobo 5 let, ob tem, da bodo uporabniki posebej plačevali porabljeno električno energijo, /j.s./ ••••••••••••••#••••••••• ••••»•»••••••••••••••••o ....................... •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*«*•*•* ••••••••• ee • • • • • • e •"•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•***•*•*•*, •*•*•*•*•*•*•*•*«*•*•*• • • • • • * *_• •••••••••••••••••••••••••••••••••••• Mžž... •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*»*^*«*»****’ ••••«••••••••«•••• mmmmmmMpmm **!•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•* -------- •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• ................................... ............................ . .......................... •••••••••••••••••••••••••••• Xv *jjjj .vS: FOTONOVICE kompresorji v obratu gradnje montažnih objektov so dobili nov prostor. Očitno pa je, da imajo tudi dobrega gospodarja, saj o nekdanjih poplavah olja ni sledu - tudi take stvari se dogajajo. Ni prav veliko PVC trakov, vendar dovolj, da so povzročili okvaro na Moldov filtru v obratu letev. Ne odmetujte take in podobne šare v odsesovalne naprave!!! Hkrati z odpremo izdelkov za objekte v Rusiji je bilo potrebno pripraviti za transport tudi orodje za naše monterje. Orodje so pazljivo zložili v posebej za to izdelane zaboje, se-, daj pa s tem orodjem že veselo montirajo v daljni Rusiji. Kratek pregled izpolnjevanja proizvodnih načrtov PROIZVODNJA SE MORA PRILAGAJATI TRGU IN SUROVINAM Jelovica ima v tem trenutku največ nalog na področju prodaje svojih izdelkov. Vendar sta prodaja in proizvodnja tesno povezana, saj reagiranje proizvodnje na zahteve trga pogojujejo tudi uspešnost te prodaje. Seveda to pomeni za zaposlene v proizvodnji obilo težav in prilagajanj. Ker morda večina ne ve, kaj vse je treba storiti, da proizvodnja sledi tej prodaji smo za kratek razgovor poprosili vodjo proizvodnje SP in MO Franca Prevodnika. V tem trenutku, ko se počasi odpravljamo na letni dopust je seveda glavno vprašanje kakšne so razmere v proizvodnji? Trenutno je proizvodnja praktično polno zasedena z naročili, vendar pa se pri zadnjih komercialnih naročilih že kaže, da lahko pride do manjših problemov zaradi premajhnih naročil za polkna, vhodna vrata in bmarice z roletami, po drugi strani pa so vedno večje zahteve po vratnih krilih, predvsem zaradi izpolnitev pogodb pri izvozu. Na montažnih objektih je trenutno dovolj dela, čeprav smo do 15.6.90 izdelali vse montažne hiše, ki so bile prodane na domači trg in jih bomo montirali do septem- bra. Trenutno izdelujemo 15 montažnih hiš na zalogo, pričakujemo pa naročila oziroma plačila za 34 pogodb -hiš, kajti za znanega kupca damo hišo v izdelavo, ko je le-ta plačana. Nastajajo problemi zaradi surovine, saj se nabava lesa omejuje, tako da moramo izkoristiti tudi les precej slabe kvalitete, kar pogojuje slabšo kvaliteto (več spojev), izkoristek lesa je slabši, pri tem pa se povečujejo tudi stroški, saj je poraba ur precej večja. Prirezovalnica je ozko grlo v naši proizvodnji. Kateri so največji problemi in kako jih odpravljate? Prirezovalnica je začetna točka naše proizvodnje, saj tu izdelujemo morale za vse Stroškovno mesto Indeks mesečni komulat. jan-maj Žaga in sušilnica Pred vor 108 111 Žaga Stari dvor 213 155 Žaga Sovodenj 111 120 Žaga Cerklje 113 104 Sušilnica Stari dvor 102 98 Primarna skupaj 116 111 Prirezoval. Stari dvor 85 85 Proizvodnja oken 102 89 Proizv. let. in dop. pr. 100 93 Proizv. vh. in gar. vrat 123 71 Proizv. notr. vrat 107 94 Učna delavnica 19 33 Proizv. sest. del. Sovodenj 88 121 Proizv. st. poh. Gor. vas 88 92 Proizv. kov. del. in mrež 94 61 Proizv. podb. in omaric 103 86 Proizvodnja polken 81 89 Stavbo pohištvo skupaj 94 90 Proizvodnja MO 95 107 Montaža SP 158 102 Montaža MO 66 74 Servis MO 123 81 Montaža in servis skupaj 85 82 Podjetje skupaj 96 93 naše obrate, in tako mora biti polno zasedena z materialom in delovno silo. Največji problem je zaradi kvalitete lesa. Jelovica ima v proizvodnem programu izdelke, ki vsi po vrsti zahtevajo kvaliteten les. Poleg lastnih proizvodov izdelujemo krila in okvire za strešna okna za izvoz (Roto, Deutschmeister), ki zahtevajo nespojen les. Prav zaradi tega so morali za domače izdelke v glavnem iz spojenega lesa. Vsaka delovna operacija pa zahteva določen čas. Drugi problem je kvaliteta izdelave moralov. Zastavili smo si cilj povečati izkoristek žaganega lesa. Za zadovoljitev teh ciljev je potrebna večja angažiranost delavcev in vodstva, včasih pa tudi dodatne delavce. Vsekakor bi morali dobiti v Jelovici izdelek v katerega bi lahko podelovali les slabše kvalitete, ali pa se usmeriti v nakup žaganega lesa, kjer prevzemalec ne prevzame lesa, ki je za naše izdelke neuporaben. velja predvsem za tipsko proizvodnjo. Za letošnje leto je značilen porast nalogov za izventip-sko proizvodnjo, kar je vzrok za manjšo izdelano količino izdelkov, saj je na iz-ventipskih izdelkih večja poraba časa. V prvih mesecih letošnjega leta smo imeli tudi premalo delovne sile, kar smo in še rešujemo z zaposlovanjem kooperantov, zaposovanjem za določen čas, ter zaposlovanjem študentov preko mladinskega servisa. Počasnost reševanja problematike zaposlovanja in omejitve pri delu in plačevanju nadur so veliko vplivali na to, da določeni obrati v prvih mesecih niso dosegli zastavljenega plana, posledica tega je slaba kumulativa, kajti ko enkrat nekaj zamudiš, tega skorajda ni možno nadoknaditi. Kot poseben primer lahko navedem obrat v Preddvoru, kjer smo zaradi trenutno dovolj velike zaloge (v februarju in marcu) omaric z roletami in podbojev začasno pre- Zmanjšala se je količina razrezanega lesa. Kako ste to rešili? Prirezovalnica dela v dveh izmenah. Količino razreza smo povečali z zaposlitvijo več delavcev, ki smo jih v prirezovalnico premestili z drugih obratov, pa tudi s kooperanti. Sedaj lahko kolikor toliko solidno oskrbujemo obrate z morali. Nekateri obrati ne dosegajo kumulativnega plana, pa tudi skupni kumulativni plan ni dosežen. Kateri so vzroki za to? Z letnim planom smo določili strukturo izdelkov, hkrati s tem tudi potrebno število delavcev in izdelavnih ur za posamezne obrate, kar pa mestili deset delacev na žago in s tem uvedli tudi dvoizmensko delo na žagi. Ko pa se je pokazala večja potreba po omaricah in podbojih, so premeščeni delavci morali ostati na žagi, ustrezne zamenjave pa nismo dobili. Tako je proizvodnja iskala nove delavce, katere smo zaposlili preko mladinskega servisa (problem je bil 2 - 3 mesece), uvedli pa smo tudi nadurno delo. Vzroki so tudi pogoste okvare strojev, zastoji na odseso-vanju, pomanjkanje kompri-mi ranega zraka. Naša proizvodnja je bila prilagojena za izdelavo serij. Zaradi vedno večjih naročil za izventipsko proizvodnjo pa bo potrebno z določenimi posegi prilagoditi tehnologijo tudi tej (spisek opreme je že narejen), kakor tudi prilagoditi organizacijo dela od naročnika, proizvodnje do odpreme. Spremembe v organizaciji dela, ki se že ni prilagodila novim razmeram, sprememba načina mišljenja posameznikov in v končni fazi nas vseh, ki smo bili do včeraj navajeni le na serije in del nove tehnološke opreme, kakor tudi večja kvaliteta dokumentacije za izventipsko proizvodnjo in ne nazadnje ustrezno planiranje časa za te izdelke, bodo in so vsekakor pogoj, da bo izventipska proizvodnja tekla tako kot mora. Veliko je pripomb zaradi zaposlovanja kooperantov, koliko kooperantov imamo trenutno zaposlenih? Sedaj imamo zaposlenih 15 kooperantov, in sicer pri le-tvičenju, na žagi, v prirezo-valnici in na steklen ju oken. Kooperante zaposlujemo zaradi pomanjkanja naših delavcev, z njimi pa imamo sklenjeno pogodbo do kolektivnega dopusta. Namesto kooperantov bomo s 1. avgustom zaposlili pripravnike in glede na prodajo v juniju in juliju ter zahteve po izdelkih se bomo nato odločili, če bo še potrebno kooperante zaposlovati ali ne. Ker so teme okrog kooperantov večkrat na tapeti, naj omenim še to, da bi marsikaterega dodatnega delavca lahko nadomestili z boljšim izkoristkom delovnega časa redno zaposlenih delavcev, kakor tudi z delom preko polnega delovnega časa. Tu je vse preveč problemov, vsaj ponekod in v bodoče bo prav na teh dveh področjih potrebno sprejeti določene ukrepe, ki pa vedno verjetno ne bodo priljubljeni med delavci. Največ primanjkuje vratnih kril. Kako je organizirana proizvodnja v tem obratu, vemo tudi, da so včasih delali v dveh izmenah, sedaj pa samo v eni? Prav tako nas zanima zakaj je ravno pri vratni kril izmet največji Proizvodnja vratnih kril je bila določena s planom, vendar pa so potrebe po krilih večje kot smo planirali. Zato v zadnjih dveh mesecih delamo pospešeno, z nadurami, tako da bi naši domači kupci in kupci v tujini dobili želje-ne količine vrat. Delamo z nadurami, zato ker potreba vseeno ni dovolj velika za uvedbo dvoizmenskega dela, hkrati pa tudi ne bi imeli dovolj ustreznega kadra, tako da je trenutno najboljša varianta ena podaljšana izmena. Ogromen izmet vratnih kril je bil, saj smo kar 20% delovnih ur porabili za popravila vrat. Vzrok je bil v glavnem nekvaliteten material, saj je prihajalo do razslojevanja ultra lesa, preklopov furnirja fug, furnir je bil valovit, pa tudi slabo sestavljen. Poleg tega pa je prihajalo do mehanskih poškodb, do raznih odtiskov v stiskalnicah, pa tudi poškodb na transportnih poteh. Reševanje vseh teh problemov je že dalj časa prioriteta pri delu vodstva obrata in v tehnološki pripravi. Lahko rečem, da so se rezultati že pokazali, saj se je stanje izboljšalo, izmeta je veliko manj. V zadnjem času je izmet pri nas v primerjavi z drugimi proizvajalci vratnih kril normalen. Smo pa po kvaliteti izdelave eden boljših proizvajalcev, saj naša kontrola kakovosti izloča včasih tudi tisto, kar druge firme menijo da je še dopustno. Dejstvo je, da se bomo morali vedno bolj prilagajati kupcem, kar seveda povečuje proizvodnjo izventipskih izdelkov. Kako smo se pripravili? Količina izventipske proizvodnje v Jelovici se povečuje, pred dvema letoma smo imeli cca 200 komercialnih nalogov za izventipske izdelke, lani 748, letos pa računamo, da jih bo okoli 1200. Vse to pomeni dodatno in boljšo organiziranost dela po obratih. Koncept organizacije dela izventipske proizvodnje je naslednji: vsak obrat naj bi poleg tipske proizvodnje imel dva do tri delavce, ki bi bili usposobljeni in bi imeli tudi tehnološke možnosti za izdelavo izventipskih izdelkov. To je verjetno edina varianta, saj je zaradi pestrosti izdelkov in specifičnosti izdelave teh izdelkov varianta o veliki delavnici za izventipske izdelke predraga in neracionalna. Vsekakor je usmeritev proizvodnje v tem smislu. Seveda pa to zahteva določene investicije v tehnološko opremo, za kar imamo tudi že izdelan elaborat - paket nabave nove opreme! Ob tem pa moram povdariti, žal ne morem iz svoje kože, da sama izventipska proizvodnja, ki se vse prevečkrat postavlja kot ključni problem prodaje, ne bo rešila Jelovice. Jelovica ima s svojim sistemom maloprodaje enkratne možnosti v primerjavi z ostalimi proizvajalci in bi morala glavnino svojega rezultata ustvariti na prodaji tipskih izdelkov. Vsekakor je res, da poleg tipskih izdelkov določeni kupci želijo tudi nekaj izventipskih, bolje povedano netipskih dimenzij in da je tem potrebno ustreči. Vse to se že dela, če pogledate zgoraj omenjene številke, s predvideno novo tehnologijo, pa bo to še lažje. Zanimiv del naše proizvod- nje je tudi dopolnilni program. Na zadnjih sejmih smo predstavili precej novih izdelkov, katerih pa kupcem še ne moremo prodajati. Kdaj bo proizvodnja tudi teh izdelkov možna? Jelovica je že sposobna za izdelavo dopolnilnega programa, vendar pa pride do problema, kdaj dobimo naročilo. Zavedati se moramo, da če dobimo naročilo za dopolnilne izdelke v času, ko je proizvodnja polno zasedena s tipskimi izdelki in komercialnimi nalogi za izventipske izdelke, le-teh ni mogoče takrat dati v izdelavo. Zato obstaja možnost proizvodnje tega dopolnilnega programa predvsem v času, ko obrat ni polno zaseden z ostalimi tipskimi in izventipskimi izdelki. En delavec na enem stroju lahko v določenem trenutku izdeluje le en izdelek. D. MIKLAVČIČ KONČNO NOV KOMPRESOR Z več kot enoletno zamudo smo končno dobili že dolgo želje-ni vijačni kompresor Jager, katerega smo postavili v kom-presorsko postajo na Starem dvoru. Trije kompresorji iz leta 1968 in eden novejši niso več zadoščali za potrebe proizvodnje po stisnjenem zraku in tako je proizvodnja ob konicah že večkrat občutila pomanjkanje, saj se je z modernizacijo tehnologije proizvodnje na obratu Stari dvor krepko povečala potreba po stisnjenem zraku. Zmogljivost novega kompresorja je 13,5 m3 stisnjenega zraka na minuto. Nadomestil bo vse tri že temeljito dotrajane stare kompresorje. Narodni pregovori nam kažejo stopnjo duha in sadove civilizacije J.G.Holland: Gold Foil ŠIRINSKI RAZREZ LESA Z OPTIMIRANJEM STROJ KI VARČUJE IN KORISTI Ob začetku obratovanja novega stroja za širinsko optimira-nje najprej kratka kronologija. Dne 24. 5. 1988 je lelovica podpisala pogodbo z firmo IPII Holzindustrie - o dobavi Raimanove linije za širinsko optimiranje lesa pri razrezu. Vrednost pogodbe je bila 741.330 DEM. V letu 1989 se je pričela montaža za katero pa je bilo potrebno rešiti prostorski problem, ki z ozirom na težave prestavitve sušilnic in filtrov za odsesovanje, ni bil majhen. Že v letu 1988 smo se z LIP-om Bled dogovorili in podpisali pogodbo o dobavi ostale transportne opreme, ki je bila potrebna za končno postavitev in delovanje širin-skega razreza. Prav tako je bilo treba zagotoviti nov pokrit prostor za nove sušilnice in manipulativni prostor po zaslugi izvajalca LIP Bled, ki je s spremembo sor-tirne linije omogočil skrajšanje cele linije, da te razmeroma drage prestavitve, ki je poleg vsega pogojevala tudi razno razna dovoljenja in soglasja niso bila potrebna. V mesecu novembru 1989 je bila linija pripravljena za poiskusno proizvodnjo. Pri začetnih težavah je treba omeniti, da je imel Raima-nov kooperant za računalniški del linije probleme z sta-vljanjem v pogon. Prav tako so bile težave pravočasnosti ___ -j Glava novega stroja linije je seveda računalnik. Ta celovito vodi ves proces proizvodnje in na ta način se resnično lahko doseže najboljši izkoristek lesa. Prav zaradi te računalniške tehnologije je pričakovati, da bo največji izkoristek linije dosežen šele po 6 mesecih obratovanja, ko bodo vsi spoznali vse postopke in seveda tudi prednosti računalniškega vode- nja stroja. za suh les ter letvičenje. Za vsa gradbena dela je bil izvajalec SGP Tehnik Škofja Loka. Če povzamemo gradbena dela v grobem je bilo to izvedba novega tlaka in temeljev, izdelava predelne stene, izolacija sten in stropov ter postavitev novega nadstreška nad sušilnicami. Intšalacijska dela je izvajal Inštalacije Škofja Loka in Rupar Stane, Škofja Loka. Prvotno je bilo v planu postavitve linije predvideno, da bo treba prestaviti tudi dva filtra za odsesovanje, vendar je treba omeniti, da dobave s strani LIP Bled. Šele v mesecu februarju 1990 se je s skupnimi močmi spravilo v pogon celotno linijo. Seveda linija ne deluje takoj po zagonu s polno kapaciteto. Ta bo optimalno dosežena šele po 6 mesecih polne proizvodnje. Da se vse uteče, ni odvisno samo od linije same, ampak tudi od materiala, ljudi ter organizacije. Danes lahko ugotovimo, da je bila odločitev za to investicijo pravilna, saj že sedanji razultati kažejo, da bo vložek denarja amortiziran v najmanj štirih letih. Po podatkih v TPD bo letni prihranek lesa najmanj 300 m3 lesa, kar pomeni 250.000 DEM letno. Celotna investicija z vsemi gradbenimi in instalacijskimi deli je bila cca 980.000 DEM. Pri tem je treba upoštevati tudi več drugih prednosti: - avtomatsko sortiranje raznih dimenzij obdelovan-cev itd. Ne bi našteval vseh prednosti, vendar pa je morda dobro poudariti, da je največja pridobitev v tem, da je to prispevek k boljši izrabi lesne mase, kar predstavlja tudi z ekološkega vidika lep - odprava fizičnega napora delavcev - boljša izraba odpadnih letev (prej odprodaja) - možnost boljšega spremljanja obdelanega materiala (podatki) - povečana pokrita površina (nad sušilnicami) - manjši problemi pri na-daljni obdelavi ter boljši izkoristek zaradi predhodnega skobljanja dosežek. Na koncu je treba seveda kot napotilo vsem v Jelovici, ki lahko pripomoremo za večjo učinkovitost nove linije, da upoštevamo, da je bil denar porabljen za postavitev te linije last vseh in da prizadevanja v to smer koristijo tudi vsem nam. J.S. PREDLOG UVEDBE 40 URNEGA TEDNIKA 1. V času od 1/9-1990 se v podjeju poskusno uvede 40-urni delovni tednik 2. Za odmero pravic do letnega dopusta delavcev za leto 1990 ostanejo v veljavi izdane odločbe o odmeri dolžine letnega dopusta. 3. Za določanje 40-urnega delovnega tednika delavcev v poslovalnicah so odgovorni in pooblaščeni vodje poslovalnic, da ob upoštevanju obratovalnega delovnega časa poslovalnic v posameznih občinah izdelajo program delovnega časa delavcev v posameznih dnevih (zno- traj delovnega tednika) s pravico dela v 40-urnem delovnem tedpiku in ga predložijo v potrditev pomočniku direktorja za gospodarske zadeve. 4. Podjetje bo uveljavilo s 1/1-1991 40-urni delovi tednik, če bodo izpolnjeni pričakovani rezultati povečane produktivnosti dela v času poskusne uvedbe 40-urnega delovnega tednika. 5. Pravice delavcev do 40-urnega delovega tednika in odmere letnega dopusta v letu 1991 se ustrezno rešijo v samoupravnih aktih podjetja. NESREČE PRI DELU MAJ - JUNIJ TUDI SLUŽBENE POTI SO NEVARNE Prva nesreča v mesecu maju se ni pripetila na delu, ampak na poti iz dela. Nesreče ob odhodu iz dela in ob prihodu na delo namreč tudi štejejo tako kot nesreče pri delu. RAZLAGA K PREDLOGU DIREKTORJA O ZAČASNI UVEDBI 40-URNEGA DELOVNEGA TEDNIKA Zakon o delovnih razmerjih daje možnost, da podjetja lahko uvedejo 40-urni delovni tednik, če v krajšem delovnem tedniku z večjo produktivnostjo zagotovijo pogoje za 40-urni delovni tednik. Ugotovitev: Za zagotovitev pogojev za 40-urni delovni tednik v podjetju je potrebno v vsakem dnevu dela opraviti dnevno 24 minut več dela. Predlog ukrepa: 1. ukiniti prvi dodatni odmor (ob 7.00 oz. 7.30 - ki traja 15 min.) 2. izboljšati izrabo delovnega časa Rezultati ukrepa: Ad 1: Z ukinitvijo prvega dodatnega odmora povečamo čas dela v delovnem dnevu za 10 do 15 minut. Ad 2: Z delovnim časom pričnemo 5 minut preje in ga zaključimo 10 do 15 minut kasneje. Izrabo dnevnega odmora in dodatnega odmora izkoriščamo v dejansko določenem času, kar pomeni, delo zaključimo ob času, ki je določen za odmor in pričnemo z delom ob času, ki je določen za zaključek odmora. Neizpolnjevanje predlogov ukrepov ima za posledico cca 5% nižji osebni dohodek v mesecu ter 1/1-1991 ponovna uvedba 42-urnega delovnega tednika. Tako nesrečo je doživel in preživel Robert K. iz vzdrževalnega servisa na Starem dvoru. Dne 15/5 se je nič hudega sluteč napotil s svojim motorjem domov. Brezskrbno se je pognal s svojim jeklenim konjičkom po stranski poti, računajoč, da tu ni poti za avtomobile. Kar naenkrat pa se je z njim srečal iz oči v oči. Seveda je bil zmagovalec naprej znan, Roberta je oplazil, da ga je vrglo s ceste, pri tem pa sije poškodoval levo koleno. Se dobro, da je imel varnostno čelado. 24/5 pa je nesreča pri delu doletela in to resnejša Braneta D. iz učne delavnice. Brane je pripravljal za delo visoko-turni mizni reskar. Hotel je reskati noge za stolice. Pa mu je rezilo že prvi komad potegnilo iz roke, pa tudi prste na njemu. Reskar ga je zadel po kazalcu in sredincu leve roke na žalost tako močno, da bo trajno čutil posledice. Konec maja pa je bil usoden kar za tri delavce. Najprej se je nesreča pripetila Francu J. na žagi v Preddvoru. Hotel je uravnati »zataknjeno« desko na robilniku, pa jo mu je povratni udarec od rezila vrgel nazaj v desno roko. Franc bo moral pregledati zaščitno zadrževalno napravo na svojem stroju. Zadnjega dne v maju pa jo je najprej skupil Miloš K. v poslovalnici Skofjla Loka in sicer pri nakladanju na kamion. Kar precej veliko trsko od okvirja oken si je zadrl v podlaht desne roke. Kakor kaže tudi zaščitne rokavice niso služile svojemu namenu,, tako ostra je bila trska. Druga nesreča tega dne pa se je pripetila naši sodelavki Maruši M. iz marketinga, ne boste verjeli, v Srbiji na službenem potovanju. V križišču pri Stari Pazovi se ji je drugo vozilo zaletelo v desna sprednja vrata. Udarec je bil tako močan, da je Maruša morala iskati zdravniško pomoč, pa tudi avto je bil one- sposobljen za nadaljnjo vožnjo. Maruša je dobila udarec v hrbet in desno koleno, dovolj za par dni bolniške. Kot se je kasneje izkazalo je bil nasproti vozeči voznik močno vinjen. V juniju pa prva nesreča že kar prvega. Milan K. iz obrata oken na Starem dvoru si je poškodoval palec na levi roki. Pri izvrtavanju napake v lesu, mu je obdelovanec spodletel in prišel je v dotik z rezilom. Na srečo v lažji obliki. Prav tako pa je spodletelo dne 6/6 tudi Koviljiki B. na obratu notranjih vrat. Pri sestavi sredic ji je prav v trenutku sprožitve sponke spodletelo in sponka se je znašla v prstu na levi roki. Znano je, da so pri tem opravilu delavke zelo hitre. Pa se preselimo na obrat v Kranj. Dne 11/6 je Jože V. tudi izrezoval napake, to pot smolike v sestavne dele za polkna in tudi njemu je rahlo spodrsnilo, toliko, da ga je rezilo ošvrknilo po prstih. Za zadnjo nesrečo pri delu pa je poskrbela dne 14/6 Mi-leva S. iz prirezovalnice na Starem dvoru. Kakor kaže jo ni ubogal njen čelilnik in ji je milo za drago vrnil nazaj kos lesa in to ravno v prst na desni roki. Razen pomodrelega prsta ne bo težjih posledic. Tako smo prišli z nesrečami pri delu do sredine tega mokrega meseca. Ostane nam upanje, da ne bo več deževalo, pa da tudi nesreč v tem mesecu ne bo več. Golob J. I. BREZNIK KAKO DO DOBRE POVRŠINSKE OBDELAVE Za nami je že prvo predavanje v organizaciji DIT - Jelovica z naslovom »Sodobni materiali in obdelave v površinski tehniki«. Marinka Gabrovšek, vodja razvoja lesnih premazov v Heliosu, je nam vsem osvežila lastnosti posameznih materialov ter namen in način njihove uporabe, hkrati pa nakazala smer razvoja samih materialov kot tudi načina aplikacije. Tudi mi se sodobnim ekološko ugodnejšim materialom in načinom obdelave ne bomo mogli izogniti. Udeležba »ditovcev« je bila skoraj taka kot na katerem izmed občnih zborov, saj nas je bilo kar 30. Kaže, da imamo interes za novosti, da bi radi znali nekaj več, ter tudi to uporabili zato, da bi naš »voz« premaknili v želje-no smer.... NOVA STREHA NAD DELAVNICO KADROVSKE NOVICE Na obratu montažnih objektov so že dokončali z obnovo delavnice za izdelavo nosilcev za montažne hiše. Streha je bila že dotrajana, grozila je tudi možnost vdora strehe, in tako je bil že skrajni čas za obnovitev. Seveda so hkrati s streho obnovili tudi zunanjost in notranjost zgradbe, in tako je sedaj obnovljena tudi garderoba in kompre-sorska postaja za na obratu Montražni objekti. NAŠI GASILCI SOLIDNI NA OBČINSKEM TEKMOVANIU Dne 26. in 72. 5. 1990 je potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, katerega smo se gasilci iz Jelovice udeležili s štirimi ekipami. Dosegli smo solidne uvrstitve in sicer: - člani 17. mesto - članice 5. mesto - veterani 4. mesto - mladinci 5. mesto. Rezultati po posameznih skupinah: ČLANI - 34 ekip 1. GD Godešič 869 točk 2. GD Zali log 863 točk 3. GD Sorica 824 točk 17. Jelovica 777 točk ČLANICE - 7 ekip 1. GDAlples 897 točk 2. GD Dobračeva 879 točk 3. GD Zali log 868 točk 5. GD Jelovica 844 točk VETERANI - 8 ekip 1. GD Škofja Loka 908 točk 2. GD Godešič 905 točk 3. GD Poljane 903 točk 4. GD JELOVICA 902 točk MLADINCI -15 ekip 1. GD Trata 857 točk 2. GD Dobračeva 845 točk 3. GD Železniki 828 točk 5. GD Jelovica 801 točk Pregovor je kratka misel, ki sloni na dolgi izkušnji. M. Cervantes: Don Kihot ZAPOSLILI SO SE: OBLAK JANEZ iz JLA v pri-rezovalnici BATISTIČ ANDREJ, za določen čas v obratu Kranj PINTAR SILVESTER, iz JLA v obratu oblog in letev HRESTAK TOMO, iz JLA v obratu Kranj FLAC ROMAN iz JLA v obratu Kranj ALIČUŠIČ AZEMINA, za določen čas v poslovalnici Čapljina USLAKAR BRANKO iz JLA v obratu Kranj JOVANOVIČ DRAGAN v poslovalnici Valjevo NOVAKOVIČ MIROSLAV v poslovalnici Valjevo PIVK JANEZ, za določen čas v učni delavnici JERIČ PAVEL, za določen čas v žagalnici Preddvor KOCJAN GORAZD za določen čas v žagalnici Preddvor VOLČIČ MARKO iz JLA v prirezovalnici _ DA SO REKLI: MARKO VODNIK ANDREJA ELING IN PETER NOVAK ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi drage mame Slavke Habjan, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Janez Habjan Z delom so prenehali: CELAR JOŽE, kadrovska služba ALEŠ BOJAN iz obrata Preddvor MEZEK - LEBAN MOJCA iz obrata Gorenja vas RIBNIKAR IZTOK - vodja tehnološke priprave dela Na odslužen j e vojaškega roka so odšli: SORČAN DAMJAN STANONIK PRIMOŽ ČADEŽ SILVO JERIČ DARKO KAVČIČ JAKA Upokojili so se: ARHAR ANDREJ - vodja brusilnice OREHOVEC MILENA -obračunovalka OD za Preddvor PALČIČ BRANKO - vodja skladišča v poslovalnici Zagreb JAFNER MARIJA - blagajnik v poslovalnici Niš JANEZ BOHINC - planiranje proizvodnje RODILI SO SE: KATJA - Ireni Košnjek - Vi-vona MARKO - Matiju Birtiču ŽAN-Tilki Vučko TAKO SMO ZAČELI PETI... (Ob 20 letnici okteta Jelovica) Trije Slovenci - zbor. Ta rek nam pove, kako je bilo zborovsko petje v Sloveniji že od nekdaj doma. Petje na vasi, po trgih in mestecih slovenskih dežel, petje ob veselju in žalosti, na praznik in delovni dan. Narodno prebujenje je prineslo organizirane zbore, pisano zborovsko literaturo in seveda kulturo med Slovence. Tudi po zadji vojni je zborovstvo oživelo in nekako v začetku šestdesetih let pojenjalo. Mladi so se navduševali za drugačne zvrsti kulture in zabave, starejši so se naveličali, časi pa tudi niso bili naklonjeni tovrstni dejavnosti. Bili so torej časi suše slovenskega zborovstva. Škofja Loka tedaj ni imela nobenega delujočega zbora, razen tistih v cerkvah, ki nikoli niso presahnili. Naša tovarna Jelovica je bila pred dvajsetimi leti veliko manjši kolektiv, a je bilo v njem veliko k petju nagnjenih delavcev. Več je bilo razmišljanj o ustanovitvi pevskega zbora in če smo se preštevali po glasovih je bilo brž jasno, da vsaj te možnosti so. Ideje so bile, le organizatorja, ki bi stvar tudi na bolj strokoven način vzel v roke, ni bilo. Med seboj se nismo povsem poznali, a za Marijana Kovača smo vedeli vsi, da bi bil pravšenj človek, ki utegne napraviti strokoven izbor glasov, pevci pa naj bi tudi po drugih kvaletetah nekako harmonirali med seboj. Marijana smo poznali kot šolanega pevca solista, še posebej tisti, ki smo z njim skupaj drgnili klopi loške glasbene šole. Bil je tudi sicer avtoriteta kot tovarniški in tovariški človek, vsem poznan kot loški kulturni delavec. Skromen po značaju je tedaj Kovač rekel, da bi bil bolj primeren za organizatorja zbora Jani Breznikov, tudi znan kot pevec, sila vsestranskih dimenzij in vplivna oseba po svojih službenih obligacijah. Pa je Breznik menda rekel, da ni primeren za takšne podvige, ker ima izkušnje, da se mu organizatorski poizkusi vedno izjalovijo. Tako Kovaču ni preostalo drugega kot da vzame stvar v svoje roke. Odločitev je bila, da bo zbor le iz moških glasov, najbolj primerna oblika bi pa bila oktet. To je bilo všeč tudi pevcem, saj so iz izkušenj v predhodnih zborih vedeli, da je takšna promocija veliko mobilnejša in za učenje uspešnejša, ker slehernega pevca sili na redne vaje, saj je oktetov pevec bolj intenziven kot tisti v večjem zboru. Vsak pevec v oktetu je kot solist v glasovni skupini, je pa tudi samostojnejši, ker nima na nastopih pred seboj dirigenta, ki bi ga usmerjal boj sem imel pevski staž v manj znanih zborih v vajenski šoli in pri KUD Oton Župančič v Sori, v bližini rojstne vasi Drage. Največ mi je dalo v pevsekm zboru triletno obiskovanje loške glasbene šole, oddelek solo-petja, kjer se je s pevci zelo trudila prof. Dana Jarc iz Ljubljane. Tudi tu smo imeli občasni oktet, ki so ga sestavljali imenitne j ši pevci od mene. Poleg petja smo obvezno obdelovali še teorijo glasbe, kar je zahteval program šole in njen strogi ravnatelj mojster Oskar Škulj iz Škofje Loke. Torej s tako pevsko osnovo sem se zanašal, da bom uspešen tudi v zahtevnem oktetu, zaupanje bi pa upravičil z delom. sproti po zamislih interpretacije. To interpretacijo mora oktetov pevec osvojiti že na vajah. No, za petje v Jelovici je bilo več kandidatov. Za nekatere je bilo mesto že vnaprej zagotovljeno, drugi niso zadostovali kriterijem, ti pa niso bili le pevski pač pa spremljajoči kot n.pr. starost, zmožnosti usvajanja gradiva in seveda pripravljenost pevca na samoodpovedovanje v korist zbora. Nekateri pevci so imeli že vnaprej rezervirano mesto v oktetu, za ostala mesta je bilo več konkurence, tako se n.pr. zase dobro spominjam, da nisem bil zanesljivo v kombinaciji formacije. Ko so drugi kandidati odpadli ali pa odpovedali sodelovanje, je šele prišel k meni Kovač in me povabil v oktet, kar sem pa sprejel s pogojem, da pojem bariton, ki je edini ustrezal mojemu glasovnemu ustroju. Nisem se čutil ponižanega, ker sem bil rezervni pevec. Bil sem pač manj uveljavljen, za se- Sestav smo imenovali kar Jelovški oktet. Posrečeno je bilo to, da smo bili vsi že v zgodnjih srednjih letih in jaz med vsemi najmlajši. Bili smo torej pevci dveh generacij, ki sta se uspešno dopolnjevali v vseh pogledih. Bili smo pred zenitom pevskih sil, z ustaljenimi, že izoblikovanimi in svežimi glasovi in bili smo željni spoznavanja novih in novih pesmi, željni smo bili prepevanja. Takratni Jelovški oktet so torej sestavljali: prvi tenor -Ogris, Jamnik; drugi tenor -Bohinc, Kovač; bariton -Breznik, Jenko; bas - Oblak, Peklaj. Za zborovodjo smo dobili sila delavnega človeka, prof. Pelegrina Capudra, ki je tedaj poučeval glasbo v Glasbeni šoli v Škofji Loki. Bil je znan kot odličen pianist a tudi vešč zborovskega dela. Capuder je prinašal veliko zanimivih skladb v študij, nekatere smo pa kar sami pevci prinesli od tu in tam, vedno smo gledali, da smo peli zanimive pa tudi za- htevne pesmi. Veliko jih je bilo s solističnimi vložki, kar je delalo naš repertoar še bolj zanimiv. Prve vaje smo imeli kar v Jelovici ob skromnem harmoniju, ki smo ga kupili s pomočjo sindikalne organizacije. Ta nam je nasploh že v začetku zvesto stala ob strani, posebno njen takratni predsednik Franc Gaber. Prva pesem, ki jo je Jelovški oktet obvladal je bila Pahorjeva Zdravica na besedilo Toneta Seliškarja. Zanjo se je odločil prof. Capuder, ker se mu je zdela primerna kot začetna in je v njej več himnične simbolike in simbolike slovenskosti. Glasi se besedilo takole: Dolga miza, javor bel, okol mize venec cel, bistrih mladih, hrabrih mož, zbor deklet, prežlahtnih rož... Danes vem, da je bila ta dolga miza naša tovarna in javor bel je pomenil slovenski les in naše izdelke. Tudi možje so bili mladi in hrabri, saj so to bili še bolj trdi časi od današnjih. In zbor deklet je bil že tedaj pomemben delež delovne sile Jelovice. Glasba Zdravice je bila pa takrat pesem strojev - žag, obličev, dletov, kladiv. In ne nazadnje - dolga miza je bil naš novoustanovljeni oktet iz res hrabrih mož, saj bi se dandanašnji težko našla tako smela, osveščena skupina, ki bi tako neodvisno in samostojno rodila pevski korpus, četudi v boljših, bolj razumnih pogojih... Prvi nastop okteta je bil takoj po novem letu 1970, ko je bila v Jelovici otvoritev modernih proizvodnih prostorov. Oktetova predstavitev je bila zelo dobrodošla in še danes vidim strmeče poslušalce, ki kar verjeli niso, da smo pevci Jelovčani. Za tem smo se pripravljali za občinsko revijo zborov Vaje so bile silno resne, niti en pevec ni zamudil na vajo, še manj pa da bi manjkal. Posebno zborovodja je bil pedanten. Nekoč je zamudil deset minut na neko vajo in je zato naslednjih deset porabil za opravičevanje... Med prvimi skladbami so bile poleg slovenskih tudi pesmi drugih dežel. Zelo so nam ležale dalmatinske, takšne, ki jih v Sloveniji še ni bilo slišati. Posebno je vžga- la italijanska Planinarica, v slovenskem besedilu. Pri tej je naš tenorist Ogris zajodlal kot slavec. Jodl je bil prav gotovo novitetni dodatek kaki vokalni izvedbi med slovenskimi zbori. Občinska pevska revija 1970 je bila polna uveljavitev Jelovškega okteta. Znane MLA-TIČE Kamila Maška smo izvedli res obdelano. S koncertom v galeriji na loškem gradu smo prodrli v širšo javnost. Petje okteta tedaj še ni bilo tisto pravo, še smo bili v fazi iskanj in glavno je bilo, da smo bili na pravi poti. Ne vem kako je izvedel Tone Kozlevčar za oktet v Jelovici, nekoč nas je obiskal pri vaji. Pohvalil je delo in petje, posameznikom je svetoval izpopolnjevanje v solope-tju in dal nam je napotkov tako glede repertoarja kot glede študija. Res lepa gesta nekdanjega člana svetovno-znanega Slovenskega okteta. Obisk je bil za vse nas pevce zelo stimulativen in bodrilen. Treba je vedeti, da takrat v Sloveniji ni bilo toliko oktetov in zborov kot jih deluje danes. Tudi v Loki je Jelovški oktet spodbudil pevce, da so ustanovili najprej komorni zbor LOKA, ki še danes uspešno prepeva. Delovanje našega okteta je vzpodbudilo tudi že obstoječe zbore v občini, da so bolj zaživeli. Po zgledu Jelovice so odslej rasli okteti v Sloveniji kot gobe po dežju. Danes je v naši deželi že okrog sto oktetov, še več pa zborov. Sezona 1970-1971 je bila prelomna. Jelovški oktet je doživljal krizo, ki so jo spočeli zunanji razlogi. Uspehi okteta so nekatere samozvano imenitnejše pevce v Loki opogumili in pričeli so s sestavo okteta, ki bi tega v Jelovici če ne zaustavil, pa vsaj zasenčil. Da bi ustanovitelji JELOVICA UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Jana Debeljak, Franc Ziherl, Stanka Žbogar, Cveta Vilfan. Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1800 izvodov. Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče. okteta uspeli, so potihem nagovorili ključne Jelovške pevce za prestop. Tedaj je stopil na sceno naš Breznik in preprečil s povsem legalnimi sredstvi lumparijo. Zadržal je pevce pri Jelovici, iz neuspele kombinacije pa je pridobil dva nova, zares imenitna pevca za Jelovico. Seveda smo se zato morali odpovedati dvema nič hudega slutečima našima članoma, za kar je bila še dolgo zamera vsem, čeprav so za ozadje vedeli le tisti, ki so izvedli rošade in menjave in ki so uvideli kaj oktetu v Jelovici grozi, če se ne bo preoblikoval. Na novo oblikovan oktet je ponovno zaživel, z novimi kadri so se odprla nova, svetlejša pota, četudi je stari sestav ostal nepozaben in pionirsko delo je opravil v zelo kratkem obdobju. Obnovljeni oktet se je enostavno preimenoval v Oktet Jelovica. Tako je bilo tudi prav, saj je bila odslej tovarna istega imena pevcem zvest pokrovitelj, oktetu je bilo pa to priznanje, ker je z uspehi presegel sindikalne pokroviteljske okvire. Še danes mi je v spominu prvi nastop okteta Jelovica, ki je bil točno 8. februarja 1971, na praznik slovenske kulture, ki je obenem memorialni dan smrti naj več j ega med slovenskimi poeti, dr. Franceta Prešerna. Takrat smo šli v Kranj pred pesnikov spomenik na njegov grob ter oblikovan oktet Jelovica, ki je poslej v nespremenjenem sestavu več let blestel z zborovsko pesmijo, vse do spet prelomnih in usodnih dogodkov, ko je prišlo do menjave zborovodje, toda to je že druga zgodba in skoraj ne sodi v zapis o nastanku okteta, ki to sezono slavi dvajsetletno mladost. Franc Jenko Vse, kar je resnično živo, mora umreti. Poglejte cvetlice: samo plastične cvetlice nikoli ne umrejo. Anthony de Mello Vsem našim delavcem, upokojencem in štipendistom ter ostalim bralcem našega glasila želimo lep in prijeten dopust. Uredniški odbor CVETKO GOLAR - loški rojak (nadaljevanje) SPOŠTOVAN MED LITERATI Najprej nekaj v pojasnilo. Narobe je misliti, da sem jaz avtor zapisov o literatu Cvetku Golarju. Snovi sem se lotil po prebiranju življenjepisa o Golarju izpod peres sodobnikov in sopotnikov skozi pisateljevo življenje. To so spomini samega Golarja, njegovega sina Marka, ter zapisi in študije raznih avtorjev in kritikov. Moje delo je le izbor iz teh del, zaporedje in kompozicija ter sprotne pripombe, ki se odražajo v primerjavah takratnih s sedanjimi časi. Nikoli ni bil moj namen krasiti se s tujim perjem in tudi to pot je jasno ločeno delo iz izbora in moj delež, katerega namen je le obuditi v življenje spomin na zaslužnega slovenskega kulturnika, literata Cvetka Golarja. Torej - Cvetko Golar je stopil v šole po materini želji, da bi postal »gospod«, kot je bila tedaj navada na kmetih. V šoli v Škofji Loki se mu je že tožilo po rodnih Gostečah, ki jih je med tednom hodil opazovat z visokega Kamnitnika. Po loški šoli so mladega Cvetka dali v šole v Ljubljano. Stanoval je pri sorodnikih. Gimnazije se Golar spominja predvsem po strogosti in po součencih, ki je vse do zadnjega trlo domotožje, saj opisuje dijake tavajoče po Ljubljani oroše-nih lic. Med predmeti je imel mladi Ferjan najraje slovenski jezik, njegov predavatelj je bil sam Pleterš-nik, znan jezikoslovec. Ta je dijake seznanjal s slovensko ljudsko pesmijo in Golar se spominja, da je znal Lepo Vido na štiri različne načine. Leta v gimnaziji so tekla, Golar pa je rasel v uveljavljenega pesnika. Njegova literarna talentiranost ga je speljala iz šol in začel se je preživljati s pisanjem, s prevodi in z urednikovanjem. Pisal je prevode za gledališče, libreta za opere in druga dela. Bil je celo na avdiciji za gledališkega igralca, saj je bil postaven, govorniško navdahnjen a mu drugačno delo ni dalo igralske prilike. Lotil se je dramatike in tako je nastala Golarjeva prva slovenska veseloigra Vdova Rošlinka. Z njo je doživel hvalo in grajo. Literarni krogi so ga hvalili, klerikalni so ga grajali. Škofu Jegliču se je zdela komedija pohujšljiva, najel je katoliškega kritika Izidorja Cankarja, da jo je ostro zavrnil kot prazen nič. In vendar je ta komedija domovala po vseh slovenskih odrih med vojnama in še po njej, ko so ji ostali zvesti po- sebno amaterski dramski ansambli. Jaz se Vdove Rošlinke spominjam še kot otrok, ko so jo na vaškem odru v Sori predstavili igralci LIP Trata, kot delavci predhodnega obrata današnje Jelovice. Igra je vesela, snov je iz loškega okolja in je polna ljudskosti, folklore in sploh posebnosti in čarov vaškega življenja. To so bili časi, ko še ni bilo današnjih diskov, veselic, žu-rov in drugih zabav, ki so preorientirale mladino od nekoč kvalitetne kulturne dejavnosti ... In še zanimivost - Golar je bil drugi najbolj igrani avtor na slovenskih odrih - takoj za Cankarjem - seveda še z drugimi svojimi dramskimi deli. Mladega Cvetka je doletela tudi vojaščina. Zaradi vitke, visoke in tršate postave ni bil po normativih vojaške logike. Služboval je v zaledju, ker je bil bolj antimilitari-stično razpoložen. Med prvo svetovno vojno je bil dodeljen gorskemu polku s samimi Slovenci (in danes??) in njegovi nadrejeni Golarja niso jemali resno, ker je bil znan kot slovenski literat in ga zato niso imeli za »ta pravega«, pa so mu odpustili mnoga stranpota. Tako se spominja sam Cvetko Golar. Bil je še na soški fronti, kjer je videl veliko krvavih in drugih žalostnih dogodkov. Mrtve slovenske vojake so vozili kot po tekočem traku. Mrtvi obrazi slovenskih mladeničev, padlih za tuje interese, so v Golarju sprožili pesniške navdihe tragičnega značaja. Tam za Sočo je nastala pesem PELIN ROŽA. Le kateri zborovski pevec je ne pozna. Fantič, pelin roža, cvetje grenko! Jojme! to na vojski bo veselo, ljubico dobiš okroglo. Tenko njeno grlo gromko bo grmelo... To pesem še danes zbori radi pojo, če le imajo primernega baritonista za solistični del. Znana je v izvedbi prejšnjega sestava slovenskega okteta z legendarnim Kozlevčarjem. No, Golar se je kot vojak mudil tudi v Judenburgu, kjer je bil znani slovenski upor, ki ga je vodil tudi Hafner iz Godešiča. Vojaki so bili v krčmi, med njimi razposajeni gosteški Ferjan, ki je pevsko navdahnjen skočil na mizo in zapel Hej Slovani. Dišalo je na upor in vojaška policija je razgnala druščino, Golar se je znašel v zaporu. Na procesu ga je rešil slovenski poveljnik, ki je prišepnil odgovornim, da je Golar slovenski pesnik in kot tak nenormalen. Proglasili so ga za neuravnovešenega z oznako, da je treba nanj paziti. Zdravniki so po diagnozi odšli, slovenski oficir pa je Golarja pokaral: »Tvoja glava ni vredna počenega groša. Zdaj boš ostal tepec ali pa te bodo počili.« Kasneje je ta oficir Golarju povedal, kako ga je rešil pri komisiji iz zadreg. K sreči je bilo kmalu konec morij prve svetovne vojne. Vtis je, da so tedaj dijaki in študentje veliko delali na področju literature. Druščina, ki so jo sestavljali Župančič, Golar, Cankar, Kette in Murn je to dokazala. Biti literaren je bilo tedaj najmanj tako imenitno, kot danes biti na pop - sceni ali biti športna zvezda, seveda razlika je v smotrih - eno je umetnost in zavzemanje za slovenstvo, drugo pa je bolj telesnov-zgojni in zabavnostni dosežek. Takrat so bili dosežki absolvirati grško in rimsko literaturo, pa angleške klasike in druge filozofe. Narodnostno prebujenje je mladino zajelo kot epidemija in časi za to so bili ravno pravšnji - prelom stoletja, odhajajoča ječa narodov, Avstro-ogrska, združenje južnih Slovanov, svoboda literarnega ustvarjanja, moderna literatura ... Golarja je silno cenil Oton Župančič zaradi sorodne dejavnosti in zaradi nerazdvoj-ne druščine, ki je marsikatero uganila teda v še beli Ljubljani. Kadar je prišel Zu- pančič iz Dunaja v Ljubljano, je vedno šel stanovat k Murnu in Golarju v Cukrar-no, kjer so tedaj sploh bili doma revni slovenski študentje in literati. Golar je svoja dela vedno dal na ogled in oceno Župančiču in ta mu jih je dobro ocenil, nakar jih je še obelodanil. Zupančič je Golarja ljubkovalno imenoval kar Fure. Nekoč je Cvetku pisal iz Bre-genza v verzih: Jest pa pravim, kako je to, de Fureta mi ne vidi oko. Al sem jest sipe, a je tak dan, da je megla po vsi Lublan, al je tak mraz, de pod kovtrom je skrit, al je tok suh, de se skozenj vid. Tako jes gruntam semterke, pogruntam marskaj, tapravga ne. Pa če oko zanj ne ve, ga bo našlo moje srce. Je zdej tak čas, de je zima, mraz, de se ne ljubi tičkam pet, de ni nobene rože v cvet. Ali jest pa poslušam in slišim glas, ki ni tenor pa tud ne bas. Če bi bil čmrlj, bi brančal. Če bi bil medved, bi renčal. Čeprav ne brenči, čeprav ne renči, pa vendar škržat, ne muren ni. Je za prmejš to škrjančkov glas. Le kako, da je prišel pozimi k nam v vas? Iz stihov je razbrati Župančičev očitek Golarju, zakaj ne objavlja svojih del, obenem ga spodbuja, kaj vse bi se bralo, če bi mu muhasti uredniki objavljali tekste in za kakšne strune vse so ljubitelju muze prikrajšani, ko se ne sliši škrjančkove viže... Golar se spominja, da nekateri Župančiču niso pripisovali talentiranosti, vsaj spočetka ne. Kasneje je Oton z deli demantiral ocene. Tudi Dragotin Kette je bil velikokrat v Golarjevi družbi. Ferjan se ga spominja najbolj po njegovi dolenjski razposajenosti, čeprav je bil na Notranjskem doma, a je bil naturaliziran Dolenjec. Kette je bil imeniten tudi zato, ker je bil ves predan poeziji in se ni brigal tudi za druge stvari kot n.pr. Golar, Cankar ali Župančič, Murna je pa tako preveč bremenila njegova neusmiljena bolezen. Kette je bil tudi hudomušen, igriv. Vedno je pozival pajdaše k pesmi in jih tudi začenjal peti. Pritegnil mu je tudi Golar, saj je bil znan po svojem baritonu, ki ni »ne tenor in ne bas«, kot smo brali pri Župančiču. Iz Župančičevega speva Go- larju je tudi razvidno, da mu je tenkočutno zapel v loškem narečju, pa belokranjsko je vmes, ki je Župančiča delalo originalnega, pa še ljubljanščino je čutiti. Vidi se, da je imel Župančič uho za vse lepo, za vse značilno v slovenskem pogovornem jeziku. Nekoč piše Župančič Ferjanu: »Danes sem te prečital, pa kaj prečital - použil, posre-bal, oškropil s tvojo roso. Kakor da si zrasel med travo - za klobuk bi te zataknil. Kar nas je izšlo izpod istega zvona, si ti edini ostal ves mlad. Pali mi lulu! Bog te ubio! A ni te tu in moram si jo prižgati sam...« Take so bile sodbe Otonove o Ferja-novih pesnitvah. In Ivan Cankar? Golar se Cankarja spominja iz dijaških let in ta je bil tedaj že uveljavljen pisec. Že tedaj je bil Cankar bolj samosvoj in neodvisen. Profesor Levec ga je imel silno rad zaradi pripovednega talenta. Cankar in gosteški Ferjan sta postala kasneje velika prijatelja, posedala sta v gostiščih in se menila o umetnosti. V gostilni Kolovrat so se shajali mnogi umetniki. Golar pravi, da jih je povezovalo tovarištvo, veselje enega je bila radost vseh ... Cankar je bil včasih mrk in tak je bil do skrajnosti zbadljiv, zadirčen. Če je bil pa ta Vrhničan vesel, je bil pa temperamenten in je misli preskakoval, da ga mnogi niso mogli dohajati. Takrat je bil Cankar prijeten, neprisiljen, otroško odkrit. Vino mu je hitro zlezlo pod lase in tedaj njegovi iskrivosti ni bilo konca. Doslej ni bilo znano, da je ravno Golar napeljal Cankarja, da si je izbral za svoj dom ljubljanski Rožnik. Tam je bil zelo ustvarjalen, samota ga je oddaljila od doline šentflorjanske ... Za pisatelja Finžgarja je vedel Golar povedati marsikaj. Tudi z njim se je videl večkrat v Ljubljani, kasneje je bil celo župnik v Golarjevi rojstni fari, v Sori pri Medvodah. Tu je Finžgar napisal svoja boljša dela. Cvetko Golar se je spominjal, da ni bil Finžgar prav nič klerikalski, čeprav je bil duhovnik. Bil je moder človek in rad je imel literarno druščino. Franc Jenko