Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina ie 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru i*ohei>ei:jski >pi- tarjeva ul. št. 6,111. Telefon št 2050 in 29% — List izha-la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telelon štev 2902 .-asa K procesu proti marsejshint atentatorjem Jugoslavija čaka na pravico Začetek zasedanja porote v Aix en Provence, ki bo sodila atentatorje na pokojnega kralja Aleksandra, je vzbudil veliko pozornost vseh Jugoslovanov in jih bo brez dvoma držal v največji napetosti vse do pravdoreka. Naše jugoslovansko ljudstvo bo namreč na podlagi pravdoreka šele lahko kreklo sodbo, če je njegovo zaupanje v pravičnost do naroda, ki je v borbi za svojo svobodo in za zmago zavezniškega orožja dal maksimum svojih žrtev, upravičeno. Po dolgih bojih, ix> neštetih žrtvah, po krvavo kupljeni svobodi, je naš narod upal. da l*> mogel seda vendar enkrat, po tolikih stoletjih trpljenja v miru vživati sadove svojega junaštva in svobodo-ljubja. Pa še ni bilo dosti. Doživel je še poslednjo preizkušnjo, ki je bila med najhujšimi, ki jih je v svoji zgodovini prestal. Ta preizkušnja je bila mar sejska tragedija, ko je padel smrtno zadet Kralj-Ze-dinitelj. Neprijatelji našega naroda so računali, da bodo s smrtjo viteškega kralja zanesli zmedo v notranji razvoj mlade države in da bodo lahko zatrli njegov jwlet in ohromeli njegovo delo, ker so vedeli, da je bil jx>kojni kralj simbol notranje enote in moči kaor tudi najsijajnejši predstavnik njenih tvornih sil na zunaj. Pravilno so računali sovražniki naše države im našega naroda, ko so v pokojnem kralju mislili smrtno raniti srce mladega naroda. Toda vračunali so se, ker niso poznali odpornih sil tega naroda, niti njegove ]x>žrtvovalnos't, ki mu jo je vzgojila dolga zgodovina, s samim: žrtvami |x>stla-na" V marsejskem atentatu so mislili mlado kralje- dila vino položiti na mrtvaški oder ter se jc tako znebiti I ložila prst pravice na to nevarnost ko 1 c«: ; c/n/r^iin.i-o i.-; cn I gnjusne atentatorje, ki so bili v službi reviziunizma za vso bodočnost. Saj poznamo i sovražnike, ki so stregli naši državi po življenju. Tudi njihovi cilji so nam dobro znani. Toda uspeli, ki so ^a neprijatelji pričakovali od svojega zločinskega dejanja, ni prišel. Zgodilo se je ravno nasprotno. Za i>oko;nim kraljem je žalovala vsa država in jc žaloval ves narod brez izjeme. A iz teh solz je nad grobom na Oplencu, kamor je šel počivat mrtvi kralj, vstala Jugoslavija bolj složna kot kedaj prej ,bolj močna, boli odporna, boli edina Ves svet ie imel priložnost videti, kai je zares pomenil pokojni vladar Jugoslaviji in njenemu ljudstvu. Ves svet ?e ie motrel prepričati, da jc ix>koinemu viteškemu kralju ves njecrov narod, zbran okroc njegovega trupla, v globoki tugi dal najlepši nfflov ki vladar more nosili, naslov kralja-zedinit ' a kajti zedinieval je svoj narod v življenju in zedinil ga je za vedno v svoj-: smrti. Toda čeravno sovražniki naše države ni'o dosegli svojce a cilja, so ipak odnesli nek dob'ček. Zrušil se je eden najmočnejših pobornikov proti revizionizmu ki mu je ravno obstoj naše držav,-naibolj napoti. Revizionizem pa še ni inrtev, on še dalje živ' in še vedno snuje svoie temne načrte in je še danes pripravljen vzeti v roke katerakoli sredstva Revizionizem je danes oni »sod smodnika« v srednji Evropi, ki ga je treba za vsako ceno odstraniti. Naša država in naš nared pričakujeta od porote v Aix en Provence ,da bo v prvi prsti po- Na pravdorek v procesu proti marsejskiin aten-taorjem ne čakajo samo oni. ki so bil neposredno prizadeli z marsejskiin atentatom, ampak istotako tudi oni, ki so atentat organizirali. Kajti končna razsodba v procesu, ki se začenja dane- v Aix en Provence, ne sme samo odlomili, če so tisti tri le zločinci, ki bodo stali pred jvoreto, krivi in koliko so krivi, amjiak pravdorek mora iti mnogo dalje iu mora v teh treh zločincih, ki -o «airo sence pravili konspiratorjev proti naši državi, obsoditi tu rcvizionistično propagando. Naš narod bo iz prav doreka bral predvsem to, da je ali revizionizem izšel iz procesa okrepljen, ali pa je bil v tem procesu kenčeovel avno obsojen na smrl in smrtna kazen tudi izvedena. Ravno vsled tepa podčrtavamo. da jc pravdorek v tem procesu velikega pomena /a ves naš narod, ki šc vedno trdno upa. da bo pravica zmagala iu ie še edno prepričan, da Ivi kultura za-pada pravici tudi do zmage pripomogla. tugoslovanski narod ima polno zaupanje v francosko pravosodstvo kakor tudi v pravicoljubncst tranco kega naroda. O tem ne more bili dvoma. Isto zaupanie je imel do zadnjega svojega zdihliaja tudi pokojni kralj Aleksander Kot se ie Nj. Vel. krajca Mariia odrekla zasebni tožbi tem žilosinein p-«xesu. tako hoče Muli naš narod, zaupajoč v pravičnost francoskih sodišč kakor njegova kraljica, mirno čakati na jiravdorek iz Aix en Provence. Kneginja Olga se vrača London, 17. nov. A A. l'o 3 tedenskem bivanju pri svoji sestri vojvodinji Kentski je danes ob 11 odpotovala ob 11 z londonske postaje Viktorije Nj. kr. Vis. jugoslovanska kneginja Olga. Preti odlio dom vlaka »/lata pu.čioa« so Nj. kr. Vis. knegmjo Olgo pozdravili Njuna kr. Vis. vojvoda in vojvod-kinja Keutska, izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Londonu dr. Slavko (irujič s svojo soprogo, poslaniški svetnik Pavle Karovič, glavni ravnatelj Jugoslovanskega Lloyda Božo Banac in dopisnik Gaživoda. (ia. Mabel Gru-jičeva jc izročila Nj. kr. \ is. kneginji Olgi krasen šopek cvetja, izredni poslanik in |xx>bl. minister g. Čirujič pa je nato spremil Nj. kr. Vis kneginjo Olgo do Doverja. /a svojega bivanja v angleški prestol niči je bila Nj. kr. Vis. kneginja Olga deležna posebne pozornosti s str;uii članov angleškega kraljevskega doma iu pa najuglednejših predstavnikov vi soke londonske družin:. Neredi v Egiptu Kairo, 17. novembra. A A. Včerajšnji dan so bili samo manjši incidenti, ki so jih |w>-■zroeili dijaki še ne zaprtih visokih šol. Dlaki so izjavili, da soglašajo s svojimi tovariši na vseučilišeil in da bodo stopili taktu v stavko. Dijaki so sklenili, da bodo so delovali pri svečanem pogrebu dveh svojih tovarišev, ki sta v bolnišnici podlegla ranam. Okrog 15 oseb visi še vedno med življenjem in smrtjo. Dijaška stavka se razširja tudi po notranjosti dežele. V stavko stopajo tudi dijaki kmetijske šole. Kadi vseh teb dogodkov je prosvetni minister odredil, naj za pro vse strokovne šole iu vsa dijaška društva do ,11. decembra. Sašah kralja Aleksandra F< Sušak, 17. nov. AA. Sušak jc danes na zelo Svečan način proslavil odkritje spomenika viteškega kralja Aleksandra 1. Zediniteija. Davi ob 9 je prispel na Sušak kraljevi namestnik g. dr. Ivo Perovič. Z njim so prišli predsednik senata g. dr. Ljuba Tomašič, jx>d[>rcd;ediiik sku|> ščine g. Franjo Markovič, člani kraljevske vlade gg. Milan Vrbanič, Djuro Jankovič, dr. Behmen iu mnoge druge ugledne osebnosti. Visoke goste so na sitšafki postaji pozdravili člani odbora za jiostavitev spomenika z županom Djiirom Jiirišičem na čelu. Sprejema so se nadalje udeležili poveljnik četrte armade iz Zagreba general Pautelije Jurišič, ban savske banovine dr. Marko Kostrenčič in veliko »levilo najuglednejših meščanov s Sušaka. Ob 11 dojjoldne je bila pred spomenikom kralja Zediniteija na Sokolskem trgu razvrščena častna četa 2. planin, polka, oddelek mornarjev, Sokoli, četa gasilcev. Na trgu je bila zbrana ogromna tnno- žica- . , Svečanost odkritja se je začela z govorom, ki ga je imel sušaški žujian g. Jurišič. Za njim je po vzel besedo kr. namestnik dr. Ivo Perovič, ki je izvajal: o Leto dni je tega, kar smo bili zbrani tu na Su šaku v spoštljivi ljubezni, ki smo jo dolžni blago-pokojnemu viteškemu kralju Zedinitelju. Danes pa stojimo pred tem veličastnim spomenikom, s katerim postavlja Sušak vidno znamenje svojih čuvstev napram največjemu poborriiku in najlirabrejšemu delavcu tiste misli in tiste volje, ki |e skozi stoletja prešinjala srca in duše najboljših naših mož, uuiet; nikov in junakov, ki so vsi hoteli tisto, kar je v.teški kralj Zedinitelj ustvaril in izvedel s svojo roko in krstil z imenom Jugoslavije. Nato jc kraljevi namestnik pristopil k spomeniku in rekel: Odkrivam, gospodje. to pickiasno delo, umotvor naših odličnih kiparjev Kršimien in Augustinčiča. Ta spomenik naj vas dragi moji Sušačani, trajno spominja nn to, da zbrani ia strjeni okrog prestola Nj. Vel. kralja Petra II. ostanete zvesti tisti zaobljubi, ki si jo je dol sam selii veliki pokojnik! Pri teli besedah je častna četa oddala tri strele, nu mestnem poslopju so začeli pokali | možnurji, na morju pu so vojne ladje oddale častne strele. , ko se je grmenje topov poleglo, jc kraljevi nuincstnik dr. Perovič zaključil svoj govor: Veliki in nesmrtni naš vodja, viteški bln-gopokojni naš mučenik! Celokupno jugoslovansko ljudstvo ti bo za večno hvaležno. Spominjalo se bo tvojih velikih besed in nadaljevalo bo tvoja veliku dela. prežeto jugoslovanskega ro-doljlilija v miru, brniški slogi in ljubezni. Prvi zu regentom Perovičem je v imenu kraljevske vlade položil venec minister Milan Vrbanič. Za njim so polagali venec šc drugi odlieniki. Minister dr, Krek med Vudstvom Maribor, 17. novembra Po dolgem od zunanjih ovir narekova-nem odmoru je neumorni in kakor čebelica jiridni minister dr. Miha Krek zopet našel jiriliko, da gre bliže k narodu in da nadaljuje svojo politično šolo. ki jo je začel vo: diti na najširokogruduejši podlagi, zlasti odkar ,ie postal član sedanje vlade. Danes .ie imel tako po udeležbi, kakor po vsebini svojega govora in drugih govornikov eno izmed najboljših zborovanj zadi li tednov. Ze ob ranem jutru je bilo vse mesto slavnostno okrašeno z zastavami, nekateri so jih obe: sili v priznanje in pozdrav ministru, drugi pa kot prikupnino in prošnjo — hinavsko za odpuščanje. V mesto jia so že zjutraj začele prihajati večje in manjše skupine okoličanov, prav gori od Hoč in Slivnice, iz vseli vzhodnih obronkov Pohorja in južnega dela Dravskega polja. Dvorana Okrajne lira- j tiiloice je bila za tolikšno množico premala. I Veliko se jih jo stisnilo v veži in galeriji, godba pa .je ostala na cesti pred poslopjem in je zaigrala krepko pozdravno sprejemni-co. — Zborovanje je ob 10 dopoldne otvoril predsednik okrajnega odbora JRZ dr. Do- vršijo svobodneje kakor pred nekaj meseci, na katerih pa so takoj imenovani ljudski zastopniki prav proti temu dr. Korošcu metali najgrše očitke, posebej še, da izdaja slovenske interese in prodaja slovenske najsvetejše svetinji-. Hujskali so ljudi proti sedanji vladi, češ, da voili srbsko politiko n:j škodo Slovencev, da je posebej še dr. Stojadinovič s 15.0110 Din podkupil potrebno število takoinienovanili poslancev, da so glasovali za vlado. Teh hujskanj in obrekovanj se poslužujejo ljudje, ki iščejo samo migljaja iz Ilelgrada, da bi rešil nje same kon-kurza in pomagal prikriti njihove zločine nad narodom, tujem, tla se je dr. Korošec na najtrši način blatil tudi na nekakšnem /bo rovanju pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Vemo pa. da nas je on vodil na prelomu dobe v to našo narodno državo in da jc njegov življenjski ideal, da so Slovenci v tej državi srečni, da napredujejo kulturno in gospodarsko. To v.se si izmišljajo in hujskajo ljudje, „Taho imenovan« poslanci" Sedanja vlada dela z naporom vseh sil, da iireokrcnc politično življenje, da^ na razvalinah diktature povode politično življenje Stjan Sc.haubach, pozdravil zlasti zastopnika ] v redno demokratično ljudsko politično ude.i-vlade dr. Kreka, ugotovil, da smo v začetku stvovanje. Zadnji teden smo doživeli pono- novoga političnega udejstvovanja, čeprav se nimamo svojih poslancev, ki bi mogli ljudstvo v lej vladi jiravilno zastopati. Zahvala voditeliu dr. Korošcu Prosil je g. ministra, da sporoči preizkušenemu in najzinožnejšemu voditelju slovenskega naroda v vsej njegovi zgodovini in 1 DihSn'c.rshi načrti . . mw w • i « • v iv il ■ « « « I m • ~ I* «• v r» ■ m 9 ■ » ■ • • • najbrž najboljšemu državniku Jugoslavije, lia.iiskrenejše pozdrave od vsega ljudstva, ki | Diktatura, ki so jo imeli v načrtu, bi mu jih izreka v prepričanju, da če je mogo- i mogla hiti samo dvojna. Ali oborožena in na- fip popraviti sedanje težko stanje, ca ho po- silna, ali pa diktatura kapitala. Oba ta dva ven poskus opozicije, kateri pripada žal tudi večina slovenskih takoimeriovanih poslancev, da se ta napor sedanje vlade zruši in uvede spet nekakšna diktatura s pomočjo majhnega števila izbranih. Hoteli so zrušiti I enoten nastop vseh združenih ljudskih gi-i banj meči Slovenci. Hrvati in Srbi. pravil on. Naprosil ie podpredsednika okrajne organizacije .TI?Z Jerovška, dn prevzame vodstvo zborovanja. Govor ministrn dr. Kreka Nato .ie viharno pozdravljen povzel besedo minister dr. Miha Krek. V tem okraju je bilo nekaj zborovanj starega kova, ki se po zaslugi dr. Korošca načina vladanja pa sta smrt, tako države, kakor kažejo dogodki, ki so se pred nekaj meseci odigrali v našem političnem življenju, kakor tudi smrt vsake državljanske blaginje. Edini pravi naflii vladanja je državljanska svoboda in poštenje. Izvenparlamenlarna opoziri-! ja pa ve. da se je vlada odločila za ta najpravil-nejši in niijsiiiotrpuejši način vladanja. Zato je I tudi tu opozicija veliko holj podprla vlado, kakor pa tako zvana opozicija v skupščini. Jugoslavija more mirno zaupati svojo usodo m njim narodom. Po naši zaslugi je Jugoslavija v Sloveniji nastala. Tistih, ki danes rujejo proti našemu današnjemu političnemu vodstvu, oh ustvarjanju Jugoslavije še nikjer ni bilo. Nobene potrebe niso čiilili. da hi se v tistih najbolj nevarnih dneh pobrigali za bodočnost Slovencev. Po nekaj letih obstoja narodne države pa so «e dvignili zoper narod in izzivali njegovo jezo. V tistih letih preganjani in krivice • e je pokazalo, kako visoko kulturen in resen je naš narod, ker tudi takrat ni segel po k'i'ih in nožih. Ako narod ne hi bil lako udarni državotvo ren, bi v tistih dneh morali povsod nastati po-knlji iti državljanska vojska. Samo z ljudsko politiko so se miigle urediti naše politične razmere in vrnili listo zaupanje, ki ho samoposebi rodilo tudi zboljšanje današnjih strašnih gospodarskih razmer. Jedro današnjega gospodarskega zapleta je namreč nezaupanje, ki ga je povzročila nasilna politika. Nihče ni zaupal in nihče si ni ničesar upal. Zaupal ni. ker se jo vsak vedno bal, da morda njegova gospodarska podjetnost temu ali onemu izmed takratnih »Mast nikov ne ho všeč in da lio njegova še tako zdrava gospodarska misel propadla. Nihče si ni ničesar upal, ker ni nihče vedel, kdaj bo tako imenovana oblast pod to ali ono pretvezo stegnila roko po njegovem podjetju, ali ga ovirala s l«'ini ali onimi šikaiiami. zato si tudi nihče ni upal ničesar pod -uzeti. Zastoj gospodarshega živlrenja Tako je hkrati s političnim življenjem zastalo ludi vse naše gosjiodarsko življenje kol posledici iste bolezni nezaupanja. Ako pa se vrne zaupanje v politično poštenost vlade, bo imelo lo tudi ugod ne posledice na gospodarsko delavnost. Vlada sipa zaveda, da bo treba s krepko roko zagrabiti v razvoj naših gospodarskih razmer, da se čim preje listale. Vlada sc ne ho ustrašila temu ali onemu stopiti na prste, če njegova pohlepnost od jeda množicam kruli, pa naj pravi parlamentarna ali izveiiparlanientariia opozicija kar hoče. Vlad:1 se zaveda, da ljudstvo njej zaupa, zato bo napel vse sile, da se ljudstvo v tem zaupanju ne bo prevarilo. Za njim je govoril dr. Josip Leskov ar, k je v poljudno znanstvenih besedah sicer preprostemu, pa politično zelo izobraženemu ljudstvu [Kidal razliko med absolutistično, t. j. diktatorično in pa moderno, na ljudski volji zgrajeno državo. Dr. Franc Schaubach je opozarjal na velike težave, s katerimi se mora vlada pri svojem obnovitvenem delu borili in na dolžnost naroda, ki mora z resnostjo spremljati njene napore. Kot zadnji govornik je nastopil tajnik JKZ Marko Kranje, ki je v navdušenih besedah dokazoval. da samo s složnim nastopom in zvestobo do dr. Korošca moremo prebroditi močvirje, v katero so nas zapeljali prejšnji voditelji?. Podpredsednik okrajne organizacije JU/. Je-rovšek se je zahvalil min. dr. Kreku, kakor tudi vsem govorniku za njihova temeljita izvajanja in pozno po 12. uri zaključil krasno uspelo zborovanje. V Ormožu lz Slov. Bistrice se je g. min. dr. Milni Krek po kratkem odmoru odpeljal po krasnem Dravskem in Ptujskem polju v Ormož, kjer je imel popoldne oli :! napovedano že drugo zborovanje. Ob prihodu v mesto, ki je bilo vse v zastavah, trn je najprej pozdravila godba z lepo koračnico, majhna deklica pa mu je v pozdrav deklamirala lepo jie-smico in mu poklonila šopek cvetja. Vsa množica, ki je bila zbrana takrat pred domom Kletarskega društva, se je vsnla v prostorno dvorano, ki jo je napolnila do zadnjega količka z vsemi galerijami in vežo vred. Drugi govor dr. Kreka Med njimi je bila ogromna večina prijateljev in somišljenikov, pil tudi nasprotnikov ni nihče odganjal i/, dvorane. Po otvoritvi iu po zdravit je takoj povzel besedo g. minister Za vedajoč se. dn govori v okraju, kjer je bila izdajalska akcija, ki se jc skrivala /a imenom in veljavo g. dr. Mačka, posebno živahna in < H, L Nahas paša, vodja egiptovskih nacijonalislov strupena, se je dalj časn kakor navadno pomu dil v svojem govoru pri ti ni vprašanju. To, kar se med vami vsiljuje kot dr. Mačkovo gibanje, ni niti hrvatsko niti slovensko, ampak so to le obupni |iosknsi nekaterih političnih prihnjačev, ki so jih svobodnejši vetrovi zbudili i/, spanja in hočejo nekaj postati in nekaj bili, da Iti mogli zadovoljiti svojo ohliisti-željnost in čnstihlepnosl iu jih /a ta cilj ni sram, da rahljajo složne narodne vrste celo ua narodnih mejah, kjer je složnost najbolj potrebna. Najbolj dohičknnosno se jim je /delo po-služili se dr. Mačkovega imena, čeprav vedo. da s tako zlorabo njegovemu imciiii najbolj škodujejo. Dn pridemo čimprej do političnega življenja, kjer bo vladalo in odločevalo ljudstvo, je bila ustanovljena po starem zakonu — vse-državna strankn, v katero morajo priti vsi. ki imajo kake korenine v narodu. Ta stranka /eli v enotni povezanosti ustvariti ljudsko falango, ki jo nobene spletke ne bodo mogle razbiti. /. naporom te skupine bomo prišli do svobodnega življenja in gospodarskega napredka mi Slo-venci kakor tudi naši sosedje Hrvati. V slovenskem delu te vsedržavne stranke je naša naloga, dn vse naše sile združimo v prav živo aktiv-no politično udejstvovanje iu du mu zalo nosilno odgovornost za državne iu politične posle, ki preidejo na naša rnmcnn. Stvar slovenske možatosti in politične doslednosti je. da nismo sinilo živi in delovni v opoziciji, kadar podiramo diktaturo iu prolil judske režime, ampak da smo tvorni in požrtvovalni in pogumni tudi Inkrnt, kadar moramo v težkih rn/inerah graditi novo politiko iu i/ razvalin iu podrtij graditi novo stavbo ljudskega blagostanja.' Ob začetku ministrovega govora so neka teri / ozadja nekako skušali zborovanje / med klici motiti, ko pa jim je g. minister posvetil nekaj iskrenih besed. \ katerih jim je nn/orno pokazal njihovo zmoto in nje škodljivost, so se jiopoltioma umirili, ali zu vedno, ali samo /a čas zborovanja, nam ni znano. Zborovanje pn je poteklo vseskozi v popolnem miru in redu. Govorili so še min v pok. Ivan Vesenjak. predsednik okra jne organi/uči je JI!/, dalje p. dr. losjp Leskovar. poslance ptujskega okraja Milni Brenčič in Marko Kranje. Sprejela je bila / navdušen jem še resolucija. ki i/.rekn neoma jno zaupanje voditelju Slovencev g. dr. Anionu Korošcu. Na vseli teh zborovanjih se ljudstvo pn slu -/i jirilike in naravnost oblegn g. ministra z najrazličnejšimi prošnjami. Cela grmada krivic le/i na ljudstvu, ki /_upnnjem zre v svoje ljudi, da jih bodo poprnvili. Shodi JRZ v Suhi Krajini Včeraj, v nedeljo. 17. nov. so se vršili izredno dobro obilni shodi JRZ v Žužemberku, Ajdovcu iu Šmihelu pri Žužemberku. Na shodih sta govorila bivši minister dr. Kulovec in novomeški odvetnik Veblc. Zahteve zborovalcev so izzvenele v poziv oblastem: Dajte Suhi Krajini vode in ckktrilicirajte Dolenjsko! 1„ iii rt ;>';/ Italija v borbi p roti sankcijam Veliki fašistični svet je sklenil Pozdravljamo - obsojamo - nalagamo - sklepamo - odrejamo... Kini, 17. nov. AA. Agencija Slofani poroča; Na snočiijeni sestanku vrhovnega fašističnega sve-la jo predsednik »eiuiUi Koderzoni predlagal načrt resolucije, ki pravi: Vrhovni fašistični svet tolmači razpoloženje vsega italijanskega ljudstva tako, kakor jili je ljudstvo samo izrazilo na ogromnem ljudskem zlioru dno 2. oktoliru t. 1., ko je v svojem voditelju pozdravilo moža. ki uresničuje svete pravice italijanskega narodu, da si s prekaljeno hrabrostjo svojih sinov pribori sredstva, ki so potrebna njegovemu življenju in njegovi bodočnosti. Resolucija pravi na to. da zaupajo vsi Italijani neomajno svojemu voditelju in da so v dosego postavljenih ciljev pripravljeni na vse žrtve. Po sprejetju te resolucije je glavni tajnik stranke predlagal, naj s seje odpošljejo brzojavni pozdrav maršalu de Bonu in vsem bojevnikom fašistične Italije, ki s svojimi sedanjimi podvigi in delom dokazujejo, da so ohranili duha fašistične revolucije, krčeč s svojim osvobodilnim orožjem pot rimske civilizacije. Kakor resolucija, tako jo bil tudi predlog o pozdravni brzojavki sprejet soglasno. Obu predloga sta bila sprejela z aklamacijo. Nato je predsednik italijanske vlage g. Musso lini obširno poročal o položaju Italije lik pred uveljavitvijo sankcij. Po ekspozeju predsednika vlade in razpravi O njem, so sprejeli tole resolucijo: Veliki fašistični svel, zbran dvu dni pred uveljavitvijo tako zvanili sankcij proti Italiji, smatra dan 18. novembra 1035 zu zgodovinski mejnik krivice in nepravilnega ravnanja in obsoja sankcije. kakršne doslej še niso bile odrejene proti no- beni drugi državi. Sankcij« smatra za poskus, ki nuj v gospodarskem oziru ovira italijanski nurod. .Smatra jiii dalje kol brezuspešen poskus, ki naj italijansko ljudstvo poniža in ga ovira pri uslvu-rilvi svojih idealov zu boljše pogoje svojega življenja. Svet izreka hvalo vzorni in neomajni disciplini. s katero Italijansko ljudstvo dokazuje, da se popolnoma zaveda zgodovinskega pomena sedanjih zgodovinskih dogodkov in ga poziva, naj se z neomajno voljo upre sankcijam s leni. da s polnočjo činileljev sedanjega reda mobilizira vse vire svojih moralnih in gmotnih energij. Svet poziva vse Italijane, ila 18. novembra za 24 ur okrase svoje domove z zastavami. Svet sklene sklicali 1. decembra v Rimu sestanek vseh 204 pokrajinskih odborov mater in vdov vojakov, padlih v vojni, da pripravijo splošno narodni odpor, pri katerem naj italijanske žene igrajo najodličnejšo vlogo. Svet odreja, naj se na občinskih doiuih po v sej Italiji postavijo kameuite spominske plošče, na katerih naj z;t bodoča stoletja zabeleži jo ogromne krivice, ki jih delajo proli Italiji, proti državi, ki si je na vseli celinah slekla velike zasluge za splošno prosveto. Svet izraža svoji simpatije listini državam, ki se niso priključile sankcijam in ki so s tem delale za mir in pokazale razpoloženje svojih ljudstev. Veliki fašistični svet je prepričan, da bo italijansko ljudstvo s svojim zadržanjem v nastopajočih preizkušnjah dokazalo vsemu svetu, kakšne so rimske vrline. Seja velikega fašističnega svela se je začela snoči oh 22 in je trajala do davi ob 0.45. Prihodnja seja jo sklicana za ponedeljek, 18 t. m. ob 18. Z abesinskih « «• v v Abesinci k odpoklicu marsaHa de Bono Hetiter poroča: Visoki abesinski uradnik je test o odstavitvi generala de Bona sprejel •/, velikim zadovoljstvom. Izjavil jo, da jo lo najboljši dokaz, da Italijani s svojim dosedanjim prodiranjem niso zadovoljni. Neki drugi fiiukeijoiiar pa je izjavil, da je irebu zdaj računati z, novo italijansko ofenzivo, ker bo hotel pokazati nove uspehe. Zu nas bo dobro, je nadaljeval, če lioilo Italijani skušali prodirali *e hulj proti severu. č'im slabše bodo njihove pri> iiietne zveze, tem bolje bo z.n naše napade skozi njihove črte. Neapelj. 17. nov. A A. Danes odplujela iz lu kajšnjega pristunišen v vzhodno Afriko dva par-nika z letalskim gradivom, v ponedeljek pa od potuje maršal Badoglio, novi vrhovni poveljnik v vzhodni Afriki. Spremljalo ga bo več general-štabnib oficirjev. Potoval bo na p: miku Sanio ■ .! . v Masavo. /. istim pavnikom pojile tudi skupina novinarjev m kakih 2000 strokovnih delavcev. Severna Ironta Čez reko Takaze ni mogoče Adis Abeba. 17. novembra. AA. DNB poroča: Po abesinskih poročilih s severnega bojišča je italijansko prodiranje v inakalski rnkrajini proti reki rakazi ustavljeno. Kakor se tu poroča, vodijo posamezni abesinski oddelki severno od Makale za hrbtom italijanskih čet gverilsko vojno proti sovražnikovim zvezam v zaledju. I o delovanje abesinskih oddelkov povzroča Italijanom vtlikr izgube in jili ovira pri njihovem prodiranju. Po abesinskih poro čilih napadajo ti oddelki i/iteifada in večinoma po noči italijanske kolone, ki prenašajo strelivo in živila v bližino bojišča. Italijanska cele niso še nikjer prekoračile reke Takaze. V Alabueli so Italijani dngraili letališče. Njihova letala lete vsak dan proti jugu. •S- • « oopse Južna ironta Boji pri Saša Banehv Kini, 17. nov. AA. tlavus poroča: Po veslih iz Mogndišo je prišlo 30 km severno ml Snsabane pri tamošnjih vodnjakih v dolini reke Falane do iiinlih bojev. Spopadli so se abesinski oddelki, ki so izpraznili <> orali ji j in kolenu generala Mulettija. Vbcsiiicev je bilo kakih ItltlO. Italijani so pobili okrog 300 \besiueev, 30(1 pa so jih ujeli. Po končanem boju so se Italijani z velikim plenom imi-nieije vrnili mi svoje položaje. Se ta teden bitka za Džidžigo Poročilo Havasovega poročevalca: Položaj na ogudenskem bojišču Je takle: Italijanske čete, ki so se 10. t. ni. nahajale kakih 80 km oil Dngnburja, so zdaj v bližini tega mestu. Zdaj se nahajajo pred abesinsko trdnjavo Mologaj. Verjetno je, da gre za sprednje oddelke italijanske vojske, no pa za njeno glavno silo. H;is Nasilni se je vrnil v Džidžigo. v Hararju krožijo glasovi, dn liodo prihodnji teden hudi boji. A besinei so trdno prepričani, dn Italijani s svojim napadom na Džidžigo ne bodo uspeli. Ker mu niso podvojili plače Poročevalec agencije llavas javlja: Ameriški letalec .lulian je odložil ineslo, ki ga je zavzemal v abesinski vojski. Kakor Jo znano, ga je abesinski cesar lani sprejel v abesinsko vojsko in mu podelil čin polkovnika v abesinskem letalstvu. Letalec .lulian. ki je ameriški črnec, je svojeas predlagal, naj bi abesinska vlada najela še drugih 15 ameriških letalcev, ki so se Ze nahajali v Londonu. Njegov odstop je nepreklicen. Kaž. ilu je odstopil, ker mu prejemkov niso hoteli podvojili. .A Krst prvega letala Ahad. aerahluba Belgrad, 17. novembra, m. Danes dopoldne ob 10, je bil ua prostoru zu Tehniko nu zelo svečun način izvršen krsi prvega motornega le-talu Akademskega neroklulni kraljevine Jugoslavije kot je »Slovenec« že norotttl, je prišlo na io proslavo tndi veliko vjsokošolčev in slušateljev srednje tehnične ®olc iz Ljubljano. Vseli udeležencev iz države pa je h j In okrog 2000. Prostor zu tehnično fakulteto -o visokošolei /a lo svečanost primerno uredili. Novo inulurini letalo je slnlo na sredi prostora, na desni in lovi pu jo bilo razvrščenih še pet jadralnih letal. Na rastno tribuno so ob 10. stopili odposlanec \j. Vel. kralju Petra polkovnik Viujnovič. zastopnica Nj. Vel. kraljice Marije dvomu dama gu. Srskičeva, prosvetni minister Dolnivoj Slo. šovie, poveljnik letalstva general Nedic in šle-vilni drugi miličniki ko so bili izvršeni eerk-icui obredi, jc pristopil k zastavi, na kateri je bil vdeluu krasen napi- Kraljevič Andrej ku-nioviil IT M. 10" . polkovnik Naumovič. privezal /ustavo na drog icr jo izročil zastavonoši Leopoldu /ubiliiču. slušatelju ljubljanske 1'ilo-/olske fakulletc z lie-edami: V imenu v zvišciie-ga botra Nj. Vis kraljeviča Andreja in kot odposlance vsega kraljevskega doma. izroča i oč to posvečeno /astavo \ kadcmskemti aeroklubii kraljevine Jugoslavije iskreno /eluii. da naša akademska oinluilinn pod tem svetim simbolom izpolni narodni iu splošni elovcčanski ideal V lepili besedah je izjavil akademik 'žiibulič. da bo čuval zastavo kol največjo svetinjo, l\o jc končal šc prav u-lav ni duhov nik ceremonije, jc pristopila k inotorneinu letalu ga. Srskičeva. udarila na propeler s steklenico šampanjca icr / besedami: \ imenu Nj. Vel. kraljice Marije dajem temu avijouu akademskega ueiokluba kraljevine Jugoslavije ime /'latibor.i Nato jc bi! izvršen še krst petih brc/uio-tornih jadralnih letal, ki so dobila ime L.jub-ijuuu«. 'Zagreb«. Belgrad;, .Skoplje«. Suim-ticu« Belgradu - je botroMilu soproga lr. Slo-! jadinoviča. /ugrebu gu. lili/n Panjic Ljubljani ga. Clregorič. Skopljit« ga. lopovič, Su-i bolici« pa ga. (ijorgjevjč. Nato jc zaigrala vojaška godba državno himno. Množica je navdušeno vzklikala vsemu kraljevskemu ilonui. Nato se je ruVvil sprevod. ki ie sni po glavnih belgrajskili ulicah k univerzi, kjer so akademiki i/.rofili /astavo lektorju dr. V ludiniirju čoroviču, da jo hrani, dokler so uc /gradi v Belgradu lasten akademski doni. Ob priliki krsta prvega motornega letala Akademskega aeroklulia kraljevine Jugoslavije je prišlo v Belgrad izredno veliko število slušateljev srednjih tehničnih Sol iz vse države. To priliko so dijaki izkoristili iu sklicali snoči v dvorani tehnične fakultete sestanek delegatov srednjih šol. Na lom sestanku so razpravljali o akciji, ki jo hočejo pokreniti, da se srednjim tehničnim šolam prizna enakopravnost srednjih šol. V ta namen so izvolili poseben odbor, ki gn tvorijo dijaki srednjih tehničnih šol. Ta odbor bo predstavljal ekse-kutlvo, ki bo izvrševala sklepe, katere bodo soglasno sprejeli dijaški odbori srednjih tehničnih šol v državi. Vsak tak odbor na posameznih šolali lio sestavljen iz dveh do treh dijakov dotične šole. Dijaki hočejo pričeli svojo akcijo z. resolucijo, ki jo bodo dostavili posameznim ministrom in tudi poskrbeli za to. dn pride v javnost, ki jo hočejo za to vprašanje zainteresirati. i A Ss.if Vsaka 'ASPJRIN- TABLETA nc»i Bayer-jev križ kot garancijo s» pristnost. Proti vsem bolečinam in prehladu OeUj ie rcgmlr. pod S Br 670-1 od I. III. 195S • I uhl ju na. 17 novembra. m no Belgrad. 17. nov. m. Draniatski odsek tukajšnjega Prosvetnega društva je uprizoril danes popoldne in nocoj v dvorani za katoliško cerkvijo v Krimski ulici šaloigro Scapinove zvijače .-.. Oho predstavi sta odlično uspeli. Koncert Ljubi,junskega komornega kvarteta se vršil v nedeljo, kakor je bilo pomotoma javljo-v včerajšnjih dnevnikih, temveč se bo vršil dunes ob 20 v Filharnioiiični dvorani, nakar opozarjamo vse ljubitelje komorno glasbe, člani kvar-ictii: Pfeifer l.ijon, Stanič 1'i'anjo. šušteršič Vin-,o iu MUUer Gustav so nam porok za izrodili umetniški ir/.itek, '»i se nam nudi lu večer. Vstopnice po običajnih koncertnih eenali »o nu razpolago ie/. dan v knjigarni Glasbene Matice, od pol -0 dalje pa pred koncertno dvorano. Prikrojevalne tečaje za krojače iu šivilje priredi v Ljubljani v zimskih mesecih 1'j.i." 30 kr. biinslia uprava v Ljubljani. Tečaje bo vodil obrtni učile!j g. Kimlelj Alojzij. Interesenti, oziroma in-!cres.'iiliuje naj se prijavijo usliuono ali pismeno io 10. decembra t. I. pn reioralii za pospeševanje obrli v Ljubljani, Knailjava ul. 0-1., J. soba St. 22, kjer dobe tudi podi-oluie informacije. Martinova nedelja l'o .starem običaju praz-uiijejo Slovenci god jiriljubljeiiega svetnika aa nedeljo za godom. Praznik cm :'i najbolj priljubljenih sveliiikm, -v, Martina, patroua novega vina, dobre jeduče, gosje pečenko, pa tudi /gleda dobrosrčnosti, sc praznovali torej dunes, čeprav so nekateri skušali liiuituiovanji prestaviti že nu prejšnjo nedeljo Vendar: prava Martinova nedelja je bila danes. Okoli Ljubljane je več lara in vasi z imenom Šmartno in te vasi so bile dunes cilj Številnih ljubljanskih izletnikov. P« tudi v Ljubljani so se morale cvrli marsikje gosi ter druga perutnina o čemer jo mogel sklepati vsakdo žc v soboto dopoidn«, ko je liila na ljubljanskem licu perutninska kupčija tako /ivalinu. Da so marsikje pokušali tudi novo vino — leios je izborilo lo je pa \ Ljubljani na Martinovo nedeljo že stara navada. Prod današnjo nedel.j.i je In' ua tovornem kolodvoru iu nu ljubljanskih cestah velik promet s sodi, polnimi žlahtne tekočine , Policijska kronika. Polici ju ie od sobni-.- ua. nedel jo aretirala celo v i sto raznih ljudi, ki jih zasleduje sama ali pa druge ohladi, po večini zaradi malih goljufij iu tatvin Ilkran je policija odkrila tudi nekaj nemorala h afer. Med prijetimi je namreč več skruiuo pokvarjenih ljudi, tako moških, kakor žensk llazen enega teh nemoral nožev. pa imajo vsi u>ctirunci št; zločine proti tuji lastnini uu vcii. Nekatere areliranee zasleduje tudi zagrebško policija. murnu »m am Občni zbor Narodne proiituherhulozne iige novembra ifamom - Veličastni dnevi v Skophu - Oijosfco zastopstva iz vse države Skopi jc, 17. novembra. A A. Včeraj in danes so bile tukaj velike proslave v zvezi z odkritjem spomeniku za dijake-bojevnike ili jaških čet, ki so sodelovali v osvobodilnih borbah leta 1914 in 1915. Že v pelek. so prispeli s posameznimi vlaki bivši dijaki-bo-jevniki, katere >n na skupcUskcin kolodvoru prisrčno pozdravili njihovi tukajšnji to-v-n-riši in pn načelnik Skoplja K. Siiiiijanie. Včeraj ob 11 dopoldne je bila v sabonii cerkvi služba božja /.a pokoj padlih dijakov-bojevnikov. Daroval jo je skopel.iski mitro-polil Josil' oli številni a.-istem;i skopeljske dubovščine. Cerkev jc bila nabito polna zastopnikov oblastev in ineščanstva. ')li 20 se jo vršila > narodnem gledališču svečana predstava. Igrali so Staiiimiroviče-vo Poljsko bolnico in Vojnov.iee.vo Stani eo . Pred sanio predstavo ,:e bivše dijnke-liojevnike pozdravil g. Ljubomir Markovič, ravualtdj gozdnrskega ravnateljstva. Danes pa so v navzočnosti kakih 15 tisoč meščanov, gostov in zastopnikov oblastev odkrili spomenik padlim dijakoni-bojcvni- Hongres -obotehn^kov Zagreb, 17. nov. b. Danes prcdpoldne se je vršil v prostorih novinarskega doma kongres Zveze zobo-tehnikov Jugoslavije. Na ta kongres jc prišlo nad 30» delegatov iz vse države. Sedež Zveze je v Ljubljani in je samo iz Ljubljane prišlo 70 delegatov pod vodstvom svojega predsednika g. Slanovca. Zo botehnikov. ki so organizirani v zvezi, je nad 1200. Na današnji kongres so prišli delegati iz vseli krajev države. Kongres je otvoril predsednik zagrebške sekcije g. Vidman in predložil pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestil iku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, socialnemu nii-nistru Komneuoviču in ministru dr. Kreku. Nato ie prečital pozdravne brzojavke češkoslovaške, poljske in avstrijske zobolehniške organizacije. Nalo je prvi govori! g. Bojan Savnik, tajnik zveze iz Ljubljane, ki je |>oročal o ciljih zobotehniške organizacije. Nato je g. Marjan Krsuik poročal o |X)leku iri raz vojn takozvanega zobotehniškega vprašanja. O. L. Zupan iz Ljubljane je releriral o posledicah neso-cialiiega zakona o zobotehniklh iz leta 1030 Obšir no je razložil, kako je ta zakon prizadel ves zobo-tehniški stan- Delegat iz Vinkovcev je govoril o zakonu samem iu kritiziral vse člene tega zakona. Nato kom. Spomenikk je delo kiparja Dolina rja. Postavili so ga bivši dijaki-bojevniki svojim padlim tovtivišem. Spomenik je blagoslovil liietropolil -losi f, na kar mi prečitali liismo. ki gn je poslal Njegova svetost patri.i a vh Vurnnva. Po posvetitvi spomenik« so govorili bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtie, v imenu pvj-reililel.iskega odboru, minister za gradnje inž. Boliie. ki je prispel v Skoplje iz liel-graila .lavi oli It.ijt! v imenu kraljevske- vlade. zalem ilivizijski general Oliradovie, ki je govoril v imenu ministra vo.j-ke in liiov-nui-iee. V imenu ruditeljev (J i. i ■: i k t»v -11 o j t1 v 11 i -kov jc govoril Branislav Nušie. Na kraju je govoril predsednik skopeljske. občine Smi-Ijanie. Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljico je slav Nikolič. zaslopnl armijski poveljnik general Vo.ii-(tli 13 je bil svečan banket. Ob l(j pn so se dijaki-bojevniki sestali nn sejo. Vse Skoplje plava v morju državnih ii narodnih zastav. se je razvila živahna debata, katere so sc udeleževali številni delegati. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se priznajo onim zobotelinikoin vse pridobljene pravice, kateri so na dan uveljavljenja tega zakona bili v poklicu, lako, da jio treh letih učne dobe in j5o šestih letih pomočniške prakse sinejo nositi naslov dentista-telmika. Preprečili se mora ustvarjanje prolelarijala v zobo-lehniškein stanu iti zahteva se pokojninsko zavarovanje. Revidirati se morajo vse krivične odredbe zakona iz leta 1030. Shodi dr. Hodtere drugih strank je ■lugoslovanska na-Lozniei, katerega llodžera je v svo- Itelgrad. 17. nov. ni. Poleg priredila danes več shodov tudi rodna stranka, med drugimi v se je udeležil sani llodžera. Dr. jeni govoru ostro napadal politiko d rja Mačka. Drugi shod ItodŽerine stranke jo bil danes tudi v Banji Luki. Na leni shodu pa ie prišlo do pretepov, ker je vaSInn navzočih '.-neela vzklikni? proti fašizmu in proli pristašem Jugoslovanske narodne stranke. Ljubljana. 17. V Sloveniji obstoja že 5 let Narodna protitu-berkulozna liga. ki jc združila y sebi vse krajevne protituberkuloznc organizacije in ki more bili že ponosna na svoje uspehe v tem kratkem času s.o-jega obstoja. Narodna protituberkulozna liga, ki obsega vso Slovenijo, je imeh danes dopoldne v dvorani OUZD svoj 5. redni občni zbor. Udeležili so se ga »si najbolj vidni delavci na zdravstvenem polju v Slo; veniji, številni delegatje posameznih lig, zastopniki raznih oblasti in korporacij, v častnem številu pa tudi zaščitne sestre in gojer.ke. Bausko upravo je zastopal načelnik dr. Majer, mestno občino lizik dr. Rus, Rdeči križ dr. Fetticli, Higijenski zavod dr. Pire, Okrožni urad šel-zdravnik dr. Zaje, Delavsko zbornico tajnik g. Urntnik, Trg. boln. in podporno društvo dr. Pless, Zavod za zaščito otrok dr. Dragaš, dalje so bili navzočni šefi vseh dispanzerjev, med drugimi pa še primarij' internega oddelka v bolnišnici in bivši inšpektor za tuberkulozo dr. Miitko ter okrajni sanitetni rekreut dr. Lapaj-ae. Navzočni so bili tudi vsi šefi dispanzerjev. Oljčni zbor ie začel predsednik dr. Jo/.a Bohinjec. ki je pozdravil vse zastopnike Iz njegovega predsedstvenega poročila posnemamo, da so posamezne krajevne lige in edinice v preteklem letu dvignile svojo živahnost, k čemur jim pomaga po; polna denarna in upravna sainosto'nost. Celo pri - mariborski je izginilo nezaupanje. Posebno hvalo • je izrekel predsednik časopisju in. časnikarjem, ki i so s svojim delom podpirali delo prolijetičnega 1 gibanja. Poudaril pa je tudi naklonjenost g. bana ; in vse banske uprave. Dcputacija 10 odbornikov je I bila sprejeta pri Nj. Vel. kraljici Mariji ter ji v t r i-tirni' avdiieuci poročala o protituberkiiloznem skrbstvu v državi. Kraljica jc pokazala živahno zanimanje iu kol trajni uspeli te avdijence bo nedvomno ustanovitev fonda kraljice Marije za protituber-kulozne naprave in ustanove. Zal pa je Osrednja vsedržavna jugoslovanska liga zelo neaktivna. Sicer pa piotittibcrkulozno gibanje uživa le skromno |xi-nioč od javnih ob!asti. V zadnjem času slo bila otvorjetia dispanzerja v Ptuju iu Murski Soboti Icr ekspozitura dispanzerja v Rogatcu. V kratkem bo otvor en dispanzer v Kamniku oniGfročeup pa je delo dispanzerjema v Mariboru in Celju. Loleuiska ' mesta si tudi žele dispanzerjev. Letos je lij;a začela I izdaiali svoje glasilo Delo proli tuberku'ozi«. I Predsednik je izrazil hvaležnost dr. Tomažu I ur-lanu za njegovo vestno urejevanje. Tajniško poročilo je podal dr. I -auce Debevec, ki je ugotovil, da ima litfa 40 krajevnih organizacij. Po ugotovljenih sMlistikr.li ima ')'.? krnievttili li.? 6340 članov. Od ostalih ni roJntkov. (ilede lanskoletnega sklepa, naj se pozove otllvor za postavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru, da bi se dosegel s|>oi"a'um. in da Iti se zbrani zneski, kolikor ostane od likovnega siHimenika. porpbili tudi za zirraditev boluišliae /a jelieiie ticlinke. V leni sim-.|u o tudi bii di-e/en - .'»um. I .iju:l> je poroča' pe o drugih drušlveuih zadevah ivr o zdravlje- nju bolnikov v primernih z:.vodih in,o izolaciji nc-ozdra ljivih jelicnikov. Blagajniško poročilo je jioilal g. Celešnik. Ak-liva lige znašajo 407.000 Din, promet pa je znašal 164.0C0 lJiii. Obširno poročilo o delovanju je j>cdal prima-ri dr. Robert Neubauer, ki jc Mavaja'. da ona Slo-vei-ija danes 0 protituberkuloznih ■ lisp.inz:rjev, očrta 1 je naloge dispanzerjev ter poiilaril. da ' dispanzerji uživajo zaupanje juetstva, saj so v prvih dtvetii; mesecih lelošniega leta izvrši'i 0720 prvih m 4123 ponovnih preiskav, i020 rontgeuskih pregledov, 2' '08 preiskav krvi, 2854 11 lberku i irisk: h poizkusov in 025 pregledov izmečka. Odkritih ie bilo 325 novih primerov odprte in 1201 zaprte jetike pljuč poleg drugih tuberkuloznih obolenj. Disjiaii-zerji so napravili v tem razdobju 801 umetnih pneu-inotoraksov ter več kol 400 injekcij kalcija, zlata, tuberkulina in drugih injekcij. Dispanzerji so us'X'.š-no vršili razne preiskave, čeprav si1 dispanzerski zdravniki in dispanzerske sestre preobložene Primanjkuje pa sredstev za učinkovito socialno pomoč siromašnim jetičnim bolnikom iu njihovim družinam. Slovenija je že sedaj na prvem mestu glede zatiranja tuberkuloze, na kur mora bili ponosna, ker so Slovenk dosedaj vse storili |x> lastni inici-jaiivi ter z lastnimi sredstvi iu močmi. Razvila se< je zelo živahna debata, v katero so posegli okrajni vel. dr. Lapajne, dr. Tomaž Lur an, dr. Prodan, šef zdravnik dr. Zaje, dr. Majer, dr, Lunačkova, dr. Neubauer, dr. Bezek in drugi. Debata je pokazala po večini soglasje v mnenju. da je prolijetičnn ohrambn še nezadostna in da bi jo bilo treba izpopolniti. Na žalost naši dispanzerji ne morejo biti samo zavodi, ki ugotavljajo jetiko, temveč morajo bili tudi male bolnišnice. Med vsemi činitelji le borbe, tako med oblastmi. ligo in njenimi dispanzerji ter bolniškimi bla gaj nam i, zlasti pa med zdravniki, mora vladati po polno soglasje. Za Dolenjsko je nujno potrebna redna fiziološka služba. Za mladino ne gre, da bi se gradile barke, temveč morajo biti jxistavljem sa-natoriji na deželi. Tudi oblasti se morajo bolj živahno zanimali in gmotno jXKi|.>reli delo Proti tuberkulozne iige. Resoluciji sla predlagala dr. Prodan in dr Alujevie. Prva resolucija ugotavlja najvažnejše poir.be v protijctičiii borili in naproša bansko upravo, naj vstavi v bodoči proračun pol-inilijonski znesek za podporo |iroiiiuberkii!ozuega gibanja, druga resolucija sc zahvaljuje javnosti za jx>dp<;ro, obžaluje pa. da protituberkuloznega gibanja ue |Mdpirajo sc nekateri važni žiniielii. tako življenjske zavarovalnice, občine, industrije itd. Resoluciji sta bili soglasno sprejeti. Pri volitvah je bil soglasno in z aplavzom izvoljen za predsednika ponovno dr Joža Bohinjec, v odbor pa: dr. Allonz I evičuik, dr. France Dc-hevec, Uratnik, Celešnik ter nekateri drugi. V nadzorstvo so bili izvoljeni dr. Zaje, dr. ličar in zu-pan dr. Ravnikar, v razsodišče pa dv. Majer, dr. Rus in dr. Brmutoui, oriinarij v Miir. Sclioti. Občni zbor je ob t zaključil predsednik dr. Bohinjec, NedelJ&hii spori Ilirija v ligi, Primorje izpadlo Ilirija s Hašk 2 :f (2:0) Ljubljana, 17. nov. Že dolgo ni vladalo v naših športnih krogih tolikšno zanimanje za kako nogometno tekmo, kakor zu današnjo. Zato se je /..bralo okrog 2000 glodalcev na igrišču ASK Primorja, ki je nestrpno pričakovalo začetka in z veliko iiorvoznosl.j.o zasledovalo posamezne laze boju. Tekma je iznuilla tako, kakor so vsi želeli, zmagali so domači ter si /.migu rali dve dragoceni točki iu s tem vstop v državno ligo. Haškovci prav gotovo niso mislili, da bodo morali poraženi oditi iz Ljub Ijano; kajti prepričani so bili, da bodo z današnjo tekmo odnesli sigurno zmago v Zagreb. Toda prišlo .ie drugne* zmagali so domači pod nevtralnim in strogo objektivnim sodnikom, ki je skrbel zu vzoren in regttla-ven potek tekme. Sodniku gosp. Lokveuzu i/. Dunaja sta se predstavili, moštvi v sledečih postavah: Ilirija: Kožic—Peru les, Luce -Unterreiter, Varšck, Sočan—Ico. Lah, Pikič, Griintal, Doberlet. „ Hašk: Urini«- Slivnk, Golite—Woll. Ga-jer, Kunst—Fink, Jeren. Horvat, Leinert, Sram. . Igra sama ni nudila posebnega uzillta 111 ie bila samo v začetku prvega polčasa znni-nimiva. Težak in blaten teren in izredno težka žoga sta zelo ovirala igralce, katere je tekom obeli polčasov močil dež. Vendar pa .ie bila tekma kljub (emu napeta, kajti gledalci so s precejšnjo nervozo zasledovali potek borbe, ki je bila danes zu obe enujsto-rici izredno važna. Ako bi bilo vreme naklonjeno, bi danes prav gotovo gledali tekmo, kakršne v Ljubljani že dolgo ni bilo. Obe moštvi sta se zavedali, resnega položaju, v katerem se nahajata, rudi vstopa v državno ligo in zato je vsak posameznik nn obeli straneh napravil to, kar jo bilo v njegovih močeh. Ilirija .ic igrala v začetku nekoliko bolj nervozno, kakor gostje in zato ni bilo pri njej prave kombinacijo in pn smiselnega podajanja. Hašk je v tem pogledu tnulkri-l.jeval svojega nasprotnika, vendar ni mogel izrabiti teh prednosti, ker so belo:zi'- m igrali zelo požrtvovalno. Ravno zato jc pri šla Ilirija večkrat v položaj, da je prevladovala, tako na polju, kakor pred golom. V drugem polčasu sla popustili obe, moštvi, vendar je imel v te.i polovici Hašk več oij igro. kakor domači. Gostje so čimdnlje bolj pritiskali in hoteli doseči vsaj jzenaeun.ie. če že ne zmago, kar pa se jim ni posrečilo. Pri tej priliki je t robu _ povdariti, da so bili gostje precej nedisciplinirani, tako, du .jih je moral sodnik ooetovnno opozarjati in kon-eho celo onega izključiti. Edino njemu se je .zahvaliti, da jc polckln današnja tekma tako regularno. , Haškovci so danes prišli /. namenom, da zmagajo, iu so zastavili vse sile zato, da odnesejo iz Ljubljane obe ločki. S svojo koni-hinacijsko igro so dali domačim mnogo posla. vendar že omenjeno - radi težkega in razmočenega terena — danes ne moremo govoriti o igri, ki smo jo pri llašku večkrat videli. Vratar ni imel dosti posla, toda. gola. l. minuti postavi Sandi s šolo-predorom in krasno, a ostro bombo 1:0 z it Ilirijo. Glodalcev se polasti velikansko navdušenje, Ilirija pa še bolj pritiska. In htd: Hašk ne drži križem rok. V 40. minuti izsili korner proti domačim, ki pa ne i/m-' meni st.ania. Isto se zgodi s korner.jem pro i belo-zclenim v 11. minuti. V 12. minuti -e domačim vnovič za.smehl.ia sreča: Doberlet da lep prerlložek, Pikič prime z glavo in žoga obtiči v mreži. Stanje 2:0 za Ilirijo. V" 44. minuti sledi še en korner proti Iliriji in kmalu nato odžvižga sodnik prvi polčas. V drugem polčasu so pričeli z igro domači in takoj v prvi minuti izsilijo korner proti llašlfu, katerega pa niso znali izrabiti. Toila gostjo so pritiskali in v (i. minuti postavi Sram stanje 2:1. Odslej pritiskajo gosi je še bolj in ustvarjajo nevarne situacije pred ilirijtinskim golom. Toda korner v !>, minuti zopet niso znali izrabili, ravno tako kakor domači v 18 minuti proti llašku. Takoj nato nastane pred ijirijanskim golom v/ rodno nevarna situacija, vratar se vrže na žogo, nasprotnik ima žogo tri metre pred golom, a 1* sreči se ni nič zgodilo. \ 23. mi nuti pošljejo domači žogo iz kornerja v nvt V 28. minuti izenačijo gostje iz olTsirle po zieije, toda sodnik nc prizna gola, in je v tudi prej, preden je bila žouu v mreži, /vi' gal offside. V 3(1. minuti iliklirnni ko-; ei proti llašku tudi nc izpremeni stanja. V 32. minuti izključi sodnik liuškovcgu desnega braniP-a Slivaka. Domači ustvarijo v 86._nn-li ii t i izredno nevarno situacijo pred linškie viin golom, toda uspeha ni bilo. V 42. minuti pošljejo šc eukntl žogo i/, kornerja v avt in nato preidejo v zavlnčeviilop in defenzivno igro, dočim gostje vedno nolj pritiskajo radi izenačenja dokler sodnik ue odžvižga. Sodil je g. Lo loven/, /. Dunaja odlično. Predtekma: Ilirija (jun.) : Reka (jun.) 2:1. PUSTITE. ua Vam do 48u/0 dregesa u»>va gre skozi okno! Z«h»-i tej tekini mnogo prednosti, ker si je tekinu vršila nu njegovem igrišču pred zagrebškim občinstvom, ki je v resnici zmago tudi i/sililo od svojega moštvu. Tekmi je prisostvovalo nad 2000 gledalcev. Sodil jc Rakie | i/ Sarajeva. ki *tu se mu predstavili moštvi \ sledeči jjosiuvi: Gradjanski: Bartiilovič. Bivec. Rajkovie, lult. Premrl. Sin kovic. I.uzurevic. Novosel. Bihor. \n tolkovič, Zulanl. Primorje: Logar, Petrič (Jež). lit-i toncel j L. Zemljuk. Kukanja. Bon,olj. janežu" (Petrič), Pupo (Junežič), |e/ (Pupoi. Rertoncelj II. (Uršič). . \ so igro je nudilo Primorje (, rud umski mu močan odpor in je mestoma prevladovalo nn polju. Najboljši tlel moštvu je bila ožja obramba z vratarjem l ogarjem nu čelu. Bcrt-nicelj I je ime! danes svoj dan in je bil sjiloli nuiboljši igralec uu igrišču. Preseiicčul jc z veliko hitrost io in odločnim startom na žogo. Ruzčistil je štuvjfnc nevarne situacije in mnogo pomagal s svojimi dolgimi pasovi celo napudu. Desni lirunilee Petrič je bil v začetku 2. poK-usa ranjen in je poslej samo sta tiral nu dednem krilu. Dobro ga jc uadouie"čul (c/. Krilska vrsta jo < srer!n jim krilc em Kukanjo pritlo'>ilu. Zeinliakn manjka ua hitrosti in prodornosti, Boiicelj pa je imel proti surovim igralcem G. te/ko nalogo, vendar jc dobro ziilagul napad V napadu jc bila boljša levu strun z Bertonccljem II. in ršičem. V I. polčasu je ugajal ves napad s svojimi prodori /.uradi lepih in 'učnih kombinacij. Primorje je danes zaslužilo zmago, kaiti 11 metrovka. ki jc odločil;.- tekmo, je bila diktirana prestrogo. Gradjanski je nastopil v i-ti postavi kakor proti Iliriji, Premrl kot srednji krilce je bil odličen. Obramba je mnogo igrala na vratarja. V napadu je bilo najboljše levo krilo /alant in leva zveza \ntolkovič. K zmugi (<■ jc iiiikv: > jiomagalo občinstvo in pa številni rouli. ki jih sodnik ni upošteval. Potek igre. Prvi polčas: P ima začet ir udarec, vendar sc ue znajde in G. preide v vodstvo. \ 2. minuli preigra desno krilo (,. I.uznrevič krilsko vrsto P in poda žogo pred gol Boliorju, ki strelja mi-ino nesiguriiega Logarja v gol. P. sc po tem udarcu zbere iu preide polugon a \ vodstvo. Igla se nekaj minut na polovici Grndjanskegn- V 12 minuti predloži Bcrtoneel II. I išiču, ki jicljc žogo sam proti golu (,. ia j' pošlje z rn-/.aiitnim strelom neubranljivo v Desni kot. 1:1. Sedaj je zaigral tudi G. energično. Igra jo liitru iu zanimiva. V 14. minuti gneča pred golom P., v kateri je Bcrtoneel j nustrel jen v roko. Sodnik po krikih iz publike pri-odi krivično II metrovko, ki jo Autolkovič spremen' v 2 gol za Ci 2:1. Igla postane živahnejša. S filmsko naglico sc spreminja položaj v korist P., imto zopet v korist C,., vendur gredo vsi napadi v llič. P. ima jji-i svojih napodili veliko smolo, ker strelja skoraj vse žoge čez prečko ali pa v mit, ali pa vratarju G. naravnost v roko. Nupad (•. pa odbija sijajna obramba I'., ali pa lovi žogo vedno boljši l ogar. Skoraj sc nc more govoriti o premoči enega nli drugega moštvu, kur dokazu ic tudi razmerje kotov \ tem polčasu, ki je "i:>. V 36. minuti je bil težko run jen igralec G. Vutolkovič, ki sc je prenizko sklonil z glino, da l>i ustavil žogo. ju ga je /cinljak po nesreči udaril z levo nogo po (lesnem licu. (,. igra nato samo z 10 igralci, vendar se ra/.morje golov do konca I. polčasa nc spremeni, kljub temu, tla je P. v lulnii premoči. Drugi polčast' Začetni udarec ima (i. P. sc takoj znajde iu napadu ter že v 2. minuti iztisne kot proti (i., ki pa ostane neizrabljen. G. jc tudi sedaj zelo živahen Kljub menjajočim sc napadom in diktirani 10 nicirovki proli Primorju v 13. minuti, ko so Primorjiiši postavili zid. se končni rezultat ni spremenil. Sodnik llnkič iii zadovoljil. Danes dopoldne je priredilu smučurska -ok-ciju SK Ilirije cross-coiiutiv zu svoje smučarje. knteregu so so udeležili tudi nekateri zunanji tekači. Kljub dežju sc je nabralo na startu pod < ekinovim grudmii ts tekačev, ki so se iiu sturlerjevo znamenje skupno jioduli v borbo m na 2. oduosno km. seniorji pa sc or luni.irji u n T kilometrsko progo. Proga ie bila idi dežju ra/.iuočcuu in jc zaradi lega ovirala tekače. I oda kljub temu so bili doseženi prav lepi časi iu so vsi tekači prišli sveži na cilj. Posamezniki so sc takole plnsirulii Tek nu 2 km (juniorji od 14. do l<>. leta). Start in cilj je bil na istem mestu, in sicer pod ('ekinovim Sl adom, poleg tenis igrišča >K Ilirije. ter za vse kategorije istočasno 2 km pro ga jc sla do voglu C ekinovegu gradu po poli d<> rezervurju in nn vrli »nnkiilišca ter poleni po isli poti miza j tui cilj. ■— I. Junežič jože. Kuni nik, H:52. 2. /gnjn.-ir Vinko. Koroton. I jubliaiiii. IT:V). Končan Ivuu. |iigosluvija. Celje. U:li>-. 4. Bela i\itii, lugoslaviju, C rije, I3:IP). 3. /ormun Ciril. Ilirija. I3:ls. Tek ua "5 km (juniorji od lf>. do is<. letu): la prouu je šla \ začetku paralelno s prvo. poleni |>.i sc je odcepila ter vodilu skoraj do snii-knlišč.i tel stare sknkalniie in mimo nvervurja nazaj na cilj. I Kotnik lože. Iliiij.i. 14:50. J. Količini K url. Jugoslavija. Celje. Ki.lM. '•>. Žerjav Harle. Korolan. Ljubljana. Ifi.0" 4. Itluz-uik Prane. Korolan, Ljubljiinu. Ih-JI). "> \ inko. Ilirija, 1T.M. Tek na " km (seniorji): I. Miiniiiiii I ndo. Smučarski klub I jtibljnnu 2 Krp.in lan. Pliniorjc. "2:47. 3. Kvus Janko. 1VIMI 4. I lotili-ck Moj/ Korotaii,- I jiibljniia. 33:tr> 3. Lombar I'rune. Sniučiiiski klub I juh-j j mm >7 12 (v BriinSek Vinko. Jiigosluvija. Ije, 37.33. Tek se jc izvršil \ mijlepSein redu iti orguniznei iii |e bilu dobra. Proge ,n bile nek" liko dalj;e. zlasti oni nu 2 km. Na cilj «n |>ri~li vsi razen dveh. ki sta z;išln nn progi. \li ( tlldi ŠmarSinska jubilejna proslava Šmartno, It) nov. »vo/mi i Velika množica iz Smartnsga in Litije z dekanom g. Antonom Gornikom ua cehi. Marijina koncregaciia, ustanove žena in deklet prapori! šol ka mlailinu iz Smarlnepa in l.ui|s zastavami in |X>d vodstvom celokupnega učilelj-skega zbora, gasilci iz l itije in SinaHnega s pra-r.ori pod vo.lstvoin načelnikov Koprivmka in Ko-vačiča, pomladek Jadranske straže /. zastavo, eet kveni zber m šinartinsko pevsko društvo .Zvon« z zastavo so nanolnili obširen trg pred vebcnstr.o farno dekanljiko cerkvijo v Smartnem. da počakajo rrevzvišenega o ikvenecja kneza, nad-kola dt v B jegliča Med sviranjem železmčarske godbe iz Trbovelj, ubrauiin |wtrkavanjem zvonov ter oo-kaniem možnariev se je prircljal »tliki avtcmobU. Pred njim so iahali trije fantje s pape'ko in nr'o zastavo v rokah. V pozdrav Prcs> ijleimi so zaonli »Živilo!« in Poe Živi!« klici Morje robcev je mahajo v pazdrav, ko je stonil iz avtom' bda nadškof v spremstvu opata dr. Kastelca \ lepem "ovr.ru ie pozdravila prevzvivenepa mala K— bernikova deklica ter mu pokbiilla '• rd-.'ili natdjev V imenu občine je izrofil pozdrav vitkemu cerkvenemu do?tp'anstvenlku predsednik občim- g Strm a n . 7u društvo gasilcev župni starosta s S a ' o v i c , za ima rimsko pevsko društvo -Zvon« predsednik Friderik Tomizin. za ap"; siolsfvo mož in fantov Tone Možma. cerkven, kliučar c. Nace Rus, v imenu šin,"rtuv ke prosvetne zvrz- ter v imenu ženske Mari-me kcn?re-rrr-ciic g O r d e n , za d:-kliško Mariuno dni/, o \pgela Orožnik. Za vse ie pozdrave se ■zvi.eni kneze''of iskreno zahvalil. Vsa mn.o kateri je nred iz- gdč. je prevzv žica je nato Paoolnila cerkev, v postavlienim Np^vetejšim opravi kratke m«, •••t. g. d«kan Gornik Nalo ie nrevzvišeni g. nad-kol bl->crnSiovil vse f.Tjtie. Ob 5 se je začel.- "zvrati po Šmarinem mogočna nrccr-sija. v kater, ie bilo nalniani vernikov ki So nc-.1i uri/ -ne bni-ue ter z molitvi o in pet:cm :e bolj povzduonl' to vličaslno cerkveno slavnost Gofba .e svirala vsa Lilija in Šmartno sia bila ra/košno okraseiu. / oken je viselo zelenje, vse |>a ie bilo bai.H) raz-sieiijeno. Po bakljadi se je vsa množica zbrali na /upiiem dvorišču, kju" so 7.1r.iž'-iii |*vski zbori pod vodstvom pevovodje g. Ca j h na zapeli nadškofu tri pesmi, nakar je v jedrnatem m izklva-uem govoru |x>zdravil pi evzvišeuega vladiko župnik in dekan j». Gornik ter se visokemu cerkvenemu knezu zahvalil za dobroto da se udeležuje ie cer kvenc svečanosti. Nadškof se je ganljivo zahvalil vsem faranoin za ljubezen do knloli*»e Cerkve in njegove osebe ter nato navzočim |iodclii blagoslov. Le ročasi se je nato pričela razhajati množica la ranov. Šmartno. 17. novembra. Danes, na Martinovo nedeljo, pruzuik farnima jiatrona naSe lepe in obširne Smarllnske župnije, je bila zaključna slovesnost jiiliileju 8()u letnice. Vsn fnra je odlirno sodelovnln na vseh slavno«!iii in prlreditvi.il, ki ho ne vršile že teden dni v spomin na redek jubilej. Veličastna farna cerkev sv. Martina, razkošno razsvetljena in skozi in skozi prepletena z zelenimi venci, oltarji okrnšeni z lepim poznojes-msklm cvetlcm. k<*i/nulemnmi in u'eorginaiiii vseh barv, je bila nabito polna vernikov. ki so prisoslvovnli pontifikalni sv. maši. kn tero j" daroval imdUkof g. dr. \uton U. .leglie ol> številni i.siHlenri iliihovnikov. Sliivno-lno pridiiio je imel iirhidijnkon a. dr. Tomaž Klinar, ki j<> zbranemu Ijudslvi. irovoril v srce. Pri sv. maši ,?la asistirnln tudi letni mizarski mojster Ladislav Friedl iu 60 letni jirevžilkar \nlo.i šešerko. Naj počivata v miru. □ Lepo proslavo 7110 letnice sv. Lli/nhcle je pripravil s Frančiškov.) mladino neumorni njen voditelj p. Konstantin I runknr. \ ršiln sc je danes popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Nastop malčkov je privabil veliko ljudi, tla nmotri skoro prostoru niso mogli do biti. Pester spored je i/polail prireditev: dekl.-i-macije. govori, žive slike in zaključek ljubek trodejnnski igroknz Največja pa je ljubezen.-. Vse so Frnnčiškovi mladci in mladenke i/vajnli z. veliko preciznostjo ter zeli upravičeno občudovanje in priznani.'. Velike poneverbe pri »Naprednosti«. V zvezi z gornjo nolico v zadnji številki Ponedeljskega Slovenca« smo prejeli popravek, ki v sledečih točkah tej notici oporeka: L I ttnkcijonarji raz-pnSčeue Naprednosti- niso začeli izdajati po sebnega glasila Zadružni gospodar«. 2. Odgovorni urednik Zadružnega gospodarja- Alojzij f.cskovšek, ni v nobeni zvezi s funkcionarji razpu ščene Na prednost i <-. 'i. Izdajatelji -Zadružnega gospodarja- niso zahtevali likvidacije ,-Naprednosti-. 4. Izdajatelji Zadružnega gospodarja« ni-o identični s funkcionarji razpusčene -Naprednosti . proli katerim je uvedena kazenska preiskava. K gornjemu pojiravku konstallraiiK) samo, da je bil g- Josip Rože, ki je glavni urednik, Zadru/ nega gospodarja-. častili podpredsednik iu tehnični ravnatelj rnzpiiščene Naprednosti-. O. Alojzij l.eskosek. ki je odgovorni urednik -Zadružnega gos|xxlarja pa je bil član nadzorstva razpuščene Naprednosti . Koroška - slovenska/ Na podlagi krajevnih imen je bilo v zadnjem »Ponedeljskem Slovencu« dokazovanje, da je K<> roška bila nekoč vsa slovenska, lo drži! Tudi drži ugotovitev rajnega Urbana Jarnika, da se slovenska meja vsakih 10t) lel pomakne za uro hoda proti jugu t j proti Karavankam. Toda lo dvoje dejstev samo dokazuje nasilno raznarodovanje. Ce je bila — in bila je nekoč vsa Koroška slovenska, po tein je nemogoče, da bi po naravnem razvoju bilo danes tam manj Slovencev kot jih je bilo nekoč. Naravni razvoj je vsakoletni številčni prirastek, a s prirastkom številka raste, na Koroškem pa pada. -- še danes, ko so Nemci takorekoč že vse Slovence črtali, se da ugotoviti, da ni umrljivost ined koro škimi Slovenci večja kot je prirastek V nekdanjih časih pa je bilo to še veliko boljše. - Ce se je številka kljub vsemu skrčila, je to znamenje, da so Nemci Slovence ponemčevali. To se ne da zanikati. Kako?! Lahko se kdo oprime tujega jezika m si ga prilasti, a masa t. i. angro naroda svojevoljno lega ne stori. Treba je torej ali sile ah kaj podeb-neba. Tako so delali Nemci kot to delajo se danes. Vsi jim mora služiti v to, da ljudi, ki ne govore njihovega jezika, kakorkoli prisilijo v to V zgled: Učitelj v šoli vtepa slovenskim otrokom v glavo, češ vi ste Nemci! Tako delajo in lako so delali. iLetos sem doživel na Koroškem in sicer v slovenskem delu to le: Deklica gre iz šole. Pozdravi me seveda nemško. Odgovorim. Greva nekaj časa skupaj. Pa brž spoznam, da je tc: slovenskih staršev otrok. Vprašam io. Zakaj pa si me vendar nemško pozdravila in zakaj si na moie vprašanje odkod si, odgovorila nemško. Pa pravi dekletce: V šoli so nam že večkrat rekli, da smo mi Nemci in da moramo z vsakim tujini človekom govorili nemško.) Ali ni postopanje učiteljev grozno nasilje?! Je in tako nasilje vrse sedaj in so je vršili že pred 100 leti in še preje!! Naj se nikar ne izgovarja nihče, češ saj nc silijo v šoli, ampak samo j:>r i poročajo otrokom. — Kes je pa, da nemški učitelji (tudi kaka izjema se najde) znajo ua (in način ikazovati svojim učencem, sinovom in hčeram slovenskih staršev Pa četudi na fin način, a ie le ukaz, je le nekak pri tisk. je le sila! — Tudi to je sila, če učitelj v šoli otrokom neprestano jx>vdarja, da je nemški jezik najlepši, da je nemščina preko vseh delov sveta najbolj razširjena govorica, da slovanski jeziki uiso lepi itd. itd. - Ali ni to sila?! Brutalne nasilnosti kot smo je vajeni nekje drugje z navedene si ran i ua Koroškem in Pa če je ni z navedene strani, naj pn nihče ne misli, da ie sploh ni! Je, pa še kakšna! Ali ni to brutalnost, če n. pr. ljudje slovenskega mišljenja stopijo skupaj, se nau če igro oblasl jo dovoli, a podivjani slovenožrci, jo s silo prejjrcčijo! Ali ni to brutalnost?! Pa se to dogaja v nemalent številu! Ali ni lo bruial uost, če pridejo n. pr. slovenski fantje v gostilno, pa lojx> mirno za|x>jo slovensko pesem, a naenkrat prileti od nasprotne inize kozarec, zadene v glavo slovenskega pevca (pevko), da mora iskati zdravniške pomoči?! Ali ni to brutalnost, nasilje?! Ali ni to brutalnost, če nemško misleči duhovnik, ki je poslan v slovensko župnijo, da bi v slovenskem ie-ziku oznanjal božjo besedo, noče slovensko pridigati, češ saj vsi razumejo nemško!? S takimi in po dobnimi metodami delaio in so delali Nemci na Koroškem in danes govore ter pišejo, da Koroška ni slovenska in tudi ni bila! Z nasiljem delajo in tako res slovensko mejo rinejo proti jugu Pred sto leti it v Wolfsbergu bilo' še posebno mesto za slovenskega pridigarja Danes nf več potreben, ker so slovensko mejo zri j nili že toliko proti jugu, da bi bil slovenski pridigar danes tain, kier je bil pred 100 leti živa potreba, odveč — Ko smo med svetovno vojno služili v Judenburgu, smo v okolici s starejšimi ljudmi mogli govoriti še slovensko. A danes?! Stari so jx>nirli, mladi j)a, dasi so njihovi starši bili Slovenci in so slovensko govorili v družini, ne znajo, ali nočejo, ker so jim v glavo vtepli. češ da jc slovenski jezik grd. Kuituronosec bi ne smel biti nasilen! — Prt zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. St. Andraž v Labodski dolini, v ozadju Golca (Golca ali Golica, Koralpe). Iz Št. Andraža je prenesel škof Slomšek škofijsko stolico v Maribor leta 1859. Boj za pravice našega naroda na Koroškem — hujsharija Nemci na Koroškem jx>gosto očitajo Sloven eem, čc se jx>tegujejo za svoje pravice, da hujskajo. Zlasti rad' začno potem govoriti o »brezvestnih, priseljenih hujskačih«. V reviji »Karnlen«, 1. zv. 1033 je n pr. pisal glavni nemški plebiscitni bo jevnik dr. Hans Sleinacher: »Mnogo stoletij prebi vajo Nemci in Slovenci na Koroškem v miru skupaj. Lepo, mirno in v resnici zgledno razmerje, ki je trajalo skozi stoletja, je bilo šele polagoma moteno jx> brezvestnih, priseljenih hujskačih, ki so s ; silo sejali neslogo.« j Ta Irditev jc do kraja neresnična. Odoločen boj za pravice koroških Slovencev je začel Andrej Ein spieler, ki je bil vendar pristen slovenski Ko o-tanec, Rožan iz Sveč. In drugič: Koroški Slovenci ni?o nikdar Nemcev napadali, nikdar niso Nemcem delali sile in krivice, vedno so se samo branili: Njihov boj je bil goli silobran, njihov cilj je bil vedno le ta, da si ohranijo svojo narodno posebnost. Ves namen in smoter njihovega obrambnega boja je bil izražen v dveh besedah. Živeti hočemo! ■Vsakemu svoje,« to geslo je zapisal Einspieler na čelo svojemu »Miru«. Boj Slovence* na Koroškem je bil vedno samo boj za pravico. Pred pol stoletjem je pisal Einspieler v svojem »Miru« (1. 1884, 13. štev.): »Ali je res, kar naši nasprotniki venomer trobijo med svet, da mi ljudstvo hujskamo in da kalimo deželni m'r? Vselei, kadar so kake volitve, in tudi pri drugih priložnostih motijo Nemci slovensko ljudstvo steni, da jim pravijo: »Mi Korošci moramo v miru med seboj živeti. Ne j>oslušaj!e tistih, ki vas hujskajo in šun-tajo zoper Nemce!« Nemci nanirečkoroški mir tako zastopijo, da morajo Slovenci molčati kakor miš, da ne smejo razodevati svojih želj in potreb. Naš »Mir« nikoli ni hujskal in šuntal zojier Nemce, nikoli vam. ljubi Slovenci, ni rekel, da morate Nemce sovražiti; ampak on le to pravi, da imajo Slovenci no postavi take pravice kakor Nemci, zato naj se jim tudi v resnici dajo. Da nas boste lažje zasiopili, vam hočemo jx>vedati tole priliko• Enkrat je bil oče, ki je imel dva sina Ko ie pa oče brez testamenta umrl, r»lastil se je starejši sin celesrn premoženja, mlajši sin je pa moral pri njem služiti za hlapca. Mlajši brat ie mislil, da mora tako biti in se ni pritožil. Nekaterim ljudem se je pa mlajši sin smilil, zato so mu rekli: »Ti si ne umen, da pri bratu za Iilaj>ca služiš, on pa dobro živi in očetovo premoženje zapravlja; saj imaš ti ravno tako pravico do premoženja kakor Ivoj brat.« Mlajšemu bratu se je začelo zdaj v odavi svilati in lena! je brata za svoj delež. Starejši brat je bil pa strašno hud in ie rekel: »Do zdaj sva zmerom lepo v miru živela, kdo le ie pa nahuiskal zoper mene? Ne poslušaj takih šuntarjev in delaj za hlapca naprej, tako bova lepo v miru živela kakor ves čas poprej!« Mlajši brat se pa ni dal potolažiti in je šc! k sodniji. Pred sodnikom je starejši brat tako govoril: »Do zdaj sva z bratom zmerom v loj em miru živela, jaz sem bil gospodar, on pa moj hlapec. Zdaj so pa nekateri ljudje nahujskali. da me je r.ačel terjati za očetov delež. Prosim vas, gospod sodnik, da te ljudi kaznujete, ker so brata našuntali zoper mene; bratu pa ukažite, naj se odpove svojih pravic in naj mirno naprej služi!« Sodnik pa je rekel: vLjubi moj, mlajši bral ima iste pravice kakor ti. Ce mlajšega brata goljufamo za njegovo dediščino, ]X)lcin ne bo nikoli miru; ampak šele [K>tem bo jjravi mir, kadar mu izplačaš njegov delež, do katerega ima pravico.« — Einspieler ie iz le zgod be napravil nauk: Starejši brat je Nemec, mlajši pia Slovenec. Ali se pravi to šuntali in hujskati, če smo mi Slovencem KJvedali, da imajo |>o ]x>stavi enake pravice z einci? Mi Slovence ne učimo, naj bi Nemce sovražili, ampak le to pravimo: Dajte Slovencem pravice, pa bo mir v deželi. — Nemci pa Slovencem niso dali pravice, hoteli so. da »mlajši brat« za vedno ostane hlapec. Motnie v crevifo omotica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne Franz-Josef grenke vode. Kor. po min -hki. pot in nor. /,dr S-br. 15185, 25. V. 35. Domača telovadba Odslej bomo redno prinašali v »Ponedeljskeiti Slovencu« gimnastiko s slikami, da si bodo lahko naši čitatelji krepili svoje mišice in zdravje. V vsaki številki bomo navedli nekaj vaj s slikami, tako, da ne lx> nihče v zadregi, radi tvarine, s katero naj skrbi za svoje zdravje. Ponovno j>ripo-minjam, da je treba vaje izvajati pravilno, torej tako kakor so opisane, oziroma jih vidite na sli kali in pa tako dolgo, da se utrudite, odnosno, da začutile njihov učinek. Torej le na delo iti pa vsako jutro! Predvsem bi opozoril, da se začne vsaka vaja izvajati iz temeljne stoje, če ui drugače povedano. Temeljna stoja je oni jioložaj telesa, kadar stojimo z vzporednima, za širino dveh dlani oddaljenima stojialima na tleh, telo je pokonci, roki se prilegata telesu Pri bolezni žoiča poraba naravne Franz-3osefove grenke vode urejuje delovanje črev. Ren. po mM. soc. |M>1. In nor. zdr. 8-br. 15485, 25. V. 1 vaja: Iz temeljne sloje omahni v doprsni jx>-čep, pri čemer moraš držati koleni skupaj, s koleni se dotikaš prsi, glava je jx>vešena mrtvo dol, z rokama (na celili dlaneh) se opiraš ob strani nog tal, peli sta dvignjeni od tal. Pri tej vaji, ki jo večkrat |xmovi, pazi, da res omahneš sproščeno naravnost dol in tudi na tleh naj bo vse, zlasti pa glava, sproščeno slika 1.) 2. vaja: Iz temeljne stoje, roki pred telesom, tako, da se mezinca dotikala, dlani obrnjeni naprej suvaj z rokama jx>šev-no gor v visoko odročenje nazaj, da se prsna mišica dobro pretegne. Obenem se pa dvigni na jirstc. Ta vaja, ki ima n.men pre-tegniti prsne mišice, je zelo izdatna, če jo pravilno izvajamo. Za to moramo paziti zlasti nato, da gremo z rokama v ravni jx>ševni črti v položaj, kakor ga predstavil slika 2. in čim dalje nazaj, tako, da v ramah občutite sunek rok, ki naj bosta sicer ste^njeni, a ue trdi. Zaboleli vas pa v ramah ne sme, ker' je lo znak pretirane izvedbe (slika 2). 3. vaja: lz temeljne stoje suvaj s skrčenima nogama, menjaje z desno in nato z levo tako visoko, da se j>o možnosti dotakneš s kolenom prs. Pri tem se ne smeš nagibati z gornjim delom trupa naprej in ona noga, ki je na tleh, mora biti docela stegnjena (slika 3). 4. vaja: lz razkoračene stoje izvedi predklon (vodoravno), roki odroči (ju prenesi v vodoravni položaj) nato pa s pomočjo rok, ki morata biti ves čas stegnjeni (a ne trdi) in v eni ravni črti izvajaj močan zasuk gornjega dela trupa v levo in desno. Te zamahe rok porabite z a čim večje in izdatnejše zasuke, ki se izvajajo tako, da je j>o zasuku v levo stran leva roka zgoraj, pa zasuku v desno pa desna (slika 4). 1 K—er. Spomenik Marka Ttvamu Američani slave svoje velike ljudi, pisatelje in učenjake, na izviren in veličasten način. Znanemu hmnorističneinu pisatelju Marku'Tvvainu so v mestu Hannibalu v državi Missouri, kjer se je pred 100 leti rodil, postavili ogromen in nenavaden spomenik, ki bo vse leto razsvetljen z električnimi žarnicami. Mesto Itannibal je z električno žico spojeno z delovno sobo predsednika Roosevella, ki mii je treba samo pritisniti na gumb, pa zažari Mark Tvvainov spomenik v električni luči. Cez leto dni bo Roosevelt prav tako ugasnil svetlobo na spomeniku. Roosevella imenujejo zaradi tega čuvarja plamena. O Marku Tvvainu pripovedujejo množino do-godbic. Z graditvijo tega spomenika je v Ameriki zopet oživel spomin na tega velikega humorista. Ko je bil Mark Tvvain predstavljen pokojnemu an-gleškemu kralju Eduardu VIL, mu je dejal v fa-milijarnem tonu. ki je zaprepastil vso dvorno suilo: »Midva sva se pa že nekoč srečala!« Angleški kralj, ki je bil zelo ponosen na svoj kraljevski rod in na slavno preteklost svojih prednikov, je začudeno dejal: »Motite se. mister Tvvain!« Šaljivec pa je vztrajal pri svoji trditvi: »Upam, da vas zadnjič vidim tukaj!« »Ali boste premeščeni, gospod predsednik?« »... in končno, ali imate še kakšne načrte za bodočnost?« »O ja, od neke banke in veletrgovine, gospod ravnatelj!« * čevljarček: »Ali imate stare zemlje?« Pek: »Imam!« Čevljarček: »Šika se Vam, zakaj jih pa niste včeraj prodali!« »Pomislite, mojemu sinu so odpustili del kazni, ker se je v kaznilnici lejio obnašal.« »Zmerom sem vam govoril, da vam bo vaš sinko kdaj še v jx)iios.« Iz pisem. Učenec (v pismu učitelju): »Pred vsem nam je zelo hudo, ker ne bomo več mogli bivati v Vaši sredi . ..« — Učitelj (učencem ob začetku počitnic): »Sedaj se pa prav dobro odpočij-te, ne pozabite na šolo in pridite prav pametni nazaj.« Učenec: »Lepa hvala, enako!« — Oče (piše učitelju): ,Zato Vas lepo prosim, da mojega sina pošteno sklofutate. Za protiusluge vedno pripravljen ...« >Ne. ne!. . Jaz sem vas tedaj celo pozdravil in vi ste mi odzdravili!« Kralj ga je sumljivo pogledal, nakar je Tvvain nadaljeval: »Vi ste bili tedaj še vvaleški princ. Jezdili sle na čelu svojega gardnega polka ...« »In, kje ste bili vi?« ga je nestrpno vpraša! kralj. »Bil sem na strehi neke hiše!« se je glasil odgovor. Programi Radio Litthlinna t Ponedeljek, iS. novembra: lsum Vcni-.k, vsako vrste (plo.š' e) 12.45 Vremenska napoved |H>roeila Ut.lKI Napoved ensa, objava sporeda, obvestilu 13.15 .losc.phhia llake.r in Ijiicionne Boyer (ploSSc) 14.11 Vremensko porodilo, borzni tečaji 1.S.iki O boleznih srcu, ožilju in krvi (ilr. Bogomir Mnttujnn) 18.2(1 Koroške narodne (ploMe) 18 3(1 Tri obredja iz Žile (it. Vilke Ukmnrt 10.00 Napoved ensa, vremenska napove-', poročila objav« a|x>reda, obvestila tli 3(1 Nae .ura: 30-letnie-i pevskejrn društva ljubljanski Zvon (K- Zor.ko 1'rclovee) i/. I.inh-Ijnno 20.00 Prenos iz stolnice: Orkveni koncert. Sodelujejo:: k. Arnič ISlnž (orille), itdč Viiin tinilolfovn (me/,mi supran) In kvnrtel na pilinln 21.15 Prenos IT. dela opere iz llelitradn. V odmoru Napoved ensa. vremenska napoved, poročila, objavi' sporeda. Konec ob 23. Časopi&ie na Kiia$$kem Drugi orogrami Prinedeljelc, IX. novembra: llelKriiii: 30.IIH Verdijeva opera Trubadur« - Dunaj: 2I1.0C Stara Klasbn na starih Klasbilih — 21.10 Pfeana irtasba - 22 1(1 Operni orkesler — 23.5(1 Plesna irlasba — ItadimjieSIn: t(i.(H) Hunynili l,n sz to . opora Krkel Kerenzn - 10.311 J ar/. '-'II 311 1'lošre 21.3(1 Operni orkester 22.,te Litov ske pesmi 23.00 CiRanskn irlnsbn Tr*l-MIlan: 21.30 Opkcdnilnn idn-dia - llhn-llnri: 30.50 Simfonični koncert Prntin: 17 40 Klavir 10 311 VojaSkn irotbn 0 25 Vokalni oktet '.'(1.4,1 Violinski koncert 21 ..'KI Proslava lntvi.iskcirn nn rodneirn prazniku (prenos iz IMjr«) — llraliNln vn: 20 15 Ljubezen v slovaških narodnih pesmih Ihnn: 20.10 Saksofon 21.25 Zborovski koncert - VarSnva: iS.00 Klavirski konee.rl 21 30 Simfonični koncert -V..45 Plesna (,-lnsbn lirrlin—Sfullniirt — Frnnkturt linnliislierri: 20.10 VoJnSkn troillm — I 'rnthln rnII. 10 Pisnn uro Kram 22.80 Zabavni koncert - llamburn: 20 30 K, morni orkester in bariton 23 00 fjodbn nn pili nt o in nioSkt zbor — Knln: 2(1 15 Pisnn proirrnin - Mp.s/.-o 30.10 Zabavni koncert simfoničnem orkestra mi si>1( stnv 22.30 Sodobna irlastm — Vnnakorti: 31.25 Harmonika. Pri nas gotovo nimamo skoraj nobene predstave o kitajskem časopisju. To je še kar razumljivo, kajti malo jih ie med nami, ki bi imeli kdaj kitajski časopis v rokah. Kitajsko časopisje se ne razlikuje dosti od našega. Večji listi so urejevani povsem na evropski način. To so večinoma vladna glasila. Pa tudi večina provinciatnih časopisov je podpirana od vlade, ker pišejo ali v interesu mestnega Kuomin-tanga ali pa v interesu kakšnega časopisnega diktatorja. V kitajskih listih sodelujejo navadno tujci ali pa kitajski visokošolci, ki so zaradi slabih gmotnih razmer obesili študije na klin in se posvetili časnikarstvu. Provincialno časopisje se je v zadnjih letih zelo razvilo in je njegova naklada z ozirom na kitajske razmere precej velika. Tudi po večjih mestih izhaja j>oleg velikih listov tudi vse polno majhnih, ki škodujejo večjim listom. Mnogi od malih listov po svoji vsebini ne predstavljajo ničesar, vendar jih kitajsko občinstvo rado čila. Izhajajo pa tudi majhni listi, ki skušajo biti resni in prinašajo vsak dan eelo članke o mednarodni politiki. Mt.ogi prinašajo ludi romane z nadaljevanji. Tudi lo so povzeli od evropskega časnikarstva. Povprečni format majhnega lista, ki se kitajsko imenuje »Ilsiao-Pao«, je 40X2,r> cm. Črke so mnogo manjše kakor naše in se zaradi tega lahko spravi na štiri strani zelo mnogo gradiva. Prvo stran posvete ti tnali kitajski listi domaČim novicam, zadnjo pa drobnim lokalnim vestem in odlasom. Notranji dve strani pa sta jx>svečeni zabavnemu čtivu in raznim kritikam. Poleg njih pa izhajajo na Kitajskem še majhni dnevniki, ki jim ljudstvo pravi Moskito«. Ti listi uspevajo zlasti v šantrnju. kjer je mnogo bogatih ljudi Objavljajo večinoma domače senzacije, zlasti rodbinske afere, s katerimi lahko delajo velikanske zaslužke V večjih mestih izhaja dalje precej tednikov in polmesečnikov. To so večinoma resnejši lisli s politično vsebino, objavljajo pa članke za ali proti vladi. Opozicijski listi te vrste so zelo razširjeni, ker izhajajo kar brez cenzure zdaj Iu, zdaj tain, s čemer se ji izognejo. To so prav za prav ilegalni listi. Cenzura velikih listov je zelo stroga in je zaradi tega teren za razpečavanje malih ilegalnih listov ugoden. Vodilni listi v večjih mestih prinašajo vsak dan tudi uvodnike, ki jih pišejo profesorji in študentje, ki prihajajo iz inozemstva. Neki list v Tientsinu plača štirim svojim uvodničarjem mesečno po 20.000 Din. Kitajsko časopisje zalaga z inozemskimi vestmi večinoma »Central Ne\v Agency«, kateri pošiljata vesti Reuter in Ilavas. V Pekingu, Hankau, Nan-i kingu in Tsientsinu so listi, ki prinašajo dnevno ! do 10 stol|ieev inozemskih vesti. Nekatere agen-I eije, ki so službenega značaja, kakor »Rengo« in »Transocean«, dostavljajo listom vesti kar brezplačno. Legalni listi so na Kitajskem podvrženi zelo strogi cenzuri. 'In se nanaša na vse članke, celo na zabavno čl i vo. Nankinška vlada, ki se s ležavo vzdržuje na oblasti, se nad vso moč trudi, da bi časopisje ne prinašalo ničesar, kar bi bilo v njeno škodo. Zaradi lega o svobodi tiska na Kitajskem sploh ni govora. Leta 1!)34 je bilo na severnem Kitajskem prepovedano nadaljno izhajanje 110 listom. Kitajski cenzorji vršo cenzuro vsak na svoj način. Pri leni pa seveda svojo oblast tudi zlorabljajo. Naredbe o cenzuri se večinoma napačno in prestrogo razumevajo. Cenzura obstoja tudi za pošiljanje vesli v inozemstvo. Pogosto se dogodi da so poročila, poslana v inozemstvo tako iznakažena. da dobe povsem drugačen smisel. To na pravi tajno brzojavni cenzor. Enako se postopa ludi s knjigami. Na področju Kitajske je prepovedanih nebroj evropakih pisateljev. Nemoteno sf edino lahko razširja literatura, ki hvali Hitlerjev narodni socializem in Mussolinijev fašizem. Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastoonik Miha Krek. 'Jrejuie Ciril Kočevar riaka Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: K. Cefi.