THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST y AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1
GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 228.
chicago, ill., sreda, 28. novembra — wednesday, november 28, 1928.
letnik xxxvii.
Dogovor med Anglijo in Japonsko.-Nercdnosti vBolgariji
angleško-japonski dogovor. — obe državi ste odobrili pogodbo le z ustmeno izjavcf. — glavni namen te pogodbe je bil preizkusiti politične zadeve drugih držav, posebno med kitajsko in združenimi državaml
kača "karung" in njena zalega.
Tokio, Japonsko. — Nedavno smo poročali, da so japonski politikarji in državniki imeli na programu, kot eno najbolj važno vprašanje — novo angleško-japonsko zvezo. Gotove japonske stranke so se zelo potegovale za to novo zvezo. Drugi razsodni častniki pa so trdili, da ta pogodba je nemogoča, iz raznih vzrokov, ker to ne bi odgovarjalo drugim mednarodnim pogodbam, ki so bile že pred več leti sklenjene med raznimi državami. Tako je začasno ta zadeva o->:tala še kakor pokrita v meglo.
Zdaj pa prihaja poročilo, do ste Japonska in Anglija nastopile skrivno pot. ki sicer javnosti more prinesti le slutnjo, nikakor pa ne resnice, kaj ie glavni namen te zveze. Sklenile ste "Verbial pakt", ali nstmeno pogodbo, kar sicer še ni nobena prava zveza, vendar se pa more smatrati, da za to pogodbo se skrivajo važna politična vprašanja.
Poročila v Londonu in Tokio naznanjajo, da to je le premišljen korak, storjen nalašč in z namenom, da bi se s tem preizkusilo politični položaj med drugimi državami, posebno med Kitajsko in Združenimi državami; kar pa more biti le olepševalni izgovor.
Obe državi poročati, da v to pogodbo z veseljem sprej-meti vsako drugo državo, po-<"bno pa še Združene države; toda to si naj zapomni vsaka (1'žava že vnaprej, ako bo ho-i la vstopiti v to zvezo, naj ne pričakuje, da bi pri tem imela kako vplivno besedo in tudi na j ne bi bila razočarana, ako ' i se ji kje naravnost nasprotovalo.
Ta nova pogodba popolnoma jasno kaže, da nje glavni namen je angleško-japonska trgovska propaganda, ki je Kitajska. glavni cilj daljnega vzhoda.
-o-
MIHAIL0Y SE NE UDA.
Boji v Bolgariji med zveznimi in komitaikimi četami se nadaljujejo. — Bivši policijski, načelnik v Zofiji umorjen.
Dunaj, Avstrija. — Ni prišlo ravno do večjih spopadov, toda boji v Bolgariji med zveznimi in komitaškimi četami se še vedno nadaljujejo. Manjši oddelki trčijo skupaj od časa do časa in si zadajo le znatne izgube. Dogaja se pa vedno, da so gotove osebe tudi na skrivnem napadene in u-morjene.
Te dni je bil napaden in močno ranjen, Naum Pelev, bivši policijski načelnik v Zofiji, ki je pa ranam tudi kmalu podlegel. Sluti se, da je bil napaden od Mihailovih pristašev. Ker je bil umorjeni v Zofiji zelo poznan in je imel veliko prijateljev, so mu priredili sijajen pogreb, katerega se je udeležil tudi škof zofij-ski in je ob priliki pogreba imel krasni govor ter je po-vdarjal, da sedanja bolgarska politika in vstaja, bo Bolgarije oropala najboljših mož.
Vlada se veliko trudi in prizadeva, da bi komitaše pregnala in zatrla, a ta posel ne grre tako gladko. Mihailov se čuti močnega in trdi, da se še ne bo vdal.
V zverinjak v Bronx, N. Y., so nedavno pripeljali veliko kačo "Karung" z otoka Haiti. Kača je samica in je na ladji, za časa ko so jo prepeljali, izkotila sedem mladih kač.
KRIŽEM SVETA.
—	New Orleans, La. — Mrs. Ella E. Burbank, vdova major- 1 ja Nathaniel Burbank, ki je služil v ameriški civilni vojni, se je te dni močno opekla, ko se ji je vnela obleka pri močno zakurjeni peči. Vsled poškodb, bo žena težko okrevala.
—	New York, N. Y. — V ] New Yorku na spodnjem delu i otoka Manhattan, je bilo dne i 25. novembra, od 8 ure zjutraj do 6 ure zvečer prenesenih za < 650 milijonov vrednostnih pa- ;
jnirjev, iz starega poslopja
I "New York Life Insurance ]
i Co." v novo poslopje, katero <
j je bilo zgrajeno ob strani Ma- j
jdison Square Garden.
j — Chicago, 111. — Zelo vro- J
če krvi mora biti zamorka An- ,
geline Clark, stara 28 let, ki
je te dni svojega ljubimca J. ,
iThorntona zabodla z nožem i B i
ile zato, ker je po telefonu po-I klical neko drugo žensko. Ta I napad je zamorka izvršila v svojem stanovanju na 622 E. I 51. Street. Thornton bo smrt- ; ini rani najbrž podlegel.
—	Savannah, Ga. — John 1 i D. Walker, bivši predsednik
j od "First National bank of ; ! Sparta", ki so ga pogrešali še ' ! 13 let, je bil te dni najden in I aretiran, ker ga dolžijo, da je za časa poslovanja na banki, poneveril večjo svoto denarja.
—	Baltimore, Md. — Dva j para novoporočencev je te dni j obhajalo poročno slavnost v 1 zraku, med viharjem in snež
•	nem metežu. Dve sestri, Mary I in Mathilda Gabris ste bili n--(vesti, ženina pa Charles We-i ber in John Ilapke.
I — Pittsburgh, Pa. — Mr. j Theodore Gault iz Branden- , ' bursr, se je te dni podal na od-: prtem avtomobilu z svojo so-
•	orogo in tri mesece staro hče -ko na obisk k svoji bolni materi v Anderson, Ind. Ko je j nrav hitro vozil skozi Pitts-' burgh, je pa otrok kar naen-j krat mirno zaspal — bil je mrtev. Truplo otrokovo sta roditelja potem zapeljala k ko-ronerju. Izkazalo se je, da je otrok umrl vsled mraza.
—	Chicago, 111. — Policaj Albert Johnson, je te dni zalotil dva mlada roparja, ki sta skušala vlomiti "South Chicago Radiator works" na 9331 South Chicago ave. Policaj je ustrelil proti njima in je ranil
, Michaela Daley, nakar se je tudi drugi ropar, Bernard Kearns vdal.
—	Buenos Aires, Arg. — V Argentini se je pričela razširjati neke vrste kuga, takozva-no "bubonic plague", ki je povzročila že mnogo slučajev smrti. Najhujše je prizadeta provincija Tucuman. Vlada je
|, takoj poslala zdravniško po-'moč, da se kužno bolezen kolikor mogoče omeji.
-o-
LAKOTA V RUSIJI NI TAKO HUDA, KAKOR SE JE POROČALO.
Odessa, Ukrajina. — Najvišja oblast iz Odesse poroča,
•	da lakota v Rusiji ni tako hu-► da, kot se je poročalo. Neka-i teri kraji si bili v resnici zelo ■ prizadeti. Okrog 3 milijone i. kmetov se je nahajalo v po-
•	j manjkanju. Oblasti so se pa . hitro zavzele za to zadevo in
j preskrbele dovolj živila, da se i' prebivalstvo ne nahaja v stiski.
KRIZA V ITALIJANSKEM! ZOPET VIHAR NA
Iz Jugoslavije?
kako domovina izgublja najboljše moči Z iz-seljeništvom. — slepar osleparil kmete v
framu na Štajerske m. — raznotere druge
kratke vesti iz domovine.
Izšeljeništvo v avgustu 1928.
Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je meseca avgusta izselilo v prek-morske dežele 1923 oseb, 18C več kakor meseca julija. Tudi skupno število izseljencev, ki zanaša 14,389 v razdobju od 1. januarja do konca avgusta letos, je za 645 oseb večje od skupnega števila izseljencev v istem razdobju lani. Izselilo se je največ naših ljudi iz Hrvatske in Slavonije (1065), iz Slovenije (293), iz Vojvodine (251), iz Dalmacije (140), iz Srbije (86), iz Bosne in Hercegovine (75) in iz Črne gore (13). Največ jih je šlo v Kanado (881), Zedinjene clržave (589), Argentino (347), Brazilijo (55) in Uruguay (49). Vrnilo se je meseca avgusta letos v staro domovino 414 izseljencev v razdobju od 1. januarja do konca avgusta letos pa 3398, v istem razdobju lani pa le 2881.
Pričujoče številke kažejo, kako še vedno najboljše moči povečini mladi fantje in možje odhajajo v tujino in to zgolj radi kruha, ki ga ne morejo najti doma.
-o-
Dobrota je sirota.
Mimo hiše posestnika Kon rada Lesjaka v Framu pri Ma riboru je nekega oktoberskegr dne pripeljala usoda brezpo selnega urarskega pomočnik? Avgusta Hribarja, rojenega \ Ljubljani. Hribar se je prec hišo ustavil in se kmalu zapletel z domačimi v razgovor. — Ker je bilo pri hiši še dela in ,jela za enega, se je Gustelj brez dolgega pomišljanja ponudil v službo, kar je bilo go spodarju po volji. Fant je pridno pomagal pri trgatvi, ko p? je bilo grozdje obrano, je šte vilni delavni družini povedal-da je izučen urar in zlatar in naj mu kar prinesejo ure in druge predmete, ki potrebujejo spretne urarske roke. Domačini si tega niso pustili dva-' krat reči in kmalu se je nabral pred radostno presenečenim Gusteljnom cel kup raznih ur. verižic, prstanov in drugih dragocenosti. -Z vso vnemo se je lotil dela, dokler ga niso domači pustili samega in odšli po svojih opravkih. Ko pa je bil f-am, je vse zaupane mu predmete pobasal v svoj žep in izginil brez sledu med prijaznimi goricami. Prepozno so se zavedli zaupljivi ljudje, da so nasedli navadnemu sleparju. Prijavili so zadevo orožnikom, ki so ugotovili, da je Gustelj odnesel 3 nikljaste ure, 1 srebrno uro, 2 srebrni verižici, 1 zlato naprsno iglo in zlat poročni prstan ter 35 Din gotovine. Skupna škoda znaša 1335 dinarjev.
Ženska obstreljena v prepiru pijancev. V neki zagrebški gortilRi je sedelo vež pijaneev, ki so ba-harili drug proti drugemu, koga imajo jčenake rajši. Iz pre-
pira je nastal pretep, na dvorišču pa so se pričeli streljati. Slučajno je bila hudo ranjena v desno stegno gospodinja Ema Leon hard t.
. i
—o---
KABINETU.
MORJU.
ameriška bojna ladja hiti na pomoč ponesrečencem na philippin- i skih otokih.
Manila, Philip. — Na Phi-lippinskih otokih je te dni divjal močan vihar, ki je porušil veliko poslopij; nato pa je vihar divjal dalje po Kitajskem morju in obrežju, kjer je vrgel dve ladji na skalovje, da1 ste bile močno poškodovane. Ob obrežju je bilo tudi porušenih stotine poslopij, tako se nahaja tisoče oseb brez strehe. Ameriška bojna ladja "Milwaukee" se je podala proti ponesrečenim krajem, da bo, ponesrečencem nudila prvo pomoč.
-o-
angleški kralj george!
močno bolan.
Longon, Anglija. — Že par j tednov se je veliko poročalo v časopisih, da je angleški kralj George obolel. Do sedaj se to bolezen ni smatralo za zelo i nevarno; te dni pa prihaja po-| ročilo, da se je bolezen poslab-i šala. Kralj se nahaja v kritič-I nem stanju. Napada ga vroči-I ca, ki je dosegla že 101 stopinja vročine. Polno zdravnikov je zaposlenih, ki kralja zdravijo; angleški narod pa se je začel bati, da ne bi zgubil svojega kralja.
-o-
anglija si jemlje k srcu
London, Anglija. — Angleški politikarji in državniki so bili zelo iznenadeni, ko so culi vest o novi zrakoplovni pogodbi med Nemčijo, Rusijo in Kitajsko. Angleži so že ljubosumni in slutijo, da ta zveza bo njim mogla še veliko škodovati.
skem kabinetu je odstopilo. — Fašisti jih nadomestujejo. — Namestnik državnega tajnika potuje v Združene države.
Rim, Italija. — V italijanskem kabinetu je nastopila kriza, katerii, je pretresla ves kabinet. Starejši poslanci in senatorji odstopajo eden za drugim, fašisti pa samopašno zasedajo nova izpraznjena mesta.
Luigi Federzoni, glavni vodja italijanske narodne stranke, privrženec fašistovske stranke in minister za kolonije, je bil imenovan v senatno zbornico. Kakor se poroča iz Rima, je Federzoni že pred nekaj časom hotel odstopiti, zdaj pa mu je poverjeno mesto senatorja.
Odstopil je tudi gen. Ugo Cavallero, namestnik vojnega tajnika. Na njegovo mesto je postavljen gen. Cazzera. Tudi j v ministrstvu za zunanje za-j deve so se izvršile večje spre-, membe. Na to mesto so posta-, vili še enega zastopnika, Ora-zio Pedrazzi, ki bo zastopal, kraljevega ministra, za nadzorovanje italijanskih konzulatov v tujini.
Sig. Balbo, namestnik ministra za armadno zrakoplov-stvo, se je pa te dni v spremstvu Renata Ricci, podal v j Združene države, kjer se bosta učila ameriškega zrako-plovstva; ko se pa vrneta nazaj v Italijo, bosta o tem poučevala italijansko mladino.
-o-
V MEHIKI SE ŠE VEDNO BOJUJEJO. Mexico City, Mehika. — Minuli teden so se v Mehiki zopet nadaljevali hudi boji med uporniškimi in zveznimi četami. Blizu Atotonilco, Jalisco, je zvezni polkovnik Ricardo z dvojimi četami napadel četo, ki je štela 500 mož upornikov. Vnela se je huda bitka, ki je trajala pet ur. Na obeh stra-i neh so bile prizadete velike 1 z gube. Uporniki so bili končno [ primoranl se um&kniti iz svo-I jiE postojank in so se podali v bližnje gorovje.
hooverja navdušeno pozdravljajo v južni ameriki.
Iz krova ladje Maryland, dne 25. nov. — Do sedaj je Hoover in njegovo spremstvo obiskalo prve tri postojanke po nameravanem načrtu, Honduras, Salvador in Costa Rica. Zdaj se je pa ladja bližala Ecuadorju, da se tudi tam Hoover ustavi za kralek obisk. Ker pa ladji Maryland ni bilo mogoče, da bi se približala v Guyaquil, kjer je glavno pristanišče na Ecuadorju, zato je plula nasproti ameriška križanca "Cleveland" ter je Hoo-( verja in njegovo spremstvo, prepeljala do pristanišča.
-o-
v nemčiji nad 218,000 delavcev brez dela.
Berlin, Nemčija. — Vkljub velikemu številu stavkajočih delavcev v Nemčiji, se je tam ohranil vzoren mir. Ta mir so delavci ohranili vsled tega, ker vidijo, da za njimi stoji vlada, ki bo branila njihove pravice. Računa se, da je o-krog 218,000 delavcev brez dela.
Smrt pri delu.
V	tovarni cementa v Podsu-serdu ej delal 331etni delavec G j uro Jelačič pri zgradbi nasipa, ki mu je grozila nevarnost, da se bo vsak čas podrl. Kljub tej nevarnosti je Jelačič nadaljeval z delom, toda nasip se je utrgal in pokopal Jelačiča pod seboj. Delavci .so ga hitro odkopali in ga izvlekli izpod zemlje, toda bil je že napol zadušen in je dobil hude notranje poškodbe, na katerih je kmalu zatem umrl.
-o-
Jezica pri Ljubljani.
Dve novi pekarni smo dobili .Doslej smo imeli le »mio. Ena izmed pekarn je last ljubljanskega peka g. Jakina in je za-ceia obratovati. Poleg tovarne je g. Jakin otvoril tudi lastno prodajalno za kruh. V kratkem pa začne peči v svoji novi pekami tudi g. Leskovšek v bivši Godeževi hiši.
Utopljenka.
Dne 7. novembra so v Bukvi-ci' pri Ptuju potegnili iz Drave truplo neznane, 25 do 30 let stare ženske, ki je imela modro obleko, svetle nogavice in nizke črne čevlje. Truplo je gotovo ležalo že nekaj mesecev v vodi. Ne ve se, ali je u-topljenka žrtev Drave, ali si je s samomorom končala življenje.
-o-
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je preminul g. Anton Knez. — V Št. Vidu na Glini je 4. nov. umrl Ljubljančan g. Boštjan Safer. — V Mariboru je umrl g. Ivan Korošec, 60 let star. — V SI a vini je u-mrl g. Jože Ambrožič v 69. letu starosti. — V Kamilici pri Mariboru je umrl Jos. Kru-
izšel je
KOLEDAR AVE MARIJE
za leto 1920.
Je izredno zanimiv. Letos prinaša skoro same izvirne reči. Marsikaj, kar je v njem, bo ohranilo trajno vrednost. Trajne vrednosti so zlasti nekateri članki. Zraven teh boš pa našel v koledarju tudi precej povesti. Zelo dobro je obdelan pregled iz političnega in katoliškega življenja narodov. Prinaša izredno veliko število poročil iz naselbin. Krasijo ga številne slike. Kar je nekaj novega in posebnega je to, da posveča pozornost tudi, naši mladini in ima vsled tega tudi nekaj angleškega berila.
Rojaki, sezite po novem koledarju in ga čim prej naročite pri Upravi Ave Marije v Lorn on tu. Opozarjamo vaa, da smo imeli čez 4000 naročil, še preden je koledar izšel.
Zopet več ladij poškodovanih vsled viharja. — Nemška J ladja Pommern, francoska i ladja Le Cessare in več dru-' gih ladij se je potopilo. —' Utonilo je 20 oseb.
Pariz, Francija. — Pretekli, teden je zopet divjal po morju j grozen vihar, ki je povzročil] velikansko škodo, uničil vec ladij in zahteval tudi človeške! žrtve. Plovba po morju je bila| zadržana in zelo zakasnjena;! zrakoolovne zveze pa so bile | za več dni popolnoma preki-' njene.
V Sredozemskem morju se ie potopila neka francoska' ladja. "Le Cessare". Ob času nesreče se je nahajalo na ladji 19 mornarjev, od katerih je u-tonilo 15 mož, ostali štirje so se pa z veliko težavo rešili na neko drugo ladjo.
Nemško ladjo "Pommern", je vihar zalotil v Angleškem kanalu in jo tako poškodoval, da se je začela potapljati. Na krovu se je nahajalo moštva 84 oseb, katere je pa vse srečno rešila neka druga nemška ladja.
Ob holandskem obrežju pa je utonilo 5 oseb, ko se je neka ladja ponesrečila in potopila. Poškodovanih je bilo še velil:o drugih ladij in skoro vsi par-niki so imeli od 12 do 24 ur zamude.
-o-
SNEG JE POVZROČIL ZRA-KOPLOVNE NESREČE.
Cleveland, O. — V soboto, dne 24. novembra zvečer, je v državi Ohio močno snežilo. Sneženi metež je povzročil zrakoplovne nesreče, ki so zahtevale 5 človeških žrtev. Ubiti so: Pilot E. H. Basset in njegova soproga, iz Chicage; G. R. Butt iz Clevelanda; T. P. j Johnson iz Clevelanda in L. H. Garrison iz Bellefonte, Pa.
-o-
— Philadelphia, Pa. Strickland Landis Kneass, splošno znani mehanični inženir, je te dni po daljši mučni bolezni u-mrl, v starosti 77 let. Pokojni inženir je storil veliko za razvoj sedanjih modernih strojev.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Str»B *	AMERIKAN3K1 SLOVENEC	_Sreda, 28. novembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
I'm in najsturejii slovenski list The First and the Oldest Slove-▼ Ameriki.	nian Newspaper in America.
Uctanovljen leta 1091.	Established 1891.
Uhaja vuk dan razna nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon. »•deljkov in dnevov po praznikih. day and the day alter holidays.
Isdaja in tkkal	Published by:
cDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
i649 W. 22nd St., Chicago, 111. 349 W. 22nd St., Chicago, III Telefon: CANAL 009S	Phone: CANAL 0098
Naročnini!	Subscription:
a celo leto	fsnfl or one year---------$5.0'
a pol leta _____ 2.50 For half a year_________2.50
Za Chicago, Kanado Is Evropo i	Chicago, Canada and Europe:
a celo leto	ffifffl or one year------!---$6.00
'a pol leu__-_ 3.00 "or half a year________3.00
DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-tu&tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i* £as do četrtka dopoldne.—»Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov t rcdni&tvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, 'o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at tiie post office a. v hicaj?o, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
J. M. Trunk:	(
Veliko javno zločinstvo.
Odlok, ki ga je izdal Attorney general Sargent 'cine 16.! oktobra t. 1. o zade\i oljnih najemšcin in pogodb v Salt Cree-! ku, je prišel sicer malo pozno, a vsa javnost mora pač le no-' zdraviti dejstvo, da je bil sploh izdan.
Pregovor pravi, da božji mlini meljejo zelo počasi, me-' Ijejo pa tudi zelo natanko. Sargentovi mlini so bili na delu! v tej zadevi nekako že od meseca marca in aprila letošnjega i leta. V teku šestih mesecev neprestanega mlenja sc je poka-1
zalo, da je pogodba, katero je sklenil dr. Work, kot tajnik no-!
j
t ran jih zadev, ničeva in nima zakonite podlage. "Zedinjene j drža' ". pravi Sargent, "nikakor niso vezane po pogodbi."
Ako pride do takega odločnega koraka tudi pozno, je i vendarle bolje, kakor bi se kak korak nikoli ne povzel. Stvar je nujno potrebovala jasne in odločne razrešitve.
Treba je opomniti, da je najvišje sodišče v \Vashingtonu razve'javilo pogodbe, ki so se tičale najemščin izkoriščanja oljnatih vrelcev na Teapot Domu in v Elk Kills. Razlog jc bil. ker so biie pogodbe sklenjene na način, ki je vseboval prevaro in korupcijo. To je toraj že tretji slučaj, ki se je spravil na dan, in so se razkrinkale mahinacije prejšnjega tajnika Falla. Obžalovanja vredno je, da mahinacije niso prišle na svetlo in se odpravile po prizadevanju justičnega oddelka, kar bi bilo povsem njegova dolžnost in naloga, temveč je moral energično poseči vmes senator Yv'alsh v zvezi z nekaj dobrih in oclkri-; tih poštenjakov. Dobro je, da je prišlo do tega koraka, a šel bolje bi bilo, ako bi bil justičiii oddelek postopal sam, kar jc! v prvi vrsti njegova dolžnost, in bi ga ne bilo treba nekako k! postopanju prisiliti. Organ, ki je zato postavljen, ni bil naj svojem mestu, in ravno v tem tiči znak neke javne korupcije.'
Opravičeno se lahko govori o veliki javni polomiji. Vsa-1 ka polomija ima zle posledice, ki se težko dajo popraviti. Če gre za javno polomijo, so težkoče še večje, ker nihče nima! osebnega interesa, da se škoda popravi. Koliko bo toraj via-' da zamogla rešiti iz te polomije, da vsaj nekaj zadobi, je zelo dvomljivo.
Enako dvomljivo je, če bo federalni vladi sploh mogoče, da napravi kako novo in količkaj ugodno pogodbo glede oljnatih rezerv, ki so zelo velikega pomena za mornarico. Vse je pač odvisno od tega, kako bodo zvezni department postopali, in če bodo res postopali tako, kakor je v občno korist naroda Zedinjenih držav, kateremu te rezerve pripadajo.
Dr. Work, pod katerim je bila pogodba s Sinclairom sklenjena, se je zelo cinično izrazil v tem pogledu, da se je opravičeno treba bati tudi za bodočnost. Izrazil se je nekako: "Narod je sit teh pogodb in noče več o njih slišati. Zadeva je končno odložena in za vselej pokopana."
K vsi sreči sodišča niso tega prepričanja in se še ne vdajajo taki popustljivosti. Kar dr. Work meni o zadržanju javnosti, mora biti resnično. Ako je res tako, da je javnost vsega sita, in se oprime zanaprej takega načela pri kaki jasni korupciji, potem bi bilo z našo javno moralo prišlo že zelo daleč in bi izginilo vsako upanje, da se poskrbi za pošteno postopanje pri javnih službah.
Tatje in drugi zločinci postajajo predrzni, ako zapazijo, da ima javnost zelo kratek spomin. Vsaka popustljivost od strani javnosti jim je le povod, da skušajo še na drugem polju javnost oškodovati.
Najvišje sodišče Zedinjenih držav je izjavilo, da so še'
druge pogodbe, ki zadenejo vladne oljnate najemnine, zelo sumljive in naravnost koruptne. Nikakor bi ne bilo prav, ako bi postala javnost sita takih mnenj, in na vse pozabila. Bilo bi v tem slučaju samole vprašanje časa, da izginejo izpod rok vlade še drugi naravni zakladi, ki jih je itak že zelo malo, in se spravijo v nenasitne roke ljudi, ki jih pridobijo potom javne korupcije.
Prostost se mora zelo čuvati. Na straži mora stati zoper elemente, ki se skušajo okoristiti na račun svobode. Zunanja oboroževanja nas ne ogrožajo. Nevarnost preti nam od javnih roparjev in zločincev, ki si znajo pridobiti zaupanje naroda, da ga potem tem lažje ogoljufajo.
NEKAJ VESELIH NOVIC IZ
LASALLSKE NASELBINE.
La Salle, 111.
Odkar so ustanovile našel žene novo društvo, oziroma ■ podružnico, štev. 24. SŽZ. so' postale zelo aktivne. To pa j naj si bo že v družabnem oziru j ali v zvezinem. Tako, da jih je prav veselo opazovati.
Dne 3. novembra so priredi- j le doli na 3. cesti Mr. in Mrs. | Antonu Ajster, surprise party, | za njuno 20. letnico. Kakor; vem, so se imele prav imenit- j no, da je vse zgledalo, kakor; druga ohcet. Tudi poročevalec Vama čestita, da bi jih naj- ; manj še dvakrat po dvajset do- j živela v zakonskem stanu.
i
Da bi tako ne ostalo na nasi vzhodni strani mesta La Salle, kjer so odbornice ženske podružnice, so pa kar na skri-: vaj zopet pogruntale nekaj iz-! rednega in posebnega. Naše žene so priredile Mr. in Mrs. | Rudolfu Trdin, surprise party, i Bila sta tako iznenadena, da! je njima kar sapo zaprlo. Ta! party pa je bil namenjen za 16. letnico zakona in pa za, rojstni dan. Mr. Trdin, moj j ; stari prijatelj mi je vse raz- j j kril o tem. Veliko je bilo ve-! sel je na ta večer. To pa zato,: ! ker se je pogosto oglašala Mr. j Mrvarjeva harmonika v oskrbi ' sta jo imela Mr. Louis Bučar ! in pa Mr. Anton Uranič, ki sta i proizvajala z njo lepe valčke i in polke. Moj prijatelj M. mi i je pravil, da je tako plesal, da je vse podplate izrabil. Tudi poročevalec iskreno čestita Mr. in Mrs. Rud. Trdinu, da bi jih vsaj še parkrat po 16 obletnic dočakala zdrava in vesela.
Bazar za faro sv. Roka je sedaj v polnem teku in je bil; pričet 25. okt. zvečer. Toliko se čita in sliši, kako prirejajo prireditve po drugih naselbinah, slovenskih in neslovenskih in povsod se pohvalijo, da dosegajo lepe uspehe. Ali bomo mi farani sv. Roka zadnji? Nikakor ne! Zato vsi pohitimoj gori v dvorano na 6. cesto. Go-f ri bo vse, vse pripravljeno tako da 'bo vsak zadovoljen. Pokazati hočemo, da smo tudi v naši fari napredni in nauduše-ni za katoliško slovensko stvar. Vsi se pridno udeležujmo tega bazarja, vsaj zadnje to je 27., 28. in 29. nov.
Konečno pa še to le: Listu "Amerikanski Slovenec" želim
veliko novih naročnikov, ker ta list bi morala imeti vsaka slovenska družina in posamezniki. V tem listu se dobi največ zanimivega in podučnega berila in največ novic iz celega sveta.
Pozdrav vsem čitateljem!
Poročevalec.
-o-
SMRTNA KOSA.
Kenosha, Wis.
Kakor padajo v grobove naši stari pijonirji po drugih naselbinah, tako je tudi tukaj nas zapustil in odšel v večnost rojak Jože Penca, v starosti 62. let. Bil je rodom iz Gotne vasi, J fara Smihel pri Novem mestu. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu. Vsem sorodni-; kom moje sožalje, pokojnemu1 pa naj bo lahka ameriška zem-j Ijica in naj počiva v miru. i Z delom gre pri nas bolj sla-j bo. V Alen A. C. obratujejo s; jstavkokazi, stavkarje pa pre-j [ganjajo kjer morejo. Tudi drugod se slabo dela in prosperi-i tete, s katero so se bahali re-| publikanci ob volitvah še zlepa ne bo k nam, vsaj tako iz-
i gleda, i
| Amerikanski Slovenec tudi; nam dela v dolgih jesenskih! i večerih zabavo. Zlasti s zani-l man jem beremo "Drobtine si potovanja", kjer se tako lepo! 'opisuje naše dolenjske kraje.' Človek, ki je dolgo v Ameriki že skoro pozabi na vse, pa ko bere take stvari, se mu pa! .obude lepi spomini na domovi-J ; no. Sploh pa je vse čtivo sedaj 1 j v A. S. zanimivo in podučno, da se lahko reče, da je naj-j j boljši list med nami.
Pozdravljam rojake sirom. Amerike in stare domovine. J
Naročnik.
-o-
NOVICE IZ ELY A.
Ely, Minn.
V	naši cerkvi sv. Antona se je vršila služba božja dne 19. novembra za novoporočenca
(ženina John Jurečič, rodom I H rvat, ki je vzel v zakon Ano f Prešern, rojena na Ely, hči od uglednih slovenskih staršev John in Ana Prešern.
V	Chisholmu, Minn, se je pa poročil v Ely rojen Slovenec, Frank Samec, z Mary Deslich. Mr. Samec je preddelavec v tukajšnem rudniku. Obema paroma želimo vse najboljše.
J. J. P.
JUGOSLOVANSKIM DELAVCEM V KANADI.
Jugoslovansko izseljeniško poslaništvo v Winnipegu, Manitoba, Can., pošilja v objavo sledeče obvestilo:
Ker je sedaj mnogo našega naroda v Kanadi, kjer si išče dela brez vsakega pravega cilja, se je izseljeniško poslaništvo tu zavzelo, da vsaj delno odpomore svojim rojakom ter da jim da tozadevne informacije. Poslaništvo pa se za točne informacije v prvi vrsti obrača na vse rojake v Kanadi, da mu sporoče, kje so delavske razmere ugodne in kje potrebujejo delavcev, nakar bo sporočilo prizadetim, ki iščejo delo, da bodo šli tja. Poslaništvo pa povdarja, da rojaki pišejo po informacije, nikakor pa ni treba, da bi sem osebno prišli, kar se je že žal zgodilo. To je nepotrebno, stane veliko denarja in časa.
Torej delavci Jugoslovani, predno se odpravite na pot za delom, vprašajte pismeno s konkretnim vprašanjem, česa želite in ako je le mogoče, vprašajte kolektivno, to je, v skupinah.
Izseljeniško poslaništvo kraljevine SHS., 503 McArthur
Building, Winnipeg. Man,
MONO.
SLABŠI ALI BOLJŠI?
j V angleških listih je sprožil | delavski voditelj Macdonald j vesel in duhovit prepir o vpra-I šanju, ali je sedanji rod boljši ! ali slabši, nego prejšnji. V ne-; kem svojem govoru je namreč I rekel:
j "Utrujen rod je rod, ki hodi j po nočnih klubih, namesto da bi spal; samo utrujen, prena-sičen mož gre po polnoči na veselico." Na ta očitek, naperjen proti meščanski družbi, ; konservativni in liberalni kro-I gi nikakor niso ostali dolžni ! odgovora. "Daily Telegraph" j zelo neprikrito namiguje na j vrste Macdonaldovih krogov: j "Nočemo preiskovati, kolikokrat slišijo southamptonski rotarianci biti polnoč in vese-; ljačijo potem dalje do jutra; j prihraniti jim hočemo, da bi i zavestno zardeli. Tudi nočemo odkrivati tajnosti, koliko j nočnih klubov v Southampto-I nu prireja glasne bacchantske . zabave. Moramo pa opozoriti | nedolžnost g. Macdonalda, da je le majhen del današnje generacije, ki živi nočno klubsko življenje in da je brezpomembno malo takih, ki rajajo od prvih nočnih ur do ranega jutra. Priljubljena ničeva domišljija je, ki si predstavlja naš sivi, trudapolni svet 1928 leta kot orgiastičen. Ni to današnja generacija, ki bi jo smeli obtoževati zaradi ranih ur in nočnih zabav. Ko mi legamo spat, je to ura, ko so začeli naši dedje premišljati, kako bi prebili noč. Izkoristili so vse ure za zabavo in prihajali domov s trtnim listjem v laseh. "Od te generacije viktorijanske dobe," zaključuje "D. T.", "se razlikuje današnja dejansko po tem, da igra
golf. Pri tem pa ne misli, da je samo tisti kreposten, ki ne ljubi kolačev in piva."
O istem vprašanju — ali je sedanji rod slabši od prejšnjega — razpravlja tudi "Koel-nisehe Volkszeitung" in piše med drugim: "V eni točki današnji svet prav gotovo ni slabši od prejšnjega: vinski je|( manj. Kakor raste športno gi-i banje, tako pada poraba alko-j' hola. Kdor je namreč športu' vdan in si prizadevo v njem i kaj pomeniti, mora biti zelo j" zdržen in se odpovedati vin- j skim duhovom. Veselje nad | polnim bokalom je tudi v di- : jaških krogih pojenjalo in športu vdana mladina ceni svež zrak na igrišču ali v čolnu neprimerno višje nego zakajeno ozračje krčme. Pivci po noč-' nih lokalih niso več toliko mla-! di ljudje, marveč veseljaki srednjih let, ki nimajo več to-1 liko dušne in telesne energije, da bi se vneli za kak sport in namesto tega ljubijo vino in še ostrejše stvari.
"Dobri stari časi" so bili pač stari, ne pa vselej dobri imeli so istotako svoje napake j in ne gre trditi, da je svet po-j stal slabši. S tem bi zanikali vsak uspeh socialnega in kulturnega dela. Nedvomno je današnja mladina samostojnejša, včasih je ta samostojnost že naravnost mučna; toda ne! smemo prezreti, da je povoj-] na mladina vendarle dosegla! druga obzorja. Zanikali in sla-' bi plačevali vnemo, delo in u-| i spehe naših pedagogov, ako1 ne bi priznali, da so prinesli naši mladini svežost. zvezo z j življenjem in dobršno mero j svobode, katere mi starejši, ki ■ • nam je šola mnogokrat mejila J na vojaško dvorišče, nismo po-
I	znali v tolikem obsegu. Dejan-
! sko, ni vse slabo na novem č:i-'
I
su.
Nova doba je ljudi nanovo ^ oblikovala; njihov videz je
•	manj romantičen in včasih se p zdi, da je njihova stvarnost le
s naglica in pomanjkanje tiste ..temeljitosti, ki so je imeli naši. 'j dedje morda nekoliko preveč J j Mirno priznajmo: današnji rod žvižga na tako imenovane do-! ,t bre stare čase in ne misli na to,! \ da bi jih v katerikoli obliki ob-1 j novil. Ljudje sedanje dobe so J trezni in odklanjajo opomine, J pač pa ko hvaležni in navduši šeni za zglede."
—_
i VELIK MRAZ NA SVED--j	SKEM.
II
J V Stockholmu je nenadoma; j pritisnil oster mraz. Tempera-! L tura je padla na 10 stopinj pod ničlo, ponekod celo nižje.! L V najhladnejšem kraju so za-j , beležili 17 stopinj mraza. Ta-1 j ko zgodnja zima je tudi v tej ! deželi velika redkost.
-o-
PROTI NOVI ŠEGI.
> Baku je pod Rusi, a tam bi-, vajo tudi muslimani. Neka de-i kle mohameclanske vere jo!
•	vstopila h "konsomolkam"; r (društvu komunistične mladi-
-	ne) in začela hodit z odkritim
•	obrazom. To je muslimane ta-i
-	ko razjezilo, da so svojo roja-i' kinjo ubili.
Moderna žena,— Žena (sloni ob oknu) : Kako diši pomladanski vzduh . . . Ali čutiš, mo-žiček?
Mož: Ne čuuai tega vzdu-ha prav nič, pač pa čutim, da se ti smodi potica.
4= * *
Enkrat ti, enkrat jaz. — Pri
skušnji za neko simfonijo pri-Ične igralec na flavto prekmalu : igrati.
Dirigent: Gospod Lavtar, počakajte vendar! Saj ste za 'celih 24 taktov prezgodnji! ! Po dvanajstih taktih prične igralec znova.
' "Za vraga, kaj počenjate g. Lavtar? ! Saj imaie 12 taktov pavze!"
: Slednjič pride vrsta nanj. Dirigent mu da znamenje, toda igralec molči.
"Zdaj igrajte, g. Lavtar!" "Ne, gospod kapelnik, zdaj : pa jaz nočem !"
Poslušna, hčerka. — Hčerka
; je izgubila torbico z denarjem, j "Ta vendar veš, kdaj ti je i>a-I clla na tla?" — "Seveda, saj je 'neki gospod zaklical za men-:?.;, i naj jo poberem/' — "Vidiš jo, | avšo. zakaj je vendar nisi po-j brala? V — "Mama. saj ste mi i vedno zabičavali. naj se ne o-| ziram in ne menim, če kak go-jepod zakliče za menoj I"
i . v
i Najdragocenejše daiiio. —
Plešasti: Povej mi, prijatelj, kaj naj izrednega in dragocenega podarim za god svoji iz-,voljenki? — Prijatelj: Daj ji i en koder od tvojih las'
Dofccr upnik. — Upr.ik : Vidim. da mi vi nočete plačati dolga, toda jaz bom že našel sredstvo, da dobim posojeni denar od vas!
j Dolžnik: Res? To bi me zelo veselilo, kajti jaz ne morem j najti nlkakih sredstev.
! Previdnost. — A.: V restav-, racijo k Belemu levu ne grem več! Ko sem bil zadnjič tam, je nekdo oblekel moj površnik, svojega pa pustil.
K.: Ampak zato si vendar ne boste delali kakih predsodkov o restavraciji!
A.:	Tega ne. ampak tam bi lahko prišel spet v dotiko z
j onim.
V gledališču.— Gospod: Ali [smem prositi, milostljiva, da ■( snamete svoj klobuk; jaz sem vendar plačala za svoj sedež $1.00!
Dama: Jaz pa za svoj klobuk $10.00!
Med zdravniki. — A.: Po-
I vejte mi. kolega, ali sta napravili v svojem življenju kako večjo neumnost?
B.:	Ah. da, največja neum-jnost je bila ta, da sem z dvema
obiskoma ozdravil nekega rni-1 lijonarja!
S i PODLISTEK *!
es	£3
H 2	r g
tllii li tljiiliilllliJ !Iitj>tIIIIT iUIiJIIiIili.il!! llilSti: .Jliilfi^ill
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Tc vrtanje" mora kupiti "podružnik", plača jih navadno po 20 do 50 Din. Zdaj se začne pogajanje za nje. Kupec je "podružnik", a prodajalci domači nevestini. Tu jc več pogajanja kot da je javna dražba kakega posestva.
Skoraj je ta del svatbe najbolj kratko-časen. To se godi okeli 8. do 9. ure zvečer. Okoli dveh po polnoči pa je "dar" (nevesto obdarujejo). Zato je zložena pesmica, katero poje godec, pa tudi drugi svatje, med katero se joka nevesta, če je še bolj trdega srca.
Ko se pesmica izpoje, daruje oče po 100, 200, 400 Din, kolikor premore, potem
mati, pa tudi drugi sorodniki, znanci in prijatelji. Po "daru" pridejo na mizo najboljše jestvinc, okoli štirih pa odpeljejo nevesto na njen novi dom.
V novem domu mera priti najprej v kuhinjo, kjer vse domače poljubi. Potem ji ponudijo stol, da naj se vsede, a stol je tako narejen, da se zruši. Ce nevesta vidi past, da bi se zrušila, bo dobra nevesta, če se pa vsede in zruši, pa znači, da bo zanikrna. Nato ji pomočijo skorjico kruha v pomije, kar pomeni, da bo nova gospodinja vse za dobro imela. Nato se vsede na stol, potem se ji vsede na kolena ženin. — Nato se ženin dvigne in na njegovo mesto se vsede dete, staro 3—5 let, katero dobi najmanjši "vrtanj". To dete je "nako-lenče".
Ko jc to končano, gredo svatje spat. Ko gre nevesta spat, ji mora ženin z vilioami sneti venec z glave; to zato, da ji ne bodo coprnice škodovale. To se konča okoli petih zjutraj. Če ženin prej zaspi, bo on prej
umrl, če pa nevesta, bo ona prej. Svatje spijo do desete ure, nakar vstanejo, se u-mijejo (oblečeni spijo), se našemijo in grejo po vasi do večera. Seveda med tem časom si tudi kaj privoščijo za želodec.
Zvečer se zberejo k ženinu, kjer plešejo. pijejo, jedo do dvanajstih, nakar je "dar" ženinov. Po daru mora "podružnik" prerezati "vrtanj", katerega mora poku-siti vsak svat, da ga ne bodo to leto komarji žrli. Kdor ga prvi pokusi, tisti se bo prvi poročil, zato posebno dekleta hite, da prve pokusi j o. Ko se "vrtanj" razdeli, se svatje razidejo vsak na svoj dom."
V Ameriki je res veliko sinov in hčera iz te prelepe božje zemlje. Veliko bolj kakor iz drugih krajev Slovenije so ti ostali zve-cerkvi in veri svojega naroda. Cast in t va! Eno imam vam še za povedati, vrli Belokranjci, in to je: Ne pozabite na svojo lepo Belokrajino!
Moj rojstni kraj.
Ko sem opisaval pot iz Novega mesta
preko Gorjancev, ko sem Vam, dragi čita-telji, opisaval zapadni del Gotne vasi, ki jo nazivajo "Jamrovci", pa ko bi bil tam stopil samo še par korakov proti zapadu, pa bi bil vas pripeljal v mojo rojstno vas: Regrčo vas. Nahaja se med Gotno vasjo in Šmihelom, nad potokom "Težka voda". — Glavni del vasi leži v polukrogu, ki se začenja pri poti, ki vodi v Pogance s Klan-čerjevo hišo, nato gre vas po znanih "znamenitih" regrških ulicah do poti, ki vodi iz Gotne vasi preko Regrče vasi v Smihel. Potem se nahaja glavni del vasi, ali če hočete, da po amerikansko imenujem: glavni bulevard gre mimo glavnih regrških posestnikov in se konča pri Jožetovi hiši. No, porečete, ker imate Regrčani bulevard in ki ste tako "nobel", koliko pa Vas je? Hm, ne tako malo. Ce statistika ne laže, bo v Regrči vasi okrog 145 duš! Vas pa ima zelo velik obseg. Tam blizu Skrjanč je njena meja. Hiša železniškega čuvaja g. Voučina špada še pod Regrčo vas. Hiše
pri sv. Roku spadajo vse še pod Regrčo vas. Naša hiša, ki stoji komaj par minut od Šmihela in je dosti bližje Šmihela kakor pa Regrče \ asi, spada še pod Regrčo vas. Tako, zdaj veste, koliko je.nas in kje smo.
Zgodovine Regrče vasi pa ne poznam mnogo in tudi ne vem, če je sploh kje zabeležena. Vaščani so po večini sami kmetje. Nekaj malih posestnikov pa se preživlja z delom v Grmu in nekateri v Pogan-cih. Najlepši kraj je pri sv. Roku nekaj minut nad vasjo.
Stara je že cerkev sv. Roka, a še vedno privlačna. Avgusta meseca, nedeljo po sv. Roku, se navadno praznuje "žegnanje" pri sv. Roku. Na to žegnanje pridejo ljudje od daleč in blizu.
Pod košatim drevjem razstavijo zlasti slaščičarji svoje stojnice in prodajajo razne slaščice in štrukeljčke, katere smo fantje tako radi sekali in odbijali.
(Dalje prih.)
Sreda, 28. novembra 1928
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
RAD BI IZVEDEL,
kje se zdaj nahaja Mr. John Kraker, ki je bival pred leti v Milwaukee, Wis. fcot Notary Public. Kdor ve za lijegov naslov, naj ga blagovoli sporočiti na Jos. Jerich, Box 1437, Ely, Minn.
Zapadna	Zveza
Slovanska ^^
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerŠin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, .Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovicn, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Gram, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43. Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki sc zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl
ber sporoča: "Prijazno misleč rod se bliža." Če ima črno barvo, vsebuje smrtno sporočilo. Posebno vražasti Avstralci prižgejo signalni ogenj s stran o-brnjenim obrazom, da bi jih mrtvi ne videl in jih vzel s seboj. Drugi signali zopet sporočajo: "Nobene vode, vračam se." Ali: "Neznan sovražnik se bliža." Zelo močni, s svežim spinifexom in akacijskim grmovjem prižgani dimnati stebri, ki se vzdigujejo stotine metrov visoko v mirni zrak in so vidni do 50 angleških milj daleč, zovejo k splošnemu zborovanju, medtem ko zaviti, svetli stebri značijo vojni signal. Špiralasti signali se dosežejo z v krogu položenim gorivom.
MacLaren pripoveduje: 'Nek moj črni delavec je mahoma spustil orodje na tla, nepremično zrl v daljavo in slednjič odgovoril na moje vprašanje, da" je ravnokar umrl nek moški oddaljenega rodu. Samo z mojim dobrim daljnogledom sem opazil tenak, v gotovih razdobjih dvigajoči in padajoči dim v obliki kače — to je bilo smrtno poročilo. Tudi poročil oo izbruhu svetovne vojne 1. 1914 so dobili domačini mnogo prej kakor jaz. Mnogo bi bil dal, da bi razvozljal in zvedel za ključ tega brzojav-ljanja z dimom. Toda vsa prigovarjanja in obljube so bile zastonj."
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
preko Chcrbourga in Bremena
na največem in najhitrejšem nemškim parnikom
COLUMBUS
ali s kakšnim drugim paro* brodom omenjene črte.
Samo 7 dni preko morja.
Izvrstne kabine tretjega razreda, samo sobe. TIKET1 ZA SEM IN TJA PO ZNIŽANI CENI Za informacije vprašajte ka-torikoliaa lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St., Chicago.
NORTH GERMAN
LLOYE^
TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA
kateri vzdrži vaš želodec v redu. To blagodejno zdravilo vam povrne tek do jedi, pomaga prebavi in odpravi pline želodca, glavobol, nervoznost. zapeko ter naspečnost. Vrednostni kupon v vsakem zavoju. Pri vseh lekarnarjih. Brezplačni vzorec, samo enega za vsako družino, dobite od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
ZNIZANE CENE
Po vestnih knjig.
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
Brezplačni vzorec kupon
Da bo našim čitateljem omogočeno, nabaviti si za zimski čas primerno zabavno berilo, SMO ZNIŽALI CENE KNJIGAM NAŠE ZALOGE tako, da bodo vsakomur dosegljive. Naročite si eno ali več IZMED KNJIG V SLEDEČEM SEZNAMU:
IZ URADA DR. KRALJICA SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7 Z.S.Z.
ni. ker na programu imamo zelo važne zadeve.
Pri tej seji se bodo tudi vršile volitve novih društvenih uradnikov za prihodnje leto. Pridite in volite po svoji previdnosti, da se ne bo potem kdo pritoževal, ko bo že prepozno. Zberimo si take uradnike, ki bodo v resnici delali za korist društva in zveze.
Ker imamo pri našem društvu skoro polovico žena in deklet, naj to velja ravno tako tudi vam, žene in dekleta. Udeležite se v polnem številu letne seje, ki se vrši dne 16. dec. zvečer ob 7. uri v St. Louis dvorani.
Z bratskim pozdravom,
John Hrovat, tajnik. -o-
ŽENSKE KANDIDATURE NA ANGLEŠKEM.
Angleške stranke so postavile za bodoče parlamentarne volitve 49 ženskih kandida-tinj; od teh jih 8 že pripada sedanjemu parlamentu. Delavska stranka je postavila 32 žensk na kandidatno listo, liberalna stranka 16, med temi Miss Megan Lloyd George, hčerko Lloyda Georgea, konservativna stranka 9. Približno polovica vseh kandidatinj je poročena; neporočene prevladujejo pri delavci stranki..
-o-
"PRESSA" ZATVORJENA.
Predzadnji teden so zatvo-rili prvo veliko mednarodno časniško razstavo "Pressa", ki je trajala pet mesecev. Udeležilo se je razstave 43 držav, obiskalo pa je "Presso" okroglo 5 milijonov ljudi, med temi približno 1 milijon tujcev in nad 11,000 časnikarjev iz vseh delov sveta. Za časa razstave se je vršilo v Kolnu 311 kongresov. Med obiskovalci je bilo mnogo odličnih inozemskih državnikov, ki jih je mesto Koln sprejelo kot svoje goste; I na obedih je bilo mnogo po-( membnih političnih govorov, ki I so vsi izzveneli v prospeh mi-, rovne misli.
Ulica
Mesto, država
Denver, Colo.
Tem potom se naznanja vsem t krnicam društva Kraljica sv. J.ožnega venca, da se naša pri-
•	rdnja seja no bo vršila, kakor
•	n navadi na prvo nedeljo v ■ n -ecu, ampak na sredo, 5. de-t embra, ob 7. uri zvečer.
Sestre, ne pozabite, da bo to v. zadnja seja v tem letu in j:;; tej seji se bo razmotrivalo i i sti stvari in tudi se bo volil -vi odbor za 1. 1929. Zato bi rušila vse sestre, katerim bo logočc, da se udeleže te seje, tla ne bo potem govorjenja, da ni odbor vam po volji, zato, ker boste same tega krive in nobeden drugi.
Torej sestre, na svidenje v elikem številu na naši prihodnji seji 5. decembra točno ob 7. uri zvečer in ne kakor po navadi, v nedeljo popoldne.
Končno pozdravljam vse člani' in članice ZSZ.
Amalia Zalar, precised.
-o-
!Z URADA DRUŠTVA "NA-PREDNI SLOVENCI" ŠT. 25 Z.S.Z.
W. Frankfort, 111.
\ člane tega društva se \abi. da se gotovo udeležite zadnje letne seje, da se izvoli ii«»vi odbor za prihodnje leto
11)29.
Tudi naznanim, da je bilo na zadnji seji dne 18. decembra sklenjeno, da vsak član, kateri se ne udeleži zadnje letne seje, bo moral plačati 50 centov kazni v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki. Z bratskim pozdravom,
John Kukman, tajnik.
-o-
IZ URADA DRUŠTVA MARIJA POMAGAJ ŠT. 24 Z.S.Z.
Salida, Colo. Tem potom se naznanja vsem članstvu društva Marija Pomagaj št. 24 ZSZ., da se bo vršila seja dne 16. decembra t. 1. v St. Louis dvorani. Te seje se prav gotovo udeležite vsi čla-
Agitator. Povest iz slovenskega življenja. Prej
80c, zdaj ........................................................60c
Bele noči. — Mali junak. Dve mični povesti.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja. Prej 75c, zdaj........................................60c
Dve siiki. Dve povesti s podeželskega življenja.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Furij. Burna povest mladeniča. Prej 75c, zdaj....60c
Homer jeva Ilijada. Starogrška pravljica. Prej
45c, zdaj ........................................................35c
Izlet g. Broučka v XV. stoletju. Prej 50c, zdaj....40c
Iz življenja za življenje. Kratke poučne povesti.
Prej 20c, zdaj ..............................................15C
Kresalo duhov. Zanimiva povest iz irskega življenja. Prej $1.00, zdaj ................................75c
Krivec. Napeta povest iz vojnega časa. Prej
50a, zdaj .............................................. 4oc
Moje življenje. Slike iz življenja pisatelja
Cankarja. Prej 70c, zdaj............................55c
Mimo ciljev. Zbirka zanimivih povesti. Prej
50c, zdaj ......................................................40c
Na negotovih potih. Zelo poučna in zanimiva
povest. Prej 30c, zdaj..................................20c
Naša leta. Pretresljive povesti. Prej $1., zdaj... 75c
Naše življenje. Mične povesti pisatelja Meška.
Prej 75c, zdaj ..............................................gQc
Naši ljudje. Zbirka povesti iz slovenskega življenja. Prej 40c, zdaj ................................30c
Nihilist. Napeta povest iz resničnega življenja.
Prej 40c, zdaj ..............................................3qc
Obiski. Iz življenja naših znamenitih mož.
Prej $1.25, zdaj ....................................... 95c
Ob tihih večerih. Zbirka zanimivih povesti.
Prej $1.00, zdaj ............................................75c
Patria. Zanimiva povest iz irskega življenja.
Prej 30c, zdaj ......................................... 20c
Vrte». Zbirka povesti in poučnih člankov. Prej 75c, zdaj ......................................................................S5
POZOR! CITAJ!
t Sedaj imam najboljša različna zdravija. katera prekosijo vse dru-Ka na svetu, če vam lasje odpadaio ali ste jih že izgubili in če ie le še mah na glavi vam popolnoma zopet zrastejo. Toraj ne odlašati, da ne bo prepozno. Od Bruslin tinkture postanejo sivi lasje v osmih dneh popolnoma naturni kakor v mladosti, prahute. luskine. srbečica na glavi ali drugod se odstrani v treh dneh. Wahcic Fluid ozdravi najstariji Reumatizem in trganje po kosteh v kratkem času. Najboljša zdravila zoper rane, opekline, kraste, turove, li-šaje in drugo na koži, kurje oči. bra-dovice itd. Ta zdravila in še druga se dobijo samo pri meni. Vsakemu $5.00. kateri bi brez uspeha rabil. Pišite po« brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom (cam) v Chicagi naznanjemo, da je sprejel zastopništvo za naš list za Chicago Mr. Frank Koren, kateri je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati naše knjige. Rojakom ga priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tiska.
Uprava Amer. Slovenca.
TRGOVINA S SUŽNJI.
Človek ne bi mislil, da so v prosvetljenem 20. veku še dežele. na svetu in sicer v neposredni bližini civiliziranih držav, kjer se i j udje bavijo s prodajanjem in kupovanjem drugih ljudi, kakor da so ljuba živina, ne pa pripadniki zoolo-gične vrste "homo sapiens". Toda vlada v Transjordaniji je izdala te dni ukaz, ki prepoveduje trgovino s sužnji in nalaga vsem uradnim osebam dolžnost boriti se z vsemi sredstvi proti njej. Transjordanija je pristopila tudi k mednarodni pogodbi proti trgovini s sužnji in je izdala že več sličnih ukazov — ki niso nič zalegli. Pričakovati je, da tudi z zadnjo odredbo ne bo dosti prida.
NE NAGIBAJ SE SKOZI OKNO!
V vsakem vlaku bereš to svarilo na oknih, a kako malo ga ljudje upoštevajo sebi v korist priča slučaj, ki se je primeril te dni na progi Osna-
katero priredi SLOV. PODPORNO DRUŠTVO
SV. JURIJA
št. 960, Reda Katoliških Borštnarjev
na zahvalni dan, 29. nov, *28
V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA Cor. Lincoln and 22nd Street, Chicago. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50c za osebo.
Prav uljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje iz Chicage in okolice osobito pa naša sobrat-ska katoliška društva, da nas blagovolijo ta dan v obilnem številu s svojim obiskom počastiti. Ker je ta dan postavni praznik, ima vsakdo priložnost užiti par ur poštenega razvedrila.
Za ples bo igrala izborna godba, The Turk and His Syncopating Rajahs.
Na vesele svidenje na Zahvalni Dan vabi vse
ODBOR.
Kdor naroči iz gornjega seznama knjig najmanj za $4.00, dobi povrhu še brezplačno povestno knjigo Tolminci.
Naročilom blagovolite priložiti potrebni znesek in jih pošljite na
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL
AKO STE SE PRESELILI
ali de ne dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj spoiočite upravi "Amcr. Slovcnca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela.
RABITE TA KUPON,
katerega izrežite in pošljite na upravo.
Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
♦tJiHHiiiMiomiMiiioHiiimmaiimH * *
^ Tel. Vincens 4909	i
^ CARPENTER & GENERAL CONTRACTOR,
GRADITELJ DOMOV.	\ *
| Anthony Cherne %
^	8122 So. May Street, Chicago, Illinois.	|
J Precenitev dela z veseljem izvršim brez vsakih 4» T	stroškov.
- - JO S. SNIDER
v zvezi z
gštrtfgrg Undertaking Co.
1455-57 Glenarm St, Denver, Colo.
Keystone 2779	South 3296
ae priporoča rojakom tk naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem rede.
Naslov in mesto_______________________________________________________;_______
Moj stari naslov pa je bil:
Naslov in mesto _____________________________________________________________________
Sem član(ica) društva štev. _____________________________________
VABILO
NA
Veliko plesno veselico
Razsiotorosii
BRZOJAV PRI DIVJAKIH. J
Uporaba ognja in dima za 1 obojestransko sporazumeva- ^ nje se lahko zasleduje v dalj- . no prazgodovinsko dobo. Ha- ' nibal je uporabljal signale z ^ dimom, da bi prekanil Rimlja-ne ob Rhodamesu. Ko so se švicarski kantoni zvezali proti '
<
francoski nadvladi, "so se po- \ kazala ognjena znamenja od
Alp do Alp" in še L 1789 in s
]
1809 so napovedovali na Tirol- j skem pričetek upora višinski ^ ognji. Sicer pa poznamo tudi ( iz naše domače zgodovine take j signale z ognjem. Ko so vdirali Turki v deželo, so jiaznanjali ] številni kresovi po gorah njihov prihod, da se je moglo ljudstvo se pravočasno pripraviti.
Brzojav posebne vrste, ki se I s tako gotovostjo učinka, mno- ] ' gostranostjo in razširjenjem ne more najti nikjer drugje na svetu, imajo avstralski doma- ( čini. Ti praprebivalci petega . dela sveta tvorijo raso zase.
i
Radi svojstvenosti njihove dežele in zgodaj nastopivše izolacije le-te, so ohranili popol- , noma vse lastnosti kamenene j dobe. Ne poznajo ne lončar- . Ftva ne obdelovanja kovin. — j Njih orožje so samo izključno kopja, ščiti in sekire iz lesa, ki j jih izgotavljajo sami, dalje edinstveni, sicer nikjer pozna-ni bumerangi. ki imajo to lastnost, da se vrnejo nazaj v roke * dotičnega, ki jih je vrgel v ka- * ko telo. To "zaničevano in propadajoče ljudstvo", ki ga neki Anglež imenuje "bolj opice kakor resnične ljudi", posedli- 1 je čudovito izmišljene signale : z dimom, ki pričajo o razum- £ nosti in bistroumnosti naroda ; in po katerih plovejo skozi de- ( želo sporočila s, hitrostjo vetra, i
Bilo je — tako pripoveduje 1 kapitan Cook — 20. apr. 1770, i ko se je drzni raziskovalec prvič približal avstralski obali, i in je spoznal po oblakih dima, 1 ki so se vzdigovali v čistem 1 zraku, da je nepoznana dežela { obljudena. Ta znamenja so s sporočevala v notranjosti de- -1 žele bivajočim rodovom, da se 1 bliža obali izredno velika ka- 1 noa z močnimi, od južnega ve- 1 tra gnanimi ptičjimi krili (ja- ^ dri). Od tedaj so bili često 1 spremljani pogumni potniki od oblakov dima od Cape Have do Flaming Heads, od Yorka do Kap Leeunvin, okoli in okoli ter skozi "mrtvo srce" Avstra- < lije: Flinders, ko je plul po < Spencerjevem zalivu, Sir Geo. : Grey, Mitchel na svoji poti v : Darling, Sturt, dr. Leichhardt. ki je kot prvi belec prepotoval kontinent, kratko vsi, ki so skušali raziskovati nepoznano deželo. Dolgo je trajalo, da so prišli potniki do spoznanja, da j 'imajo ta znamenja pomen, da • so poročila, ki s pravljično hi-[trostjo plovejo skozi deželo. I ■ Potujoči domačin nosi navadno tri reči pri sebi: kopje, bumerang in vžigalnik. Les gotovih avstralskih rastlin se zelo lahko vname. Prvo, kar stori taboreči Avstralec, je vži-ganje ognja z drgnjenjem trdega lesa. Mraza in teme se enako boji. Nato spleza na prvo drevo, da se ozre, če ne pošilja kak dim od katerekoli strani sporočila; skoro neverjetno je, v kakšno daljavo prodirajo njegove oči. Vsebina sporočil je določena po moči, l^arvi in obliki dima; sedaj je bel, kmalu črn, nato plav in rdeč, sedaj naravnost se dvigajoč, premikajoč ali krožeč, na enem ali na več mestih viden. Primeri: Tenak, svetel dimnat steber pomeni pri rodu ob Pawel Creeku: "Tukaj je nekdo bolan, pošljite pomoč." Ob Barrow Creeku pomeni podobni signal: "Hočemo mlade može napraviti za polnopravne člane rodu." Na MacDonnelso-vih gorah pomeni: "Potujemo, smo na sledu divjačini." Visok, debel, svetlobarven dimnat ste-
bruck—Rheine. Ravnatelj neke kemične tvrdke, po imenu Weiss, se je vozil z ekspresom. Na progi se je vlak srečal z drugim brzovlakom. O srečanju ni imel pojma in se je nekoliko pregloboko nagnil skozi okno. Hipoma mu je postalo slabo; vlak, ki je pridrvel po sosednih tračnicah, ga je usmrtil in mož se je zgrudil v vagon brez diha.
-o-
KORISTNA IZNAJDBA. Poljski listi poročajo, da je iznašel Poljak Žiga Mrozik ščit proti blatu za avtomobile. Avtomobili, opremljeni s tem ščitom, ne bodo več škropili z blatom mimoidočih. Ščit se da pritrditi na vsak avtomobil.
ZAHVALNI DAN
jc uničen, ako vaš želodec ni v redu. Zato bodite pripravljeni z vživanjem
Pred »odUčem. — Sodnik vpraša obtoženca) : Priznate torej svojo krivdo?
Obtoženec: Dovolite, gospod sodnik, da slišim poprej, kaj bodo rekle priče.
CHICAŠKIM SLOVENCEM NA ZNANJE!
Začenši s tem tednom pa do novega leta, bo prodajalna plošč v prostorih upravništva "Amer. Slovenca" odprta vsak torek in soboto večer do 9. ure. To smo odredili zato, da bo dana prilika onim, ki delajo po dnevu in prihajajo ob večerih po plošče in razne druge stvari.
Obiščite ob večerih našo prodajalno plošč, da slišite nove slovenske plošče, ki so prišle zadnje čase na trg. Pazite na oglase plošč v našem listu ir potem pridite v našo prodajal no, da jih slišite.
Uprava "Amer. Slovenca".
r 8Mb 9
amerikanski Slovenec
Sreda, 28. novembra 1028.
I HI Morski razlwjniklil j
A?	T Spisal kapitan Frederick Marryat. _	J7
M poopopo	f Iz angleščine prevel J. M.	3»
In kakor hitro je videl, da je oni zgrešil svoj cilj, je sklenil roke, povzdignil oči k nebu, da se zahvali za Franciscovo rešitev. V tem položaju ga je zagrabil Hawkhurst, ki se od jeze ni mogel več premagovati, ter ga vrgel v morje.
"Prenagli norec!" je zagodrnjal Kajn, ko je opazil, kaj je storil prvi krmar. Nato se je zopet zavedel in zavpil: "Primite tega deča-ka in ga priženite sem!"
Nekoliko mornarjev se je približalo, da iz-vrše Kajnovo povelje, toda Pompej in ostali Krumani, ki so pozorno pazili na vse, kar se je godilo, so se zbrali okoli Francisca in sko-ro bi bil nastal boj. Razbojniki pa niso bili nič kaj posebno vneti in odločni, da bi bili prijeli Francisca, zato so pustili,da so ga Krumani v svoji sredi hitro spravili na razbojniško ladjo v varnost.
V tem času pa so Hawkhurst in ostali razbojniki preiskali vso ladjo, da bi našli dragocenosti, toda brez uspeha. Voda v ladji je naraščala vedno bolj in vsi napori so bili zaman. Ladja se je hitro pogrezala. Bilo jo je že treba zapustiti in odpeljati svojo, razbojniško ladjo, da ne bi prišla v nevarnost v vrtincu ladje, ki se je potapljala. Kajn in Hawkhurst sta se s svojimi ljudmi vrnila na svojo ladjo, in preden sta bili ladji za ka-belj vsaksebi, se je že ladja potopila z vsemi zakladi, po katerih so tako hrepeneli. Velika jeza je bila videti na Kajnovem obrazu, ko je v spremstvu prvega krmarja naglo stopal po krovu semintja. Vse je kazalo, da mu hudobne misli rojijo po glavi. Francisco se ni vrnil v svojo kabino. Ostal je spredaj pri Krumanih, ki so bili sicer v manjšem številu, pa vendar znani kot odločni ljudje, katerih ni zaničevati. Opazilo se je tudi, da so se bili oborožili in se zbrali na sprednjem delu ladje, odkoder so pazili na vsako gibanje in se pogovarjali v svojem jeziku. Razbojniška ladja je razvila vsa jadra in plula proti seve-rozapadu. Solnce je zopet zašlo, toda Francisco se ni vrnil v svojo kabino — šel je v spodnje prostore sredi Krumanov, ki so ga vzeli v varstvo. Ponoči jih je enkrat poklical Hawkhurst na krov, toda niso ga slušali. Tudi niso poslušali očitanja drugega krmarja, ki je prišel k njim. Med razbojniki jih je bilo dosti, ki jim je bilo videti, da se strinjajo s Krumani v njih vedenju glede Francisca. Tudi med zavrženci se dobivajo razne vrste in razni značaji in med temi razbojniki jih je bilo nekaj, ki še niso bili popolnoma izprijeni. Strašni umor škofov — grozna usoda Te-rezina in sirovo barbarsko ravnanje kapita-novo s Filipom in njegovo ljubico, vse to so bile grozovitosti, kakršnih tudi najbolj zlobni niso bili vajeni. Franciscove prošnje za milost niso bile nikak zločin, a vendarle so mislili, da je njegova usoda odločena. Bil je splošno priljubljen in ako ga najzlobnejši izmed raz? bojnikov razen Hawkhursta niso ljubili, mu vendar niso odrekali spoštovanja, dasi so čutili, da bo Kajnova oblast kmalu uničena, če ostane Francisco še dalje na ladji. Že več mesecev je Hawkhurst, ki je sovražil mladeniča, delal na to, da ga odpravijo z ladje. In sedaj je zopet silil kapitana, naj se ga iznebi na vsak način, češ, da je to potreba zaradi njih lastne varnosti, ter opozarjal na vedenje Krumanov in izražal bojazen, da je velik del razbojnikov že tudi nezadovoljen. Kajn je čutil resnico Hawkhurstovih besedi in je od-
šel v svojo kabino, da premisli, kaj mu je storiti.
Polnoč je že minila, ko je Kajn nemirno zaspal, utrujen od raznih duševnih bojev minulega dne. Sanjal je o Franciscovi materi— prikazala se mu je, da prosi milosti za sina in Kajn je govoril v spanju. V istem času sta se Francisco in Pompej tiho priplazila h kajiti, da bi dobila Franciscove samokrese s strelivom, ako bi kapitan spal.
Pompej se je splazil h kajiti, se ustrašil in stopil nazaj, ko je zaslišal kapitana govorečega. Oba sta obstala pri vratih in poslušala. "Ne — ne", je mrmral Kajn, "umreti mora — sicer — ne prosi, ženska! — Vem, da sem umoril tebe — ne prosi, mora umreti!" V srebrnem svetilniku je še gorela luč, katere svetloba je zadostovala, da je razsvetljevala kabino. Francisco je slučajno zaslišal Kajno-ve besede, je vstopil in prišel do postelje. "Deček! Ne prosi," je nadaljeval Kajn, ki je ležal vznak in težko sopel — "ne prosi — ženska! Jutri bo umrl." Nastal je premor, kakor bi speči čakal odgovora. "Da, kakor sem umoril tebe, umorim tudi njega!"
"Lopov!" je rekel Francisco z zamolklim svečanim glasom. "Torej ti si umoril mojo mater?"
"Sem — sem!" je odgovoril Kajn še vedno v spanju.
"In zakaj?" je nadaljeval Francisco, ko se po teh besedah spečega kapitana ni več bal, ako bi se oni prebudil.
"V jezi me je mučila," je odgovoril Kajn.
"Zlodej! Torej si vendar priznal!" je zakričal Francisco tako glasno, da se je kapitan prebudil in vstal. Preden pa se je popolnoma zdramil in odprl oči toliko, da je razločeval razne predmete, je Pompej upihnil luč in nastala je popolna tema. Nato pa je položil svojo roko na Franciscova usta in ga od-vedel iz kabine.
"Kdo je tu? Kdo je tu?" je kričal Kajn.
Častnik, ki je imel stražo na krovu, je pri-hitel dol. "Ali ste me klicali?"
"Klical?" je dejal kapitan. "Mislil sem, da je nekdo v kabini. Luč hočem imeti, to je vse," je nadaljeval mirneje, potem ko si je obrisal s čela mrzel pot.
V tem šta dospela Francisco in Pompej zopet v zavetje h Krumanom. Čuvstva mladega moža pa so se iz strahu pred smrtjo mogočno izpremenila v željo po maščevanju. Namena, da bi bil v kabini prišel do orožja, sicer ni dosegel, toda bil je sedaj trdno odločen, da vzame kapitanu življenje, kakor hitro le utegne. Naslednjega jutra Krumani zopet niso hoteli iti na delo ali priti na krov, in o vsem položaju je Hawkhurst poročal svojemu predstojniku. Krmar je sedaj govoril popolnoma drugače. Prepričal se je bil, da stoje za njim četudi ne vsi, vendar pa najboljši in najvplivnejši razbojniki, ki so bili kakor on sam osiveli na potu zločina.
"Mora se zgoditi, sicer ne boste dolgo poveljnik tej ladji. Od mene zahtevajo, da govorim tako!"
"Ali res?" je dejal Kajn posmehljivo. "Morebiti ste že izbrali mojega naslednika?"
Hawkhurst je opazil, da je začel napačno, in je poizkusil drugače. "Govorim samo za vašo korist. Ako ne boste vi poveljnik tej ladji, ne ostanem na njej. Ako jo zapustite, grem tudi jaz in midva morava potem dobiti drugo."
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
3R
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nasi
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno, Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Na novo izdane tri plošče*
25091-F—Oj pastirčki, božji ljubljenci, božična,
Vsi verni kristjani, božična ........-.......................75c
Ako pripomnimo, da obe pesmi poje naš slovenski slavček, Mr. Šubelj, menimo, da s tem dovolj priporočamo to ploščo.
25093-F—Potepuh,	valček,
Moja Francka, polka ..............................................75c
Oba komada sta igrana na dve harmoniki in bosta gotovo ugajala vsakomur, ki si želi dobro godbo za ples.
25094-F—Soča	voda, petje, duet
Fantje po polj' gredo, petje ..................................75c
Te dve pesmi pojete priljubljeni slovenski pevki, M. Udovič in J. Lavše. Kdor je slišal njih zadnji komad Cingel congel, si bo gotovo tudi to ploščo zaželel.
DRUGE SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE.
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c
25001-F—Na	of četi
Juhu polka, harmonika ..........................................75c
25002-F—Juhu	valček
Domžalska polka, harmonika ................................75c
25003-F—	Vaška serenada
Naš maček je pa sam doma, petje, duet................75c
25005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet......................................-........75c
25011-F—Pokšotiš
Špicpolka, harmonika, banjo, kitara ....................75c
25013-F—Ob	planinskem jezeru
Mlatiška polka, kmetska banda ............................75c
25014-F—Planinsko	veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25016-F—Koračnica	otroških pesni
Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c
25017-F—Zapoj	mi ptičica glasno, petje z orkestr.
Ptička, petje z orkestr...........................................75c
25019-F—Stiglic,	valček
Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25029-F—Na bregovih Drave, harmonika z vijolino.
Pomlad v kraških borah, harmon., vi jot., ksilof.. 75c 25026-F—Tirolski valček, 1. in 2. del
Citre solo ................................................................75c
25031-F—Na sveti večer pri H oš link
Pred volitvami, komična prizora ..........................75c
25033-F—Gor	čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c
25034-F—Češka	koračnica
Sokolska koračnica, vojaška godba ......................75c
25035-F—Slovenska	polka
Slovenski lendler, tamburice ................................75c
25036-F—Slovenski	valček
Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c
25037-F—Stoji,	stoji Ljubljanca
Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c
2J3038-F—Temne oči, valček
Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del
Komični prizor ......................................................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042-F—Daleč	v gozdu, valček
Večerni valček, orkester ........................................75c
25043-F—Polka	štaparjev
Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c
25044-	F—Coklarska koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25046-	F-Ljubezen in pomlad
Slovensko dekle, petje, moški kvartet ..................75c
25047-F-—En	starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c
25048-F—Na	kranjskih gorah, polka
Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c
25049-F—Zadovoljni	Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet .........................75c
25050-Orlovska	koračnica
Orjuna koračnica, banda ..........................................75c
25051-Vzajemnost,	šotii
Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c
25052-Na	Adriatskem bregu, valček
Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................76c
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO. ILL.
000<X>00«000<><>0000<>0000000000<>0000<KH><)0<KH>
PISANO POLJE
<x>o<x>o<>o-o-o<k> ^ J M Trunk oeoooooooooo
Drugi je bolj previden.
Eden je neki Smith, predsednik društva za pospešenje ateizma. Ta je prišel v državo Arkansas. Prebivalci v Arkan-sasu so čudaki, ki hočejo nauk o evoluciji potlačiti in zadušiti potom zakonodaje. To je napačno početje. Ako in kolikor je neka evolucija znanstveno dokazana, bi bila toraj resnična, bi kak zakon ne moprel resnice ubiti ali zadušiti. Ako in kolikor je gotova evolucija napačna teorija, ni treba kake zakonodaje, ker se bo sama zadavila na svoji neresničnosti.
Početje v Arkansasu je toraj najmanj čudaško. Pa je prišel čudake spreobračat drugi čudak, ateist Smith, in je skusil tam prodajati svojo robo. Ampak čudaki niso razumeli špasa ter ateističnega čudaka vtaknili najprej v kejho, potem pa ga spravili v bolnišnico, kamor pač vsak ateist spada.
Pa se bodo svetopisemski in ateistični čudaki še malo po-ravsali. Ateist Smith je poklical na pomoč svojega duševnega ateja. ateista in materialista Julija Haldemana iz Girarda, Kans.. iz čigar sklede je bržkone Smith zajemal vso svoio ateistično — vedo. Zdaj bota dva ateistična čudaka postavljala čudakom v Arkansasu glave na vratove.
Smith in Halderman sta ateista, a je med njima velik razloček. Smith je bil tako navdušen za ateizem, da je postal ateističen mučenik v kejhi in bolnišnici, kar nikakor ne bo prijetna stvar. Haldeman bo gotovo bolj previden, kakor je bil kot pristen sin Abrahamov tudi dozdaj, kajti on je pridno drugim prodajal svoje ateistične publikacije in lepo zbiral od navdušenih čudakov in bolnikov milijončke, na katerih prijetno sedi. Smith je sedel v kejhi, Haldeman pa sedi na milijonih. That's the difference, ako si kdo zna boljši del izvoliti.
V tem je zadel.
Kako je John Rockefeller Sr. prišel do svojega premoženja, |ali kako Rockefeller Jr. s premoženjem razpolaga, to ne spada sem, ker premoženje samo na sebi še ne vsebuje kake krivičnosti. Kdor o tem sodi, naj nosi tudi odgovornost.
Za kapelo vseučilišča v Chi-cagu je Rockefeller daroval večjo vsoto. Zanimivo je, kar je pri tej priliki govoril. Beseda moža velja, kolikor ima beseda notranjo vrednost, dasi pride v poštev tudi socialno ali znanstveno stališče kakega moža, ki besedo izgovori. Pri možu, kakršen je Rockefeller, je treba to poudariti. Materialistično naziranje sicer ni zgrešeno, ker kričijo med svet taka naziranja ljudje, ki prav ničesar ne pomenijo niti v socialnem niti v znanstvenem svetu, a vsekakor je to zadosten povod, da postane materialistično naziranje dvomljivo že radi te okolšcine. Prav enako je pa tudi pri kakem idealističnem naziranju, pri pojmovanju vere, če je mož, ki izreče kako naziranje in lastno prepričanje, na odličnem mestu.
Josn Rockefeller Jr. je poudaril vpliv vere v modernem življenju. Izjavil je: "Pripravljeni moramo biti, da sprejmemo kot resnično v verskih vprašanjih ,kar smatramo za dokaz resnice v fizičnem svetu in takih vprašanjih." Na obeh poljih mora biti merilo evidence enako.
Fizičnih resnic ne moremo vselej zaslediti s pomočjo svo-
jih čutov, je Rockefeller nekako menil, se ne morejo dokazati direktnim potom, temveč se dokažejo le po opazovanju javljenj teh resnic.
"Čemu toraj naj bi mi bili manj pripravljeni za sprejem slične evidence o resničnosti in obstanku resnice v duševnem svetu? Kdo n. pr. je kdaj videl materino ljubezen s svojimi očmi, ali jo potipal s svojo roko, ali slišal njen srčni utrip-Ijaj z ušesom? In vendar, ali je kdo tu pričujoč, ki bi zamo-gel podvomiti o materini ljubezni po kakem zvitem argumentiranju ali po moči logike?"
Beseda ima moč, kolikor jo ima argument, in ta argument je povsem neovržen.
So izjeme, a obenem tudi dejstvo, da se je ravno iz sredine vseučilišča v Chicagu po raznih učiteljih skušalo in se morda še skuša podreti temeli verskih resnic. Rockefellerje-ve besede so morale čudno cin-glati v ušesih takih učiteljev, ki so to logično argumentacijo poslušali.
Naj kdo misli o Rockefeller-jevem premoženju kar mu drago njegovemu argumentu o spoznanju evidence verskih resnic mora vsakdo pritrditi, ako je zmožen logično misliti.
Kako se ravna po — načelih.
Neka načela se lahko postavijo in izgledajo tudi silno — lepa. Ali so tudi umestna, izvedljiva in predvsem pravična, za to se navadno niti ne vpraša. — Lenin je postavil načelo nacionaliziranja. Načelo samo na sebi ni slabo, ako se pri nacionalizirani u ne prezre zahteva pravičnosti. Za pravičnost pa se v Rusiji nihče ni zmenil, kratkomalo so odvzeli, zanikali kako obveznost in bast a.
Ampak noče nekaj iti radi — načela. Treba je kapitala, tega pa ni radi — načela. Načela pa nihče rad ne opusti, ker se samole osmeši pred svetom. Sicer je v sovjetski Rusiji odpadlo že marsikako "načelo". ker ni šlo po načelu, a vsekakor bi tam radi ostali pri načelih in se postavili pred svetom.
Razmere so privedle ruske oblasti do tega, da najamejo pri General Electric kompani-ji potrebščin za 21 do 26 milijonov. Po "načelu" nacionalizacije pa je kompanija utrpela nad eden in pol milijona škode. To niti za veliko kompanijo niso mačje solze, in kampanija ima tudi — načelo, da kako samolastno odjema-nje ni načelo. Načelo stoji toraj proti načelu.
Kakor se poroča, se utegnejo poravnati tako, da se vzame kožuh, o stane volk cel. Sovje-ti nočejo načela zatajiti, pa dobi kompanija vendar svoje nazaj, ker se bodo poglihali baje po načelu brez načela. Odškodnina za konfiskacijo bo "spoken out", kakor se glasi tehnični izraz, da ostane načelo in se ne ravna po načelu.
Ako je kako načelo pravilno, mora biti predvsem pač — pravično.
PREVOZ . DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo n naročil« za premog — drva in preva-Zanje pobtttva ob Sara seBtva
Pokličite Telefon; Roooevrti «221.
LOUIS STRITAR
201» W. 21* Plač«, Chicago. Ol