Novi pevci — stara pesem. __ Pač se ni motila velika cesarica Marija Terezija, ko je izrekla krilate besede, da e šola politikum. Politikum je šola ! To vedo avstrijski in splob internacionalni, posebno pa slovenski klerikalci pač dobro. In slovenski klerikalci so pričeli glodati šolstvo in še bolj pa slovensko učiteljstvo po vseh shodib, ki so jih prirejali in jih prirejajo ter jih bodo še prirejali, kakor gloda sestradano ščene pomoljeno mu kost. Vzrok, čemu se vsi klerikalni govorniki brez izjeme stanu in sposobnosti zaletavajo tako srdito ravno v slovensko napredno učiteljstvo, leži jasno na dlani. Elerikalci so dosegli višek svoje mogočnosti na Eranjskem. A dosegli niso oiie moči, ki bi jo radi, a je [ne bodo nikdar, temv-č njib voziček se je nagnil na stran in pričel se je pomikati navzdol — čeravno polagoma, vendar vidno. — Zagospodovati so menili ne- omejeno po lepi slovenski Erajini. A njih račun je prekrižalo kolikortoliko slovensko napredno učiteljstvo, in ravno slovensko napredno učiteljstvo je še oua mogočna sila, ki še visoko vihti prapor pravega napredka, prave izobrazbe v slovenskem narodu. Slovenski klerikalizem dobro ve, da je vsak posaraezni slovenski napredni učitelj močna ovira po gospodstvu brapenečemu klerikalizmu, in čeravno je delovanje naprednega slovenskega učiteljstva mirno, brezhrupno, je pa tem uspešneje, ker ne deluje po hipnih, vidnih uspehih, temveS zasaja koreniue svojega dela v scca in v ura onega dela človeštva, ki zagospoduje v dobrem desetletju po slovenskem ozemlju. In slovenski klerikalizem napada tem huje slovensko napredno učiteljstvo, ker se le-to združuje čimdalje tesneje z naprednim učiteljstvom drugih narodov, drugih kronovin, v prvi vrsti z mogo.no falango češkega učiteljstva, onega u.iteljstva, ki glasno kliče po pravi svobodi napredka v gospodarskera in umskem oziru. Le-to tesno združevanje pa obenem slabi vrste one učiteljske združitve, ki so jo ustvarili nekateri sebičneži pod patronanco internacionalnega klerikalizma, ki sliši na ime BSlon_škova zveza". Vajeni smo čitati v BSloveneu" razne napade na napredno učiteljstvo na tem ali na onem shodu tega ali onega krščansko-politiškega društva. Svoje dni je s tako kramo krošnjaril po slovenskem svetu s kmetiškimi žulji obogateli milijonar dr. Šusteršič, a ko je izprevidel, da napredno učiteljstvo vkljub njegovim grožnjam po Bnumeriranju svojih kosti" noče pod črno kuto njegovih priganjačev, je opustil to nehvaležno polje in se posvetil vedi o lahki in uspešni pridobitvi nebeških zaklado?. Prevzel je nato to nehvaležno delo prvi finanenik avstrijskega juga, dr. Lampe, pozabavljal je na nekoliko shodib zoper neljubo mu učiteljstvo, a ker ni žel onega priznaDJa kakor je upal, je prepustil to staro pesem novim peTcem. BUnd wie er sich rauspert und wie er spuckt, das hat er ihm treulich abgeguckt." Nastopil je ,,vseznalecu, fant vseh fantov, Fr. Trseglav, bodoči kandidat dr. Erekovib služb, ter se razkoračil pred zbrano množico kot napolodrastel petelinček ter bripavo zakukurikal: Po njih ! V Eomendi je bilo. Eesnosti takim mlečnozobim mladim postopačem ne pripisujemo, temveč mu svetujemo po nSlovenčevem" receptu : Fant, knjige v roke ! Uči se, da postaneš enkrat koristen član človeške družbe ! Zanimivejši je nastop prve kapacitete na slovenski zemlji v kmetiških zadevah ia o živinskib zavarovalnicab, odkar je postal po milosti raznih kaplanov in župnikov dež. poslanec, tobačnega uradnika Mandeljca, ki ima učiteljevo sestro za ženo. Dne 19. julija 1908 se je vršil nekak shod BEmečke zveze" v Mokronoga. Nadkmet poslanee Mandelj je govoril aa tem shodu po BSlovencu" št. 164 z dne 20. julija t. 1. o šolstvu to-Ie : _Šolo je Jireba obdržati na verskem temelju. Šola pa mora postati za kmete tudi bolj praktična, nepotrebni balast proč, megto tega pa teoretični in praktični kmetijski pouk. Za to treba reforme šolskega zakona. S. L. S. ni nasprotnica šole, ker ve, da je dandanes nevednost najdražja stvar v deželi in stranka pri svojem zadružaem delovanju potrebuje le izobraženib ljudi, nasprot- nica je le onih tendenc, ki jih oznanja del učiteljsva po svojib sbodih. Del u&iteljstva se je v Eadovljici izrekel za to, da se izloči iz šole verski pouk. Tem širokoustnim ljudem, ki so oznanjali ta framazonski evangelij v Radovljici, je verski pouk v šoli nepotreben balast, ali naša stranka bo takim tendeneam stopala z največjo odločnostjo nasproti." Tako je govoril -širokoustnež" Mandelj. Da se je v prvem delu svojega govora, ki ga tukaj navajamo, popolnoma sprl z logiko, mu ne zamerimo, ker je od tobaka do šolstva prevelik skok. A le nečesa ga prosimo. ,,Slomškova zveza" priredi menda po dolgem času zopet enkrat svoj občnj zbor v Bobinju. Eer pa je sjJoh stara navada, da med krščanskim mislečim učiteljstvom rešujejo šolska vprašanja zgolj neučitelji, naj prevzame šolski reformator Mandelj referat o preosnovi ljudskega šolstva po načelib S. L. S. — Ako pa misli, da bo imel na tem občnem zboru premalo poslušalcev, naj pride na naš shcd v Gorico. Zagotavljamo ga, da ga sprejmemo tako, kakor sprejmo dostojni ljudje dostojnega človeka. A če se bo hotel poprijeti tega našega nasveta, pride nemara nebote do zaključka: nLe črevlje sodi naj kopitar !" Glede drugega dela poslančevega govora pa: Najprej fakta, g. poslanec, potem šele zavijanje, inače Vam pritisnemo znamenje, ki ga nočemo zapisati .. .