• VPLIV ZOBOZDRAVSTVENE PROSVETLJENOSTI STAR ŠEV NA STANJE ZOB NJIHOVIH OTROK
Zdravje je pravica in dolžnost nas vseh
(Obljuba dela dolg in tu je nadalje-vanje sestavka iz prejšnje številke Naše skupnosti.)
Številke so verjetno simpatične le redkejšim, a žal brez njih tudi to pot ne gre. Čeprav so videti na prvi po-gled suhoparne, nosijo v sebi prene-katero resnico.
Najzanimivejši odgovori 146 star-šev so bili:
—   13,7% staršev je imelo po-pravljanje mlečnih zob za nepotreb-no,
—  25,3%    staršev    je   peljalo otroka prvič k zobozdravniku šele, ko je zob že bolel,
—   13% slaršev je bilo mnenja, da vedo dovolj o zobeh,
—  od 146 otrok so le 4 ali 2,7% imeli intaktno zobovje (tj. zobovje, kjer klinično ni bilo mogoče ugoto-viti nobenega gnilobnega procesa),
—  2 otroka ali 1,4% sta si umi-valazobe 3-krat dnevno (po vsakem
obroku). Drugi so si umivah zobe ta-kole:
zjutraj in zvečer 2 ali 1,4%
zvečer ali zjutraj 15 ali 10,2%
včasih 109 ali 74,7%
sploh ni umivalozob 18ali 12,3%.
Zgornjim podatkom primerno je bilo stanje zob prvošolčkov — niso bili redki, ki so imeli v ustih po 5 in več globoko gnilih zob. Navedene številke so prav gotovo sila zgovorne. Nizek odstotek otrok z intaktnim zo-bovjem je vsekakor pbsledica neza-držnega pohoda civiltzacije, ki nam prinaša veliko dobrega, a tudi marsi-kaj slabega (npr. premehka, indu-strijsko pripravljena hrana, preslabo žvečenje, obilica sladkarij zaradi vse višjega standarda itd.).
Mlečne zobe je treba popravljati, saj njihova prezgodnja izguba pogo-juje nastanek nepavilnosti v izrašča-nju stalnikov, težave pri jedi in go-voru ter vpliva na splošni otrokov ra-zvoj.
Vsi vemo, da je večina zobozdrav-niških posegov boleča. In če vzpo stavljamo prvi stik z otrokom, ki ga že boli, se najdemo v nezavidljivem položaju. Prav otroci, ki imajo kakšno tako slabo izkušnjo iz rane mladosti, nemalokrat postanejo pro-blematični kot pacienli.
Pri vsem opisanem pa dajo največ misliti podatki o umivanju zob.
Žalostno in zaskrbljujoče je, da si velika večina. tj. tri četrtine otrok umiva zohe le včasih (kako je s lem »včasih«, sami najbolje vemo) in da si 12,.' c/f otrok zob sploh ne umiva. Obnašamo se tako, kot da nam ni nič do lastnega zdravja. Zdr3vje je pra-vica in dolžnost nas vseh! Kako zmotno je prepričanje, da je umi-vanje zob izguba časa. Redno in pra-vilno umivanje zob je najboljše, naj-cenejše in najpreprostejše orožje v boju z zobno gnilobo.
Povsod iščemo skrite rezerve —
zakaj jih ne bi enkrat poiskali v nas samih?! Skušajmo si najti čas in umi-vajmo si zobe skupaj z otroki! Ne go-vorimo zastonj, da zgledi vlečejo. Kako čudovito bi bilo imeti otroke, ki bi jim bilo umivanje zob tako na-ravno opravilo kot je večerni poei-tek! Prihranjena bi bila marsikatera bolečina, noči brez spanja, prihra-njen bi bil čas in ne nazadnje tudi denar. Ogromno denarja!
Res je, da so naši otroci vsaj pol dneva zunaj doma, bodisi v vzgojno-varstvenih zavodih bodisi v šolah. Toda z dobro volio nas vseh — star-šev, učiteljev, vzgojiteljev, zoboz-dravstvenih delavcev in otrok bi lahko našli skupni jezik. Doslednost. vztrajnost in natančnost so merila, ki zagotavljajo uspeh. In radost ob uspehu nam bo dala nov polet!
TATJANA    LESKOŠEK-DENIŠ-
LIČ