LETO XIII DANUAR 1964 ŠTEV ILK A
V S E B I N A
Inž. Lojze Kerin: Nekaj osnovnih tez in smernic za raz­
voj vodnega g o sp o d a rs tv a ........................................
Inž. Janko Bleiweis: Hidravlične izpopolnitve hladilnih 
stolpov term oelektrarn..................................................
Inž. Josip Vitek: Tragedija v V a jo n t u ...........................
Inž. Jože Kolar: O problemih kanalizacije mesta Postojna
Komunalni problemi:
Inž. Stane Jesih: Razvoj elektrifikacije na območju
L ju b l ja n e .........................................................................
Vesti:
Inž. Janko Bleiweis: Nagrada Jugoslovanskega društva 
za hidravlične p re is k a v e .............................................
Inž. Marjan Pregelj: Most »Europa« dograjen..................
D. R.: Vprašanja in o d g o v o r i .............................................
1
J. Bleiweis: Hydraulic improvements of cooling 
9 towers in coal burning power plants
16 J. Vitek: The tragedy in Vajont
19 J- Kolar: On the sewerage problems of the town 
Postojna
21
23
23
24
Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov
Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. 
Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, 
inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel.
Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri 
Komunalni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za 
nečlane 10.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15.
VESTNIH Št. 1 -  LETO XIII -  1964
Nekaj osnovnih tez in smernic 
za razvoj vodnega gospodarstva
DK 351.79(043)
V vodnem gospodarstvu je danes vrsta neraz­
čiščenih vprašanj in je velika nejasnost glede na­
daljnjega razvoja vodnogospodarske službe, tako 
da bodo nujno potrebni temeljiti ukrepi za sana­
cijo stanja. Nekatere osnovne smernice, ki jih tu 
navajamo, bi lahko koristno služile v oporo pri 
reševanju bodočega razvoja vodnega gospodarstva.
1. Vse vode so prirodna javna dobrina in je 
treba z njimi gospodariti (jih je treba proučevati, 
upravljati, urejati, uporabljati in izkoriščati, šči­
titi njih kvaliteto in kvantiteto in se braniti od 
njih škodljivega delovanja) tako, kakor najbolj 
ustreza obče družbenim koristim.
2. Za ugotovitev splošne družbene koristi je 
treba vsak ukrep gospodarjenja z vodami proučiti 
s kompleksnega vidika v odnosu na neposrednega 
koristnika in na vse druge interese, ki utegnejo 
biti s tem prizadeti, in na tej osnovi določiti opti­
malno rešitev.
3. Za zaščito obče družbenih interesov v čim 
večji meri in predvsem za odstranitev oziroma za 
preprečitev usodnih napak, ki bi utegnile nastati 
pri gospodarjenju z vodami, je treba dosledno pri 
vsakem posegu v vodni režim skrbeti za ustrezno 
zaščito raznovrstnih interesov. Ker pa se interesi 
pri gospodarjenju z vodo često med seboj križajo 
— vodni režim želi akumulacijo, promet želi gra­
diti prometne žile, turizem ali zaščita spomeni­
kov neokrnjeno prirodo, naselje želi vodo za pitje 
in za družbeni standard, industrija želi vodo za 
proizvodni proces, projektant mostov želi čim 
manjši in čimbolj ekonomičen pretočni profil mo­
stu, vodni režim želi dovolj velikega, plovba želi 
čimveč vode v reki, kmetijstvo in drugi interesenti 
jo želijo čimveč vzeti za namakanje in za druge 
namene, interesenti za lokacijo žele graditi pro­
metne zveze, regulacije, naselja, industrijo itd. v 
območju termalnih in mineralnih virov vode, bal- 
neolog in turist želita izkoriščati termalno in mi­
neralno vodo itd. itd. — je potrebno pri vseh ukrepih 
kompleksno proučevati problematiko, predvsem pa 
je potrebno gospodarjenje z vodo v imenu vseh in 
za vse zainteresirane usklajevati in koordinirati 
pri vsakem ukrepu urejanja, uporabe ali izkori­
ščanja voda.
4. Dolgoletna praksa je pokazala, da je naj­
primernejši akt usklajevanja in koordinacije ukre­
pov za gospodarjenje z vodo obvezno pridobivanje 
vodnogospodarskih soglasij od organov vodnega 
gospodarstva za vse ukrepe, ki utegnejo kakorkoli 
vplivati na vodni režim ali na katere utegne imeti 
vpliv vodni režim.
5. Zaradi zaščite optimalne družbene koristi 
pri gospodarjenju z vodami je treba vsak ukrep 
urejanja, uporabe, zaščite voda ali obrambe pred 
škodljivim delovanjem vode v imenu vseh in za 
vse zainteresirane proučiti z objektivnega stališča 
brez kakršnegakoli vpliva kateregakoli interesa ali 
katerekoli gospodarske panoge. Zato je potrebno, 
da je organ, ki naj usklajuje in koordinira gospo­
darjenje z vodo, v enakih odnosih z vsemi zainte­
resiranimi panogami gospodarstva, ki kakorkoli 
uporabljajo vodo v svojem proizvodnem procesu 
ali se branijo od njenega škodljivega delovanja, 
in v enakih odnosih z vsemi drugimi organi ali 
organizacijami, zainteresiranimi na smotrnem go­
spodarjenju z vodo.
To pa zato ne preprečuje niti ne omejuje pri­
oritetnega razvoja katerekoli vodnogospodarske 
panoge, če je taka prioriteta po družbenem planu 
usklajena z gospodarskim razvojem določenega 
področja, temveč je razumljivo in nujno, da v ta­
kem primeru tudi vodno gospodarstvo uskladi 
svoj plan razvoja z istega prioritetnega vidika in 
na ta način pospešuje razvoj prioritetnih panog 
gospodarstva.
6. Ker se interesi, kot je razvidno, pri vsakem 
ukrepu gospodar jenja z vodo medsebojno preple­
tajo, križajo in si nasprotujejo, je potrebno, da pri 
usklajevanju raznovrstnih interesov pri gospodar­
jenju z vodo sodelujejo tisti zainteresirani, ki 
utegnejo biti z obravnavanim ukrepom kakorkoli 
prizadeti. Iz tega neposredno sledi, da je treba 
vodnemu gospodarstvu dati tako organizacijsko 
obliko, ki bo čim ustrezneje zajamčila družbeno 
upravljanje in kolektivno sodelovanje pri uprav­
ljanju voda.
7. Ker morajo biti akti upravljanja in uskla­
jevanja, ki jih izdaja republiški organ za vodno 
gospodarstvo, avtoritativni in dokončni za vse za­
interesirane, je treba, da ima organ vodnega go­
spodarstva ustrezno avtoritativno organizacijsko 
obliko.
8. Ker so ukrepi gospodarjenja z vodo najraz­
ličnejše prirode, saj obsegajo zdaj nalogo urejanja 
voda za vse zainteresirane, zdaj nalogo distribu­
cije voda, zdaj nalogo zagotovitve optimalnega iz­
koriščanja voda, zdaj nalogo zaščite kvalitete in 
kvantitete voda v imenu vseh in za vse zainteresi­
rane, zdaj zopet nalogo obrambe pred škodljivim 
delovanjem voda v imenu vseh in za vse zaintere­
sirane, zdaj nalogo skrbi za zagotovitev čim boljše 
pitne vode, zdaj nalogo inšpekcije nad uporabo in 
izkoriščanjem voda itd., in ker so za vse te na­
mene neogibno potrebne kompleksne študije, pro­
učevanje in raziskave za omogočenje čim boljše 
uskladitve vseh interesov, je potrebno, da ima 
organizacija, ki naj skrbi za gospodarjenje z vodo, 
zdaj študijski, zdaj upravni, zdaj operativni, zdaj 
oblastni, zdaj inšpekcijski značaj s posebno ugo­
tovitvijo, da ta organizacija vseh teh nalog ne 
izvaja za sebe, temveč je to organizacija uslužnost- 
nega pomena, ki opravlja vse naštete naloge v 
imenu vseh in za vse na gospodarjenju z vodami 
zainteresirane panoge gospodarstva in za vse druge 
obče družbene interese.
9. Kakor je bila voda brez prestanka v pre­
teklosti, je danes in bo v vsej perspektivi neizogi­
ben faktor pri razvoju prirode, življenja in gospo­
darstva, tako je treba zajamčiti stalnost organiza­
cije, ki naj bo nenehno odgovorna za gospodarjenje 
z vodo po navedenih načelih.
10. V nadaljnjem razvoju gospodarstva, v raz­
voju proizvajalnih sil in s stalnim naraščanjem 
prebivalstva in družbenega standarda, nastaja in 
bo nastajala vse večja kriza v kvantitativnem in 
kvalitativnem pogledu v odnosu na razpoložljive 
vire prirodne dobrine vode, zato je treba brez od­
laganja dati ustrezajoče organizacijsko mesto go­
spodarjenju z vodami za vse in v imenu vseh za­
interesiranih.
11. Ker vodno gospodarstvo s svojimi uprav­
nimi akti usklajuje gospodarjenje z vodami za vse 
zainteresirane, je potrebno, da taista vodnogospo­
darska organizacija razvije v zadostni meri inšpek­
cijsko službo, preko katere spremlja, kontrolira 
in ukrepa proti vsem tistim, ki so dolžni izpolnje­
vati določila zakonskih predpisov in ki jim je bilo 
izdano vodnogospodarsko soglasje ali vodnogospo­
darsko dovoljenje, če pogojev soglasja ali dovolje­
nja ne upoštevajo, ali jih v nezadostni meri upo­
števajo.
12. Pristojnost v vodnem gospodarstvu
Pri vseh dosedanjih osnutkih zakona o vodah 
in drugih predpisih je bilo uveljavljano načelo, da 
so tisti vodotoki, ki sekajo ali tvorijo državno mejo, 
zvezni vodotoki, prav tako da so zvezni vodotoki 
tisti, ki sekajo ali tvorijo mejo med dvema ali več 
republikami, in spadajo zato v zvezno pristoj­
nost, da so tisti vodotoki, ki sekajo ali tvorijo 
mejo med dvema ali več okraji, republiški vodo­
toki, tisti, ki sekajo mejo dveh ali več občin, okraj­
ni vodotoki, in tisti, ki tečejo v okviru ene same 
občine, občinski vodotoki in se zato tudi pristoj­
nost upravljanja vedno določa na tej osnovi.
Praksa je ponovno> pokazala, da je delitev 
pristojnosti po teh kriterijih nevzdržna, saj pride 
do takih absurdov, da bi morala zveza dajati npr. 
soglasja in dovoljenja za izgradnjo brodov, mostov, 
mlinov in za podobne ukrepe npr. na kateremkoli 
odseku Save (ali celo na pritokih Save), četudi taki 
ukrepi nimajo nikakršnega bistvenega vpliva iz­
ven njih izgradnje. Na drugi strani pa lahko pri­
haja do izdaje vodnogospodarskih soglasij ali vod­
nogospodarskih dovoljenj s strani LO na rekah 
občinskega ali okrajnega karakterja na ukrepe, 
ki nimajo vpliva in posledic samo v občinskem ali 
okrajnem merilu, ampak tudi v republiškem me­
rilu in preko njega.
Zato smo mnenja, da je treba čimprej prelo­
miti s kriteriji delitve pristojnosti po sekanju 
državne, republiške, okrajne ali občinske meje ter 
vzeti za osnovo stvarne kriterije, to je zveza naj 
bi bila pristojna za tiste ukrepe, ki imajo bistven 
vpliv preko državne in preko republiških meja, 
republika naj obravnava prav tako po stvarni pri­
stojnosti tiste ukrepe, ki imajo republiški značaj, 
okraj ukrepe, ki imajo okrajni značaj, občina 
ukrepe, ki imajo občinski značaj. Te kriterije je 
potrebno za vse panoge vodnega gospodarstva 
ustrezno določiti. Vse vodotoke in vodna zemlji­
šča pa je treba dati v upravljanje ustreznim vodno­
gospodarskim organom v republiki.
Razumljivo je, da je treba tudi pri osvojitvi 
načela delitve pristojnosti po stvarnih kriterijih 
proučevati s kompleksnega vidika celotna povodja 
vodotokov v primeru, če sekajo mejo' dveh ali več 
republik, ker pridemo le na ta način do potreb­
nih osnov za usklajevanje izgradnje. Pri tem pa 
ugotavljamo, da je možno priti do takih kompleks­
nih osnov na različne načine. Ena pot je npr., da 
republiški organi vodnega gospodarstva proučijo 
kompleksne vodnogospodarske osnove s svojega 
republiškega kriterija z upoštevanjem tudi učin­
kov take rešitve preko republiške meje. Nato je 
možno zbrati vse te osnove z zveznega vidika in 
jih proučiti in uskladiti v zveznem merilu ter tako 
dopolnjene ali usklajene osnove vrniti republikam, 
da jih upoštevajo pri izdaji upravnih aktov. V vsa­
kem primeru pa je potrebno ožje sodelovanje med 
republiškimi in zveznimi vodnogospodarskimi orga­
ni pri izdaji aktov zveznega merila.
Druga pot bi bila, da zvezni organi vodnega 
gospodarstva proučijo in izdelajo vodnogospodar­
ske osnove s svojega gledišča za vodotoke, ki se­
kajo dve ali več republiških mej in na tej osnovi 
rešujejo upravne akte iz zvezne pristojnosti ter jih 
dostavljajo republikam na znanje. Po vsej verjet­
nosti prva pot bolj ustreza.
Poleg tega pa je treba takoj pripomniti, da ni 
dovolj utemeljenih razlogov, da mora npr. zveza 
dajati soglasje za vse vrste uporabe voda v indu­
striji, rudarstvu itd. podjetjem in organizacijam, 
ki utegnejo vode obremeniti z odpadnimi vodami 
tudi preko republiške meje, ker bi morala v tem 
primeru zvezna vodnogospodarska služba izdajati 
soglasja in vodnogospodarska dovoljenja za vse
vrste uporabe voda v industriji, rudarstvu itd. v 
vseh republikah, razen za tiste vode, ki se izlivajo 
v morje, pa še te ne vse, kar je nesprejemljivo in 
nepotrebno. Najbolj prirodna rešitev je, da zveza 
izda o ukrepih za zaščito kvalitete voda predpis, 
ki ga morajo republike pri izdaji vodnogospodar­
skih soglasij in dovoljenj upoštevati. Na ta način 
bi se dosegla tudi enaka materialna obremeni­
tev vseh uporabnikov vode. Prepise takih uprav­
nih aktov dostavljajo republike zvezi, ki ima mož­
nost vsak čas kriterije izdanih upravnih aktov 
preveriti in po potrebi zahtevati dopolnitve ali 
spremembe, če so zato kaki višji, republiki nepo­
znani interesi. Prav tako smo mnenja, da vodno­
gospodarski organi v republikah postopajo proti 
tistim, ki ne bi upoštevali v soglasjih ali dovolje­
njih izdanih pogojev, zvezni vodnogospodarski 
organ pa ima pravico in možnost preverjanja in 
nadaljnjih ukrepov.
13. Funkcija terenskih vodnogospodarskih 
organizacij
Danes sta v okviru SFRJ pripravljena dva 
predloga kot osnovna v vodnem gospodarstvu za 
razvoj vodnega gospodarstva. Prvi predvideva 
sprejetje zakona o vodah in zakona o vodnih skup­
nostih, drugi sprejetje zakona o vodah in zakona 
o vodnogospodarskih podjetjih. Po našem mnenju 
ne zadovoljuje nobeden izmed obeh. Da bi bilo 
možno priti do objektivnih zaključkov, je treba 
o tem podrobneje spregovoriti.
Najprej o vprašanju splošnih vodnih skupnosti.
Splošne vodne skupnosti so nastajale izrazito 
iz razloga, da se po tej poti reši sicer nerešljivo 
vprašanje financiranja v vodnem gospodarstvu. 
Takoj ob naslednjem koraku pa je prišlo do težnje, 
da vodne skupnosti prevzamejo tudi nekatere 
upravne posle terenske vodnogospodarske službe, 
zato težijo v svoj sestav vključiti obstoječo teren­
sko vodnogospodarsko organizacijsko omrežje 
(vodnogospodarske sekcije, hidro oddelki). Na ta 
način so npr. nastale v SR Sloveniji z letom 1961 
vodne skupnosti, ki jim je bila z renoviranim re­
publiškim zakonom o varstvu voda dana tudi del­
no naloga upravljanja. S tem so nastale nove 
vodnogospodarske organizacije, ki so delno pre­
vzele, delno pa tudi niso prevzele upravnih nalog, 
poleg osnovnih nalog, določenih po zveznih pred­
pisih. Na ta način se je pokazala potreba pred­
vsem po novih organizacijah vodnega gospodar­
stva, to je po organizacijah svoje vrste, ki bi mo­
rale prevzeti določene upravne, operativne, nad­
zorstvene naloge in naloge financiranja.
V nadaljnjem bomo poskušali naloge, ki bi jih 
morale prevzeti terenske vodnogospodarske orga­
nizacije, bolj razčleniti. Tem organizacijam je 
treba v osnovi določiti ustrezne naloge upravnega 
značaja, nalogo vzdrževanja vodnonadzorstvenega 
omrežja, naloge skrbi za vzdrževanje, urejanje, 
zaščito kvalitete in kvantitete voda, naloge obram­
be pred škodljivim delovanjem voda, naloge nad­
zorstva nad uporabo in izkoriščanjem voda in na­
loge zbiranja sredstev od koristnikov voda.
Izkazalo se je kot umestno, da imajo te organi­
zacije značaj družbenega upravljanja, da se preko 
njih v določeni meri zbirajo sredstva za financi­
ranje vodnega gospodarstva, o čemer bomo posebej 
govorili, da se po eni varianti v te organizacije 
včlanijo poleg ljudskih odborov tudi neposredni 
koristniki voda, ki plačujejo vodni prispevek in ki 
sprejemajo na letnih skupščinah letni program del 
in potrjujejo izvršitev plana iz preteklega leta in 
zaključni račun.
Po drugi varianti pa se preko družbenega 
upravljanja angažirajo ljudski odbori in drugi ko­
ristniki voda, kateri bi imeli ustrezno število dele­
gatov npr. v formi svetov vodnega gospodarstva 
pri takih vodnogospodarskih organizacijah z nalogo 
sprejemanja predlogov letnega plana, določanja 
višine vodnih prispevkov ter potrjevanja in spre­
jemanja izvršitve plana in del ter zaključnega ra­
čuna iz preteklega leta.
V vsakem primeru bi bilo prav, da dokončno 
tak plan in zaključni račun potrdi tudi republiški 
organ, pristojen za vodno gospodarstvo, pod kate­
rega nadzorstvom ali v sestavu bi bile take vodno­
gospodarske organizacije po vodozbimih področjih.
Te organizacije bi skrbele za izgradnjo v vod­
nem gospodarstvu obče družbenega značaja, kakor 
objektov za obrambo od poplav, vzdrževanje in 
urejanje vodotokov, za izgradnjo, vodne oskrbe s 
t. i. skupinskimi ali pokrajinskimi vodovodi, za 
izgradnjo skupnih čistilnih naprav s kanalizacijami 
za naselja in mesta, za izgradnjo obsežnih kom­
pleksnih melioracijskih hidrosistemov širših druž­
benih interesov za upravljanje vodnih zemljišč, 
ter bi imele nadzor nad izgradnjo, urejanjem, vzdr­
ževanjem in upravljanjem specifičnih vodnogospo­
darskih objektov, to je objektov vodne oskrbe in 
kanalizacij naselij, nad izgradnjo objektov za či­
ščenje odpadnih voda in njih funkcioniranje ne­
posredno pri koristnikih voda v industriji, rudar­
stvu itd., nad izgradnjo in vzdrževanjem specifič­
nih hidrosistemov itd. Sredstva, ki bi jih te orga­
nizacije zbirale v svojih vodnih skladih, in sred­
stva, ki bi jih v te namene dobivale na osnovi 
ustreznih pogodb od republiških skladov za vodno 
gospodarstvo, bi morala zato pokriti potrebe reše­
vanja teh nalog obče družbenega značaja, ki bi jih 
sprejemala letna skupščina ali variantno organi 
upravljanj a.
Ker so vse te naloge splošno družbenega in 
uslužnostnega značaja in je na njih zainteresirana 
naša družbena skupnost, ne zapadejo te organi­
zacije obvezi za odvajanje v akumulacijo. Podrob­
neje je ta problematika obravnavana kasneje.
Vprašanje vodnih skupnosti, ki imajo določene 
specifične naloge v okviru SFRJ, pa tudi v svetu, 
je treba posebej obravnavati. Specifične vodne 
skupnosti imajo v Jugoslaviji, pa tudi v svetu že 
pomembno tradicijo. Italija ima npr. 500 let stare 
vodne skupnosti, t. i. konzorcije za specifične na­
loge na melioracijskih hidrosistemih, ki so odigrali 
in odigravajo izredno pomembno vlogo npr. v kme­
tijstvu. Mnenja smo, da v načelu ne bi bilo umest­
no ukiniti možnosti organiziranja specifičnih vod­
nih skupnosti, temveč bi bilo treba po našem 
mnenju predpise o vodnih skupnostih temeljiteje 
proučiti in določiti, da je vodne skupnosti možno 
organizirati za specifične naloge vodnega gospo­
darstva, npr. za melioracije, za vodno oskrbo in 
kanalizacije, za skupne čistilne naprave in po­
dobno. Te specifične vodne skupnosti bi združevale 
interesente za specifične naloge ter od njih zbirale 
ustrezne dopolnilne prispevke za svoje delo, iz 
vodnih skladov pa bi lahko dobivale ustrezno po­
moč, kolikor njihova dejavnost zadeva tudi naloge 
splošnega značaja.
Poleg tega ni nikakih zaprek za osnovanje 
specifičnih podjetij za izgradnjo vodnogospodar­
skih objektov specifičnih vrst (izgradnja vodovo­
dov, izgradnja hidrotehničnih objektov splošne 
vrste, urejanje hudournikov, izgradnja energet­
skih objektov in podobno), če je potreba po takih 
specifičnih organizacijah oziroma podjetjih.
Razen tega je dopuščati možnost organizira­
nja raznih komunalnih podjetij za izgradnjo, 
upravljanje in vzdrževanje specifičnih vodnogo­
spodarskih objektov za kanalizacije, za vodno 
oskrbo, za čistilne naprave in podobno, ki imajo 
tudi možnost zbiranja dopolnilnih prispevkov za 
izgradnjo, oziroma imajo možnost upravljanja, 
vzdrževanja in rekonstrukcije naprav.
Nad vsemi takimi organizacijami in podjetji 
bi morale imeti terenske vodnogospodarske orga­
nizacije po povodjih strokovno tehnični nadzor in 
nadzor nad razvojem in izgradnjo objektov v taki 
meri, da bi organi vodnega gospodarstva vedno 
razpolagali z vsemi potrebnimi podatki, v kakšni 
fazi izgradnje je vodno gospodarstvo v republiki 
v katerikoli panogi vodnega gospodarstva v odnosu 
na dolgoročni perspektivni plan in na kratkoročne 
plane in kako so ti plani usklajeni med seboj, ko­
liko vode in kje je že oddane ali razdeljene, koliko 
je je še na razpolago, kakšne kvalitete itd. Iz teh 
razlogov je nujno potrebno, da vodnogospodarski 
organi izdajajo vodnogospodarsko soglasje na iz­
gradnjo vseh vrst specifičnih objektov po takih 
podjetjih in organizacijah in umestno bi bilo, da 
se uvede tudi obvezen pregled projektov s strani 
organov vodnega gospodarstva za vse vrste vodno­
gospodarskih objektov, ker bi bila le na ta način 
dana možnost za usklajevanje do ustrezne mere. 
Umestno in potrebno bi bilo, da daje organ, pri­
stojen za vodno gospodarstvo, pristanek za ustano­
vitev takih specifičnih organizacij ali podjetij (spe­
cifičnih vodnih skupnosti, podjetij za izgradnjo 
hidrotehničnih objektov splošnega tipa, komunal­
nih podjetij, projektivnih, študijsko raziskovalnih 
organizacij in podobno). Umestno bi bilo zato, da 
so vse take organizacije obvezno prijavljene ali 
registrirane pri organih vodnega gospodarstva 
zaradi zanesljivega pregleda o njih številu, področ­
jih delovanja in vsebini njihovega dela ter obsegu 
izgradnje v raznih panogah vodnega gospodarstva.
Vseh teh okvirno naštetih nalog ne moremo 
poveriti niti vodnim skupnostim niti vodnogospo­
darskim podjetjem, temveč je povsem jasno, da 
gre pri tem za organizacije posebne vrste, to je 
za take vodnogospodarske organizacije (vodna go­
spodarstva npr.), ki bodo okvirno naštetim nalo­
gam najbolje ustrezale. Izdati je treba torej zakon 
o vodnogospodarskih organizacijah kot organizaci­
jah svoje vrste in o republiških vodnogospodarskih 
organih, na katere so te organizacije svoje vrste 
nujno vezane in kateri imajo nadzor nad njimi. 
Razumljivo je, da bi morali predpisi zajeti organi­
zacije tudi zveznih organov, pristojnih za vodno 
gospodarstvo z ustrezajočo obliko družbenega 
upravljanja.
14. Financiranje
Vsa povojna praksa je pokazala, da je poleg 
organizacije vodnega gospodarstva najpomemb­
nejše vprašanje — vprašanje financiranja v vod­
nem gospodarstvu. Če potegnemo zaključke iz do­
sedanje prakse v SR Sloveniji, moramo ugotoviti, 
da so postali pogoji za razvoj vodnega gospodar­
stva predvsem perspektivni v letu 1954 s spre­
jetjem zakona o skladih za urejanje voda. Ta pot 
je nudila povsem ustrezajoče pogoje za razvoj vod­
nega gospodarstva, škoda je le, da niso tudi vse 
druge republike (podoben zakon je sprejela v letu 
1955 le LRH, LR Srbija ga je pa pripravljala) s 
pristankom zveze pristopile k rešitvi najbolj deli­
katnega vprašanja, to je vprašanja finansiranja 
vodnega gospodarstva po tej poti, ki bi do danes 
lahko pripeljala že do vidnih uspehov v izgradnji 
vodnega gospodarstva in v stabilizaciji vodnogo­
spodarske službe v občo družbeno korist, kar pa 
je po letu 1955, to je po ukinitvi zakonov o skladih 
za urejanje voda s strani zveze, ostalo žal zopet na 
mrtvi točki.
Reševanje vprašanja financiranja vodnega go­
spodarstva preko splošnih vodnih skupnosti je ob­
ravnavati povsem kot začasen izhod v sili in praksa 
je pokazala poleg pozitivnih strani tudi vrsto po­
manjkljivosti v tej zvezi.
Osnovni kriterij, ki ga je upoštevati pri iska­
nju načina financiranja, je brez dvoma ta, da bi 
bilo potrebno izgradnjo v vodnem gospodarstvu 
predvsem po tistih panogah, ki predstavljajo občo 
družbeno korist, financirati v načelu iz proračuna, 
ker je to uslužnostna dejavnost, ne dejavnost, s 
katero organizacije vodnega gospodarstva ustvar­
jajo sebi kakršenkoli dohodek, če nimajo npr. v 
svojem organizacijskem sestavu hidroenergetike, 
ki kot veja vodnega gospodarstva ustvarja tudi do­
hodek. V to kategorijo spadajo vsa dela javnega 
karakterja v vodnem gospodarstvu, to je pred­
vsem proučevanje, raziskave in študije v vodnem 
gospodarstvu, reševanje nalog za pospeševanje 
razvoja vodnogospodarske službe, obramba pred 
škodljivim delovanjem voda v imenu vseh in za 
vse zainteresirane (obramba od poplav in ureja­
nje vodotokov od največjih do najmanjših), vzdr­
ževanje vodotokov, organiziranje omrežja vodno- 
nadzorstvene službe, upravljanje vodnih zemljišč, 
izvrševanje upravnih nalog vodnega gospodarstva 
(predvsem izdaja vodnogospodarskih soglasij, vod-
nogospodarskih dovoljenj, organiziranje vodne 
knjige in podobno), organizacija omrežja za učin­
kovito inšpekcijsko službo v vodnem gospodarstvu, 
nadzor nad vsemi organizacijami (specifične vodne 
skupnosti, komunalna podjetja, podjetje za izgrad­
njo hidrotehničnih objektov, itd.), ki skrbe za iz­
gradnjo, vzdrževanje in upravljanje specifičnih 
vodnogospodarskih objektov, nadzor in ukrepanje 
nad vsemi organizacijami za uporabo voda v in­
dustriji, rudarstvu, kmetijstvu itd., kar je šteti 
med osnovne naloge vodnogospodarske službe. Po­
leg tega pa je treba pri reševanju vprašanja finan­
ciranja upoštevati tudi potrebo po pomoči v izgrad­
nji nekaterih objektov, predvsem pri izgradnji 
skupinskih, pokrajinskih vodoopskrbnih objektov, 
pri izgradnji hidromelioracijskih sistemov, pri iz­
gradnji kompleksnih vodnogospodarskih hidrosi- 
stemov, pri izgradnji kanalizacij in skupinskih na­
prav za čiščenje odpadnih vod in podobno, kar je 
šteti tudi med več ali manj obvezne splošne naloge 
vodnega gospodarstva oziroma med naloge fakul­
tativnega značaja, ki pa so za pospeševanje razvoja 
vodnega gospodarstva in v občo družbeno korist 
vidnega pomena.
Omenim naj samo, da je npr. povsem nesmi­
selno nalagati kmetijstvu obvezo izgradnje objek­
tov za obrambo pred poplavami in regulacijo vodo­
tokov pri hidromelioracijskih sistemih, kar je sicer 
res neizbežen pogoj za izgradnjo melioracijskega 
hidrosistema, toda na tej nalogi so zainteresirani 
tudi mnogi drugi, kakor naselja, mesta, industrija, 
promet, turizem, ljudsko zdravje itd., skratka to 
so naloge oibče družbene koristi in jih ne bomo 
nikoli rešili, če jih bomo skušali vključevati v eko­
nomiko kmetijstva, kamor spadajo samo delno, na 
drugi strani pa iščemo poti za raznovrstne regrese 
v kmetijstvu zaradi pospeševanja te panoge go­
spodarstva. Kmetijstvu se daje danes v svetu v 
splošnem pomoč pri izgradnji objektov za pospe­
ševanje te panoge gospodarstva kot družbene po­
trebe. Zanimivo je naglasiti, kako npr. Italija 
danes favorizira razvoj kmetijstva s tem, da ne 
gradi iz dotiranih javnih sredstev samo objektov 
za obrambo pred poplavami in za regulacije v ce­
loti, temveč daje celo vodnim skupnostim (konzor­
cijem) pri objektih za namakanje ali sistemih zgolj 
za osuševanje zemljišč sredstva v višini 75 °/o pa 
tudi več za izgradnjo brez obveze vračanja s po­
gojem, da konzorciji dajo preostanek v iznosu do 
25 %. Celo privatnikom daje Italija do 50 °/o sred­
stev za izgradnjo melioracijskih objektov npr. za 
namakanje in podobno. Rezultati so zato res na za­
vidljivi višini.
Spredaj naštete naloge vodnogospodarske služ­
be so torej obče družbenega karakterja, nad ka­
terimi je zainteresirana skupnost poleg vseh nepo­
srednih koristnikov voda. Ker pa je povsem brez- 
izgledno, da bi bilo možno sredstva za te namene 
v ustrezajoči meri zajamčiti iz proračunov repu­
blike in ljudskih odborov, je nujno potrebno po­
iskati drugo pot, to je pot financiranja vodnega 
gospodarstva preko vodnogospodarskih skladov.
Višino skladov bi določali na osnovi dolgoročnih 
in kratkoročnih perspektivnih planov ter na osnovi 
tekočih nalog vodnega gospodarstva, plačevali pa 
bi v vodne sklade poleg neposrednih koristnikov v 
obliki vodnih prispevkov tudi republiški proračun 
in proračuni ljudskih odborov, da bi bila tako 
obče družbena potreba in korist dovolj in pravilno 
upoštevana in zajamčeno financiranje.
Ker so dela, ki naj bi se financirala iz vod­
nih skladov splošne družbene koristi in uslužnost- 
nega značaja, je razumljivo, da se vodni prispevki, 
ki jih plačujejo koristniki voda, zaračunavajo v 
materialne stroške. Ker pa prav glede tega vpra­
šanja ni enotnega tolmačenja, je treba o tem po­
sebej spregovoriti.
15. Vrednost vode, cena vode, struktura stro­
škov za vodo
15.1 V r e d n o s t  v o d e
Ugotovili smo na eni strani pomembnost vseh 
vrst uporabe vode, na drugi strani pa potrebo po 
obrambi pred škodljivim delovanjem vode. Zani­
mivo je poiskati, v kakšnem kvantitativnem od­
nosu sta si pozitivna in negativna komponenta za 
prirodo, življenje in gospodarstvo.
Težko bi bilo analizirati vrednost vode kot 
prirodne dobrine (pri tem je mišljena vrednost 
vode v osnovnem, ne v političnoekonomskem po­
menu besede), ker je neizmerna in neizmerljiva. 
Neizmerna je zato, ker bi bila brez nje zemeljska 
obla prazna, brez rastja in življenja, neizmerljiva 
pa je, ker ni ustreznih kriterijev za ocenjevanje 
navedenih pozitivnih vrednot. Prikazana je na tem 
mestu le iz razloga, ker se ekonomika normalno 
naslanja pri določanju cene na uporabno vrednost 
obravnavanega predmeta ali objekta na osnovi vlo­
ženega dela, kar pa bo v našem primeru služilo 
kot osnova pri nadaljnji obravnavi predmeta, med­
tem ko je na tem mestu političnoekonomski kriterij 
pri obravnavi vrednosti vode neuporabljiv.
Voda kot prirodna dobrina je neizogiben po­
goj za življenje in gospodarstvo na zemeljski obli 
in spada zato v posebno, samo njej lastno kate­
gorijo tako glede vprašanja ekonomike kot vpra­
šanja upravljanja.
Osnovna teza po našem mnenju ni v tem, da 
določimo pravo vrednost vodi kot prirodni dobrini, 
ker je kot rečeno neizmerna in zato nedoločljiva, 
pač pa v tem, da to vrednost v okviru zaznavnosti 
človeškega razuma spoznamo in da se je zavedamo 
pri sleherni obravnavi problematike s tega pod­
ročja.
Če ocenjujemo na drugi strani še vrednost 
škodljivega delovanja vode, moramo ugotoviti, da 
je sicer zelo velika, saj gre lahko v mnoge mili­
jarde ob raznih stihijskih katastrofah samo na 
področju SRS ali SFRJ, bodisi da je vode preveč 
(poplave) bodisi premalo (suše). Vendar teh nega­
tivnih vrednot (škod) ne moremo primerjati s prej 
navedenimi pozitivnimi vrednotami, saj bi najver- 
neje označili razmerje negativnih vrednosti do po­
zitivnih vrednot s kriterijem 0 : neskončno. Kljub 
temu pa bodo ugotovljene negativne vrednosti ko-
ristno služile kot ena izmed komponent pri dolo­
čanju cene vode po ekonomskih kriterijih, to je 
po kriterijih družbeno potrebnega dela.
15.2 C e n a  v o d e
Vode je v današnjem razdobju na suhozemni 
površini le določena, v poprečju več ali manj stal­
na količina. Ker pa je voda podvržena iz leta v 
leto večji ali manjši količinski, prostorski in ča­
sovni stihiji, in ker je po uporabi nje kvaliteta 
ogrožena, je ne more vsakdo vzeti kjerkoli, kadar­
koli in kolikorkoli želi, ter jo kot javno dobrino 
po uporabi zopet vrniti javnosti v kakršnemkoli 
kvalitetnem stanju, kolikor je ne porabi, temveč 
se mora vsakdo pri uporabi vode (razen obče upo­
rabe vode) podrediti določenim kriterijem in druž­
benim normativom gospodarjenja z vodo.
Umno gospodarjenje z vodo, kar je iz dneva 
v dan bolj pereča naloga družbe, pa je možno do­
seči le na osnovi ustreznega zakonitega pooblastila, 
danega določeni organizaciji s strani družbe, da v 
imenu družbe oziroma v imenu vseh in za vse za­
interesirane vodnogospodarsko problematiko pro­
učuje in izvršuje nalogo upravljanja, urejanja, 
distribucije ter nalogo nadzorstva nad uporabo 
voda v najširšem pomenu, za zaščito splošnih druž­
benih potreb in koristi v čim večji meri.
če  hočemo na oprijemljiv način razpravljati o 
ceni vode, se moramo ravnati po principih ekono­
mike na osnovi vloženega dela in ugotoviti, kolikš­
na sredstva so potrebna za proučevanje, uprav­
ljanje, urejanje, distribucijo, uporabo, obrambo 
pred škodljivim delovanjem vode in nadzorstvo 
nad uporabo vode kot prirodne javne dobrine, in 
dobimo na tej osnovi najverneje določeno ceno 
vode.
Za določitev cene vode po navedenih kriterijih 
je treba naštete naloge, ki spadajo med splošne 
družbene potrebe in koristi, obravnavati po vseh 
panogah vodnega gospodarstva na osnovi dolgo­
ročnih perspektivnih planov.
Ker gre pri tem v prvi vrsti za upravljanje 
nalog splošne družbene potrebe in koristi, to je 
nalog, ki so jih organi vodnega gospodarstva z vso 
svojo organizacijo dolžni otpravljati v imenu družbe 
in za družbo, oziroma v imenu vseh in za vse 
zainteresirane, ne da bi pri tem proizvajali finalne 
proizvode za trg, temveč le proizvode za uprav­
ljanje prirodne javne dobrine vode v najširšem po­
menu pojma, in proizvode ali objekte, potrebne za 
uporabo vode kot neobhodnega pogoja za življenje 
in kot neobhodnega proizvodnega sredstva v pro­
dukcijskem procesu kateregakoli proizvoda, ki je 
vezan na uporabo vode, je treba na tej osnovi 
ugotoviti višino sredstev, ki so po vseh panogah 
vodnega gospodarstva potrebna za splošne potrebe 
in koristi. Na tej osnovi bomo dobili tisti del cene 
vode, za katerega naj bi zajamčila sredstva druž­
bena skupnost.
Če upoštevamo še sredstva, ki jih uporabniki 
vode sami vložijo, ali so jih dolžni vložiti za upo­
rabo vode kot proizvodnega sredstva v proizvod­
nem procesu kateregakoli proizvoda, dobimo na
tej osnovi celoten plan vodnega gospodarstva ozi­
roma polno ceno vode.
15.3 S t r u k t u r a  s t r o š k o v  za v o d o
Ugotovili smo:
— da je za financiranje in razvoj vodnega 
gospodarstva najumestneje ustanoviti vodnogo­
spodarske sklade;
— da so dolžni v vodnogospodarske sklade 
plačevati poleg republiškega proračuna in prora­
čunov ljudskih odborov še koristniki oziroma upo­
rabniki vode kot proizvodnega sredstva;
— da gredo izdatki za vodne sklade od upo­
rabnikov voda v breme proizvodnih stroškov.
Ker obstajajo nekateri dvomi, ali spadajo stro­
ški prispevkov za vodne sklade med proizvodne 
stroške ali ne, bomo ta problem podrobneje obrav­
navali.
15.31 K m e t i j s t v o  — m e l i o r a c i j e
Kot prvo obravnavamo kmetijstvo — melio­
racije. Za kmetijsko proizvodnjo je od vseh suro­
vin in pri celotnem proizvodnem procesu le pri­
rodna dobrina voda nenadomestljiva surovina, saj je 
neizogiben pogoj za rast katerekoli kmetijske kul­
ture. Ni rastlinskega proizvoda v kmetijstvu, ki 
ne bi imel vsaj 60 °/o do 90'% (pa tudi več) vode 
v svojem sestavu. Vsa druga proizvodna sredstva 
v kmetijski proizvodnji (semena, sadike, gnojila, 
prevozi, obdelava, spravilo itd.) se lahko poljubno 
menjajo (razumljivo smotrno), le voda je kot suro­
vina in kot pomožna proizvodna materija — nena­
domestljiva.
Ni pa zaradi količinske, časovne in prostorske 
stihije voda smotrno uporabljiva v kmetijstvu »sa­
ma ob sebi«, temveč zahteva v proizvodnem pro­
cesu temeljitih ukrepov v borbi proti navedenim 
vrstam stihije (obramba pred poplavami, osuše­
vanje, namakanje), kar zagotovi predvsem stal­
nost proizvodnje in predstavlja lahko vsaj 50 %, 
pa tudi do 80 %  vrednosti proizvodnje.
Vseh sil in sredstev, potrebnih za navedene 
ukrepe pri uporabi vode v kmetijstvu, prav tako 
ne moremo v ekonomiki izločiti iz proizvodnega 
procesa v kmetijstvu, kakor ne moremo izločiti iz 
proizvodnega procesa stroškov za druga proizvod­
na sredstva kot za semena, gnojila, oranje, obde­
lavo, spravilo itd. Zato v ekonomiki ni opravičila 
in argumentov, ki bi ukrepe in stroške za obvla­
danje vodnega režima pri kmetijski proizvodnji 
uvrščali drugam kot v produkcijske stroške.
Na tej osnovi je tudi v zadnjem času povsem 
pravilno uvrščen v materialne oziroma produkcij­
ske stroške vodni prispevek v Navodilu o načinu 
ugotovitve katastrskega dohodka (Ur. list SFRJ, 
št. 31/1963-522).
15.32 I n d u s t r i j a  in r u d a r s t v o
Kot naslednjo panogo obravnavamo uporabo 
vode v t. i. mokri industriji in rudarstvu.
V vsej mokri industriji in rudarstvu je voda 
najpomembnejša surovina in ima kapitalno vlogo 
v proizvodnem procesu katerekoli vrste proizvo­
dov. Več ali manj sleherna druga surovina katere-
gakoli proizvoda mokre industrije in rudarstva je 
nadomestljiva, le voda je nenadomestljiva, bodisi 
kot surovina bodisi kot pomožno produkcijsko 
sredstvo.
Kot prvo je treba ugotoviti, da se bo uporaba 
vode v industriji do konca tega stoletja vsaj po­
trojila v odnosu na današnje stanje, ob isti količini 
razpoložljive vode.
Kot druga nujna ugotovitev je, da je kvaliteta 
vode iz dneva v dan bolj ogrožena in da gremo 
neizbežno nasproti nevzdržnemu stanju, ki ga bo­
mo zaman obžalovali, če bomo še nadalje puščali 
to izredno pereče vprašanje zaščite kvalitete in 
kvantitete voda nerešeno, ali če ga ne bomo rešili 
zadovoljivo.
V tej zvezi je treba še odgovoriti na vprašanje, 
ali lahko uporabniki vode v mokri industriji in 
rudarstvu poljubno jemljejo vodo kot javno do­
brino in surovino kjerkoli, kadarkoli in kolikor- 
koli, in jo po uporabi poljubno vračajo kolikorkoli 
in kakršnokoli, ter odgovoriti na vprašanje, kje 
se za uporabnike vode v industriji in rudarstvu 
pričenja in kje končuje proizvodni proces uporabe 
vode.
Ugotoviti moramo predvsem, da se v indu­
striji in rudarstvu ne pričenja proizvodni proces 
uporabe vode kot sredstva proizvodnje tam, kjer 
stopa voda v proizvodni trak, in ne končuje tam, 
kjer izstopa voda iz proizvodnega traka. Pričenja 
se tam, kjer pričenja najširše proučevanje voda v 
količinskem, kakovostnem in časovnem merilu, 
najširše proučevanje urejanja in uporabe voda ter 
izgradnje v tej smeri, kjer se pričenja obramba 
pred škodljivim delovanjem vode za vse zainte­
resirane, torej tudi za uporabnike vode v industriji 
in rudarstvu zaradi zaščite objektov za proizvod­
njo, in kjer se pričenja borba za zaščito kvantitete 
in kvalitete voda za vse zainteresirane. Nadaljuje 
se z zajetjem in dovodom vode do proizvodnega 
traka, opravlja voda nato svoje delo kot surovina 
ali kot pomožna materija ali oboje hkrati v samem 
proizvodnem procesu, mora za tem pasirati naj­
prej specifične čistilne naprave v samem podjetju, 
se nato odvajati običajno preko javnih kanaliza­
cijskih sistemov in preko skupnih krajevnih ali 
mestnih čistilnih naprav in odvodnikov iz njih do 
prirodnih vodotokov, s čimer se proizvodni proces 
uporabe vode kot proizvodnega sredstva zaključi. 
Pripomniti pa je treba, da se kvaliteta vode v 
škodo javnosti oziroma v škodo družbene skup­
nosti v določeni meri poslabša, četudi je po upo­
rabi očiščena.
Navedeni proizvodni proces uporabe vode kot 
proizvodnega sredstva je uporabnik dolžan v pro­
dukcijskih stroških prav tako upoštevati v vseh 
navedenih fazah, kot je npr. podjetje za proiz­
vodnjo papirja dolžno upoštevati produkcijske 
stroške za surovino celuloznega lesa v ceni, v ka­
teri so upoštevani vsi stroški proizvodnje od po­
gozdovanja, preko vzgoje lesnih mas, sečnje, spra­
vila lesa in dobave na mesto uporabe.
Ker proizvodni proces uporabe proizvodnega 
sredstva vode normalno zajema vse navedene faze 
pri proizvodnji katerihkoli proizvodov mokre in­
dustrije ali rudarstva in ker se v istih panogah 
gospodarstva v ekonomiki dosledno uvrščajo vsi 
stroški proizvodnega procesa med poslovne stro­
ške, ne pozna ekonomika nikakih izjem, ki bi stro­
ške za surovino št. 1, to je za vodo lahko uvrščale 
v kako drugo kategorijo kot v produkcijske stro­
ške. Določiti je treba samo, za katere od navedenih 
faz proizvodnega procesa uporabe vode v indu­
striji in rudarstvu skrbi družba oziroma od nje 
pooblaščeni organi vodnega gosopdarstva, bodisi 
direktno bodisi preko določenih vodnogospodar­
skih organizacij, komunalnih ali drugih podjetij 
in podobno, ter za katere faze uporabe vode skrbe 
proizvodna podjetja sama. Na tej osnovi se dolo­
čajo stroški oziroma dajatve, ki so jih uporabniki 
vode v industriji in rudarstvu dolžni odvajati orga­
nizacijam vodnega gospodarstva kot prispevke v 
vodne sklade v breme poslovnih stroškov, in stro­
ški, ki so jih uporabniki vode dolžni sami vložiti 
v proizvodni proces uporabe vode, prav tako v 
breme poslovnih stroškov.
To je pot, ki je usklajena z duhom socialistič­
ne ekonomike in mimo katere ne moremo, če hoče­
mo problem dosledno obravnavati in če si ne želi­
mo nakopati odgovornosti za nedopustne napake.
15.33 P r e s k r b a  s p i t n o  v o d o
Pri pitni vodi moramo kot prvo ugotoviti, da 
je voda neogibno potrebna in nenadomestljiva su­
rovina za življenje. —• Samo mimogrede povedano 
dejstvo je, da je v telesu odraslega človeka po 
teži 60—65 %  vode in da njegov organizem pri 
izgubi 15 'Vo vode že odmre.
Kot proizvodno sredstvo se pojavlja voda v 
gospodinjstvu pri kuhanju, pri čiščenju, pranju 
itd. in je treba v tej zvezi še določiti, kje se zače­
nja in kje končuje proizvodni proces uporabe pitne 
vode. Tako je možno določiti ceno za oskrbo s 
pitno vodo.
Proizvodni proces uporabe pitne vode se za­
čenja pri iskanju vira, pri njega kvalitativnem in 
kvantitativnem proučevanju, pri zaščiti vira, se 
nadaljuje z zajetjem vira vode, s pošiljanjem vode 
preko ustreznih rezervoarjev in vodovodnega 
omrežja (vključno z izgradnjo) na mesta uporabe 
v gospodinjstvih oziroma domačih gospodarstvih, 
kjer odigrava odločilno vlogo proizvodnega pro­
cesa — v prvi vrsti kot neizogiben pogoj in hra­
nitelj življenja, kar ji daje edinstveno vlogo in 
kar v ekonomiki ni zajeto in ni izmerljivo, pač 
pa jo postavlja zato v svojstveno, samo njej lastno 
kategorijo — odigrava nato svojo vlogo kot suro­
vina in kot pomožna materija proizvodnje ter od­
teka nato dalje kot odpadna voda preko kanaliza­
cijskih sistemov mest ali naselij ter preko ustrez­
nih skupinskih čistilnih naprav zopet v prirodne 
vodotoke (toda v slabši kvaliteti), s čimer se pro­
izvodni proces uporabe pitne vode zaključi.
(Proizvodnega procesa uporabe pitne vode z 
direktnim zajemom pri viru ali iz vodnjakov v do-
mačih gospodarstvih tu ne obravnavamo, ker taka 
uporaba bremeni neposredno posamezna gospo­
darstva oziroma gospodinjstva.)
Kot prvo moramo ugotoviti, da bo celoten 
proces oskrbe pitne vode lahko zajamčeno funk­
cioniral le v primeru, če so ustrezno postavljene 
organizacije vodnega gospodarstva, ki po splošni 
družbeni potrebi in v splošno družbeno korist 
skrbe za neprekinjen in nemoten proces celotnega 
poteka oskrbe s pitno vodo v kvantitativnem in 
kvalitativnem pogledu. Celoten proces proizvod­
nje povsem jasno določa višino sredstev, ki so 
potrebna za potek procesa proizvodnje vključno 
z ustreznimi objekti, in s tem višino cene za vodo 
kot surovino oziroma kot pomožno proizvodno 
snov pri gospodinjski uporabi in istočasno kot — 
hraniteljico življenja.
Na osnovi navedenega menimo, da ni kriteri­
jev v ekonomiki, ki bi lahko branili stališče, da 
ne spadajo stroški za odvijanje celotnega procesa 
oskrbe s pitno vodo v produkcijske stroške. Na tej 
osnovi je povsem možno določiti tudi višino pri­
spevkov v vodne sklade, ki naj v imenu vseh 
in za vse zainteresirane za pitno vodo zajamčijo 
sredstva za stalno in zanesljivo zaščito vodne 
preskrbe.
15.34 E n e r g e t i k a
Če obravnavamo najprej termoenergijo, mo­
ramo ugotoviti, da odigrava voda pri proizvodnji 
termoenergije vlogo sredstva proizvodnje v enaki 
ali podobni meri kakor v industriji in rudarstvu, 
zato dokumentarne analize tu ne bomo ponavljali. 
Podčrtujemo ponovno samo, da v ekonomiki ni 
argumentov ali kriterijev, ki bi lahko uvrščali 
stroške za proizvodno sredstvo vodo v procesu 
proizvodnje termoenergije drugam kot v material­
ne stroške.
Glede hidroenergije pa ugotavljamo, da je 
voda nesporno prav tako produkcijsko sredstvo, 
kakor je npr. v termoenergiji premog produkcijsko 
sredstvo. Zato tudi v hidroenergiji ne pozna eko­
nomika argumentov, ki bi stroške za produkcijsko 
sredstvo vodo uvrščali drugam kot med proizvodne 
stroške.
Ugotoviti je treba le še, kje se začenja pro­
izvodni proces uporabe vode kot produkcijskega 
sredstva v proizvodnji hidroenergije in kje se ta 
proces končuje.
Povsem nepravilno bi bilo v ekonomiki tol­
mačiti, da se proces uporabe vode pri proizvodnji 
hidroenergije začenja tam, kjer stopa voda v tur­
bine, in da se končuje tam, kjer izstopa iz turbin, 
temveč je treba ugotoviti, da se začenja proces 
uporabe produkcijskega sredstva vode za proiz­
vodnjo hidroenergije pri ugotavljanju količin in 
časovne razporeditve voda na osnovi dolgoletnih 
opazovanj, pri ugotavljanju geoloških, geografskih 
in morfoloških pogojev, pri kompleksnem prouče­
vanju ureditve in uporabe voda ter obrambe pred 
škodljivim delovanjem voda za vse zainteresirane 
in v imenu vseh zainteresiranih, da prehaja nato 
v fazo nenehne skrbi za zaščito uporabe voda za
hidroenergijo z umnim urejanjem vodotokov ce­
lotnega povodja iznad hidroenergetske naprave in 
vzdrževanjem vseh objektov za zaščito akumula­
cijskih bazenov in s tem zaščito neovirane uporabe 
vode, da prehaja nato preko dovajanja vode skozi 
akumulacijske bazene v sam proces proizvodnje 
preko turbin in se zaključi v vodotoku izpod hidro­
energetske naprave tam, kjer preneha v vodotoku 
nihanje vodostajev in vodnih količin zaradi obra­
tovanja v konicah.
Če hočemo skrbeti za smotrno urejanje voda 
iznad hidroenergetske naprave zaradi zaščite aku­
mulacijskih bazenov in s tem nemotenega obra­
tovanja in smotrno zaščito oziroma obrambo pred 
škodljivimi posledicami, ki jih ima voda na bre­
gove vodotokov in na uporabnike vode nizvodno 
od energetske stopnje zaradi neprestanega nihanja 
vodostaja, posega na ta način uporaba vode v hi­
droenergiji globoko v splošne družbene interese 
in je treba zato te interese v imenu vseh in za 
vse zaščititi. S tem zadevamo ponovno ob naloge 
splošnih družbenih interesov, ki jih je zato naj- 
umestneje tudi reševati po najustreznejši poti z 
odvajanjem ustreznega vodnega prispevka v vodne 
sklade v breme materialnih stroškov.
Ker hidroenergetika uporablja v proizvodnem 
procesu vodo kot proizvodno sredstvo prav tako 
kot npr. kmetijstvo ali industrija, je povsem jasno, 
da tudi v tem primeru ne pozna ekonomika krite­
rijev, ki bi lahko oprostili energetiko obvez do 
družbe.
Pripominjamo še, da je hidroenergetika edina 
panoga vodnega gospodarstva, ki daje svoje pro­
izvode na trg po ekonomski ceni. Ker pa je vpra­
šanje gospodarjenja z vodami v imenu vseh in za 
vse zainteresirane skupen interes in naloga družbe, 
nima zato energetika pooblastila, da si pri proiz­
vodnji hidroenergije sama poljubno določa ceno, 
ki jo naj plačuje vodnim skladom, temveč je to 
pristojnost družbe oziroma od nje pooblaščenih 
organov, ki na osnovi perspektivnih in kratkoroč­
nih planov gospodarjenja z vodami določajo višino 
vodnih prispevkov v zaščito splošnih družbenih 
potreb in koristi obravnavanih s kompleksnega 
vidika.
Dodajamo samo, da npr. z ekonomsko vklju­
čitvijo hidroenergetike v vodno gospodarstvo kot 
edine vodnogospodarske panoge, ki daje svoje pro­
izvode na trg, lahko ta panoga vodnega gospodar­
stva pokrije sredstva vodnih skladov za splošne 
družbene potrebe in koristi v znatni ali celo v 
pretežni meri, če obravnavamo vodno gospodarstvo 
po vseh panogah kot kompleks družbenih vprašanj 
s takega vidika, kakor se dejansko manifestira, ne 
pa kot samovoljno pravico do uporabe vode s strani 
kateregakoli interesenta, ki vidi in ščiti samo svoje 
lastne interese, usoda kompleksnega gospodarje­
nja z vodami v imenu vseh in za vse zainteresi­
rane pa mu je tuja. Podčrtati moramo tu nujnost 
pristojnosti tistih organov, ki jih je družba poob­
lastila za upravljanje prirodne javne dobrine vode 
in ki imajo zato prav tako pooblastilo in pravico
določati ceno vodi kot proizvodnemu sredstvu 
energije v obliki vodnih prispevkov, kakor imajo 
pravico določati npr. ceno premogu organizacije 
ali podjetja, ki jim je družba poverila upravljanje 
in eksploatacijo premogovnikov.
15.35 Z a k l j u č e k
Iz celotne obrazložitve sledi kot najpomemb­
nejši zaključek, da načela ekonomike povsem jasno 
določajo, da spadajo v strukturi cene stroški za 
proizvodna sredstva, med katerimi je voda na 
prvem mestu, med poslovne stroške.
16. Predpisi v vodnem gospodarstvu
Omenili smo že, da obstajata dva predloga za 
reševanje nujnih predpisov v vodnem gospodar­
stvu, od katerih prvi zagovarja čimprejšnjo izdajo 
zakona o vodah in zakona o vodnih skupnostih, 
drugi pa zakona o vodah in zakona o vodnogospo­
darskih podjetjih. Mnenja smo, da je iz celotne 
obrazložitve razvidno, zakaj niti prva niti druga 
pot ne ustreza. — Na osnovi obrazloženega je treba 
po našem mnenju rešiti kot primarno vprašanje — 
vprašanje predpisov, zakona o vodah, zakona o or­
ganizaciji vodnogospodarske službe v zveznem in 
republiškem merilu ter o terenski vodnogospodar­
ski službi, zakona o financiranju vodnega gospo­
darstva, predpisov o ukrepih za zaščito kvalitete pa 
tudi kvantitete voda, predpisov o specifičnih vod­
nih skupnostih, predpisov o komunalnih podjetjih 
vodnega gospodarstva itd. Le taka pot bo po našem 
mnenju zadovoljivo rešila vprašanje vodnega gospo­
darstva, pri čemer bo treba skrbeti za združitev vseh 
tistih dejavnosti, ki po svojem značaju spadajo sku­
paj ter ustvarjati ustrezne odnose do vseh panog, 
zainteresiranih na gospodarjenje z vodami, in 
ustrezne odnose do vseh organizacij, ki sie ukvarja­
jo z izgradnjo, urejanjem in upravljanjem objektov 
katerekoli specifične panoge vodnega gospodarstva. 
Po našem mnenju je po tej poti možno najustrezneje 
zagotoviti uspešnost nadaljnjega razvoja gospodar­
jenja z vodami ob upoštevanju dejstva, da je voda 
conditio sine qua non za razvoj prirode, življenja 
in gospodarstva v preteklosti, danes, in ostane con­
ditio sine qua non za razvoj življenja in gospodar­
stva iz dneva v dan kritičnejše prirode, v vseh 
bodočih formacijah zemeljske oble.
Hidravlične izpopolnitve hladilnih stolpov termoelektrarn
DK 532.5:697.97:621.311.22 INŽ- Ja n k o  b l e i w e i s
V hladilnih stolpih termoelektrarn se za ne­
kaj stopinj ohladi v zaključenem krogu tekoča hla­
dilna voda. Zaključen tokokrog vode lahko delimo 
v dva dela. V prvem delu kroži oziroma prši in 
teče voda skozi pršišče hladilnega stolpa v njegov 
zbirni bazen ter od tam po ceveh ali kanalih do 
črpalk. Ta del svoje poti opravlja hladilna voda 
najpogosteje v celoti gravitacijsko. Medtem ko polzi 
in kaplja voda skozi pršišče hladilnega stolpa, pro­
dira zrak, ki ga prav ta voda segreva, vzgonsko 
skozi kapljajočo vodo navzgor in jo pri tem glede 
na zračni tlak in njegovo zunanjo temperaturo in 
veter — bolj ali manj ohlaja. Taka je funkcija stol­
pa seveda le, če je pri normalnih razmerah tem­
peratura zraka nižja kot temperatura vode. V dru­
gem delu zaključenega kroga pa teče voda pod pri­
tiskom: črpalke potiskajo vodo spet nazaj mimo 
strojev, ki jih je treba hladiti ter odtod po tlačnih 
ceveh v hladilni stolp, kjer se dotekajoča segreta 
voda na primeren način razdeli na pršišče.
Odkar je prodrlo v zadnjih desetletjih nazira- 
nje, da naj dotedanje le približno po 10 let traja­
joče lesene konstrukcije hladilnih stolpov zame­
njajo konstrukcije iz trajnega materiala, za sedaj 
betona, se je odprlo široko področje zanimivih pro­
blemov, ki doživljajo vse boljše in boljše rešitve. 
Termodinamika rešuje samo hlajenje vode v prši- 
šču. To je najbolj bistveni proces, saj prav njemu 
naj objekt služi. S področja aerodinamike je npr. 
zanimivo določanje obtežbe z vetrom. Obtežbe se 
ne spreminjajo le s spremembo oblike stolpa, am­
pak tudi s kakovostjo' zunanje površine stolpa: 
gladka površina ima drugačne lastnosti kot pre- 
dalčasta konstrukcija, kjer so polja med predalč­
nimi palicami izpolnjena z luskami.
Medtem ko zanima konstruktorja statična re­
šitev konstrukcije in izvajalca čim uspešnejša za­
misel izvajanja tj. odri, opaži in montaža, mora 
hidrotehnik s posluhom za zahteve hlajenja sprem­
ljati tokokrog vode. Vse skupaj mora biti tako 
uglašeno, da daje pri čim manjših stroških grad­
nje in obrata čim boljše termične rezultate.
Vodogradbeni laboratorij v Ljubljani že vrsto 
let posredno sodeluje pri projektiranju hladilnih 
stolpov s tem, da preiskuje hidravlične lastnosti 
posameznih konstruktivnih delov hladilnih stol­
pov in spojnih dovodnih sistemov med njimi in 
termoelektrarno. Sledeč tokokrogu vode je bilo 
pri raziskavah posvečeno največ pozornosti do­
vajanju vode do pršišča, razpršitvi vode v pršišču 
in toku vode, ko se ta vrača od hladilnega stolpa 
k elektrarni.
Dovajanje vode do pršišča
Proces ohlajevanja zahteva, da je kapljajoča 
oziroma polzeča voda določen čas v dotiku z zra­
kom, ki se giblje v obratni smeri. Torej je vodi 
potrebna določena pot ali bolje konstruktivna vi­
šina, vzdolž katere se ohladi do želene mere. Vi­
šino konstrukcije, vzdolž katere privzema topla 
voda normalno temperaturo zunanjega hladnejše-
ga zraka, lahko znižamo le tako, da medsebojno 
bolj e prepletemo zračne in vodne struj nice. To 
pa ne sme škodovati nemotenemu toku zraka ali 
vleku. Ugodna termodinamična rešitev nudi torej 
tu prvo možnost znižanja konstrukcije in s tem 
lahko tudi pocenitve objekta. Medtem ko je ta 
konstruktivni del hladilnega stolpa zaprt oziroma 
obdan z lupino stolpa in je torej v njem možen le 
tok v navpični smeri, je pod tem konstruktivnim 
delom tj. tik nad terenom, lupina stolpa opuščena 
in lahko zrak vodoravno vteka v notranjost ter se 
od tam preusmeri navzgor. Višina odprtega dela 
oboda je glede na količino zraka, ki je za hlajenje 
potrebna, tudi več ali manj določena in bi le po­
sebni ukrepi dopuščali znižanje ter morebitno po­
cenitev konstrukcije. Možnost ekonomizacije osta-
mo ta razvoj na konkretnem primeru. Hladilni 
stolp termoelektrarne Šoštanj I je imel urejeno 
dovajanje vode po osnutku a, slika 2. Vsa voda je 
dotekala od črpalk središčno po jašku s premerom
5,0 m navpično navzgor in se tu razdelila na 16 
radialnih kanalov primarnega omrežja, od koder je 
vtekala iz vsakega od njih v ca. 20 parov kanalov 
sekundarnega omrežj a. Kanali sekundarnega omrež- 
ja so imeli v primernih razdalj ah v dnu odprtine in 
je skozi nje tekla voda na razpršilne krožnike. Pri 
toku med vertikalnim jaškom in posameznimi od­
prtinami nastajajo hidravlične izgube zaradi pre­
usmeritve toka, vtekanja v kanale, trenja, udar­
cev itd. Izvedba v hladilnem stolpu Šoštanj I je 
bila hidravlično dovolj neugodna in gladina v 
vertikalnem jašku se je morala dvigniti skoro 50
Slika 1. Značilen osni prerez skozi spodnji del hladilnega stolpa s pršiščem
ne edino še pri konstruktivnih delih, ki služijo do­
vajanju vode do pršišča.
Idealne razmere pršenja bi dosegli s tem, da 
bi iz krožne posode, ki bi zavzemala površino vse­
ga preseka stolpa in ki bi imela v dnu zelo mnogo 
zelo majhnih odprtin, pršela voda v obliki drob­
nega dežja. Seveda bi morala biti ta posoda tudi 
taka, da bi ne preprečevala vertikalno navzgor 
usmerjenega zračnega toka. Posodo samo bi črpal­
ke stalno polnile s ponovno segreto vodo od stro­
jev. Namesto take idealne rešitve danes večinoma 
dovajamo vodo nad pršišče s pajčevinastim ali vej- 
častim omrežjem vodoravnih dovodnih kanalov in 
pri tem skušamo porazdeliti dotok na vso površino 
pršišča čim enakomerneje. Od ideala z zelo mno­
gimi odprtinami v dnu krožne posode prehajamo 
do velikega števila odprtin v dnu vodoravnega 
omrežja dovodnih kanalov, skozi katere odteka 
voda v debelejših ali tanjših curkih in pada na 
krožnike, kjer se razprši.
Hidravlično izpopolnjevanje in s tem izpopol­
njevanje konstruktivne izvedbe te zamisli je šlo po 
zanimivi poti in je najbolj primerno, če pokaže-
centimetrov nad koto vodoravnega dna primarnih 
kanalov, da je lahko napajala s primerno količino 
tudi najbolj oddaljeno odprtino v dnu sekundar­
nih kanalov. Na sliki 3 je pokazano s polno črto, 
kako je potekala gladina pri odtekanju največje 
pretočne količine vzdolž primarnega kanala, ki je 
tu 55 cm širok in 60 cm globok. Z zboljšanjem po­
gojev odtekanja na tem delu smo lahko pri osnut­
ku za hladilni stolp Šoštanj II primerno zmanj­
šali višinsko razliko med gladino v centralnem 
dovodnem jašku in dnom primarnih kanalov ter 
s tem z znižanjem manometrične višine črpanja 
črpalkam nekoliko olajšali delo. Zboljšanje smo 
dosegli zlasti z ureditvijo toka vode po navpičnem 
dovodnem jašku, kjer smo predlagali namestitev 
usmerjevalca v obliki zvezde ali križa, ki je zmanj­
šal vrtinčenje vode pri njenem dotekanju navpič­
no navzgor. Pri hladilnem stolpu Šoštanj I smo 
namreč videli, da je neenakomerno valujoča gla­
dina v jašku eden izmed vzrokov nepravilnosti 
vtekanja v radialne kanale in s tem povzročitelj 
hidravličnih izgub. Z zaobljenjem vodoravnega in 
obeh navpičnih robov tam, kjer so radialni kanali
priključeni na osrednji jašek, smo dosegli nadalj­
nje izboljšanje, oziroma nadaljnje znižanje hidrav­
ličnih izgub. Hidravlične izgube, ki jih povzroča 
trenje vzdolž kanala, smo nekoliko zmanjšali s 
tem, da smo s povečanjem preseka kanala na 55 X 
X 65 cm znižali hitrosti. Mnogo pravilnejša in 
mnogo bolj urejena slika toka je dala tudi izmer­
ljiv rezultat: prvotno potrebna višinska razlika 
med gladino v jašku in dnom radialnega kanala, 
tj. ca. 50 cm, se je znižala na ca. 40 cm (reducirano
sl. 3). Pri Šoštanju II smo znižali to razliko na
4,0 cm (črtkana črta v sl. 3), s tem, da smo k pri­
marnim kanalom, ki so bili tu 65 cm globoki, pri­
ključili plitvejše sekundarne kanale s presekom 
15 X 30 cm tako, da je bil nivo njihovega dna ozi­
roma vtokov 35 cm višji od dna kanalov primarne­
ga omrežja. Bistveno zmanjšano razliko globin vode 
v kanalih sekundarnega omrežja in tudi razliko med 
količinami vode, ki so dotekale iz odprtin v teh 
kanalih na površino vsega pršišča, smo lahko od-
Slika 2. Desno: Vodoravni presek hladilnega stolpa nad pršiščem s tremi preiskanimi načini porazdeljevanja vode. (1) 
kanali primarnega razdelilnega omrežja, (2) kanali sekundarnega razdelilnega omrežja; levo: Porazdelitev vodne količine, 
ki jo v enakem časovnem razdobju oddajata na podlago dve različni obliki razpršilnib krožnikov
na dno 60 cm globokega kanala). Potek gladine 
vzdolž popravljenih primarnih radialnih kanalov 
je pokazan s črtkano črto na sliki 3.
Smisel dosežene izboljšave pa je še širši. 
Osnovna zamisel pri dovajanju vode na pršišče je 
v tem, da odteka skozi vsako odprtino v dnu ka­
nalov sekundarnega omrežja enaka količina vode. 
Enak iztok oziroma pretok skozi odprtine pa do­
sežemo pri približno enakih dotočnih razmerah do 
odprtine v dnu le pri povsod isti globini vode nad 
odprtino. Potek gladin v primarnih kanalih (slika 
3), ki napajajo celo sekundarno omrežje, pa kaže, 
da je v primeru Šoštanj I zahteva po enakomer­
nem iztekanju iz odprtin neostvarljiva, saj je pri 
tako razgibani obliki gladine nemogoče, da bi bila 
voda v vseh kanalih sekundarnega omrežja, ki so 
bili pri Šoštanju I 15 cm široki in 40 cm globoki in so 
vsi priključeni tako, da je nivo njihovega dna 
20 cm višji od dna kanalov primarnega omrežja, 
enako globoka. Razlike med najmanjšo in največjo 
globino vode v primarnem kanalu so bile občutne 
in so znašale pri Šoštanju I 12,1 cm (polna črta v
pravili po nadaljnjih preiskavah. Sam potek gla­
dine, ki se v primarnih kanalih z oddaljenostjo od 
osrednjega jaška dviga, je normalen, ker se z 
večanjem količine, ki je odtekla v sekundarne 
kanale, v istem smislu postopno manjša pretočna 
količina po primarnem kanalu in s tem višina 
kinetične energije vzdolž padajoče energijske črte. 
V tem, da je globina vode na koncu primarnih 
kanalov in s tem v sekundarnih kanalih ob obodu 
hladilnega stolpa največja, tiči tudi eden izmed 
vzrokov slabšega delovanja hladilnega stolpa. Za­
radi večje globine v obodnih sekundarnih kanalih 
in zaradi večjega dotoka na pršišče v tem pasu, 
je tudi pršenje in kapljanje ob zunanjem pasu pod 
pršiščem močnejše. Ta zavesa gostejšega pršenja 
pa prekomerno ovira zrak pri toku proti notra­
njosti hladilnega stolpa ter s tem njegovo funk­
cijo.
Nadaljnje raziskave je zato vodilo stremlje­
nje, da se neenakomernost globine vzdolž omrežja 
primarnih kanalov popolnoma izloči. Že pred za­
snovo pršišča za termoelektrarno Lukavac I je
cm
bilo ugotovljeno, da bi šele s primarnim kanalom, 
ki bi imel presek ploščinsko enak sedemkratni 
vsoti vseh presekov sekundarnih kanalov, ki jih 
prvi napaja, dosegli popolnoma vodoravno gladino.
Če je zahtevana ploščina dosežena z veliko 
globino, je kanal tudi konstruktivno in dinamič­
no ugoden. Tak kanal je bil prvič zelo nosilen 
in je zahteval malo podpor, drugič pa je s svojo 
konstruktivno višino, ki je delovala kot rebro, 
dobro usmerjal in uravnaval navpično odtekanje 
zraka. Namesto 16 radialnih kanalov (slika 2 a) so 
bili pri Lukavcu I predvideni samo štirje. Sekun­
darno omrežje pa je bilo- prvotno zamišljeno v ob­
liki, ki je narisana na sliki 2 b, pozneje pa je bilo 
zaradi enostavnejše izvedbe zamenjano z obliko 
po 2 c. V primarnem radialnem kanalu, ki je tu 
3,60 m globok in 0,75 m širok, so razlike v gladini 
oziroma globini vode neznatne. S to preiskavo je 
bila izpolnjena prva osnovna zahteva, po kateri 
naj bi bila nad vsako odprtino v dnu kanalov se­
kundarnega omrežja globina vode enako velika ta­
ko, da bi po vsej površini dotekala skozi vse od­
prtine na pršišče enaka količina vode.
Razpršitev vode v pršišču
Zgoraj je bilo omenjeno, da enakomernega 
kapljanja oziroma pršenja iz posode, ki bi imela 
dno naluknjano kot rešeto, praktično ne moremo 
ustvariti. Pomagamo si zato tako, da usmerjamo 
curke, ki dotekajo iz odprtin v dnu sekundarnih 
razdelilnih kanalov na obešene ali podprte krož­
nike, kjer se curki bolj ali manj razpršijo in 
ustvarjajo razpršeni podobne razmere, kot bi jih 
dosegli z enakomerno porazdeljenim pršenjem. 
Osnovna zahteva za dobro delovanje je predvsem 
stalnost oblike razprševanja in enakomernost po­
razdelitve dotekajoče količine na območje, ki ga 
pripišemo enemu krožniku oziroma eni odprtini 
v sekundarnem kanalu. Tudi tu je primerno, da 
izboljšave tolmačimo na konkretnih primerih: pri 
Šoštanju I so bile odprtine v dnu sekundarnih 
kanalov opremljene s kratkimi keramičnimi ko­
ničnimi dulci, v katerih je ležala prevrtana preč­
ka. Keramični krožnik s premerom 120 mm in ra­
dijem ubočenja zgornje površine 200 mm je visel 
z utežjo vred na železni palici, ki je bila poteg­
njena skozi odprtino v prečki, kar je varovalo 
centričnost krožnika glede na dotekajoči curek. 
Pri tej prvi izvedbi se je v primerih, ko je bila 
v sekundarnih kanalih voda plitva, pojavljal ob­
časno ah pa stalno vrtinec, ki je sukal tudi curek 
vzdolž vse njegove višine od dulca do krožnika. To 
je povzročalo tu in tam nihanje krožnika in kot 
posledico neurejeno in neenakomerno porazdelje­
vanje vode navzdol. To prvo pomanjkljivost smo 
takoj odpravili s tem, da smo prečko zamenjali 
s križastim vložkom, ki je tudi pri manjših globi­
nah vode preprečeval vrtinčenje pred vtokom v 
dulec.
Razprševanje na krožnikih vse do raziskav za 
hladilni stolp termoelektrarne Brestanica in Lu­
kavac II, za kateri smo preiskave nedavno zaklju­
čili, ni bilo dovolj dobro rešeno. Ko smo pri Šošta­
nju I videli, da razprševanje ni najboljše, smo 
pri prvi skupini preiskav za Šoštanj II stremeli 
le za tem, da bi bile kapljice čim drobnejše in da 
bi imel obroč, na katerega kapljice padajo, čim 
večjo površino. Osnovna slika površine, na katero 
so padale kapljice, je ostajala z malimi spremem­
bami v bistvu ista in kaže en primer slika 5. Pre­
krivanje mokrih obročev je bilo glede na dani 
razpored odprtin v sekundarnih kanalih ob obodu 
hladilnega stolpa večje, proti sredini stolpa pa 
manjše. Pri krožniku, za katerega smo se odločili, 
je bilo najbolj prekrito in s tem s kapljicami naj­
bolj napajano področje ob presečišču diagonal, ki 
povezuje po štiri odprtine. Skoro suha pa so bila 
področja neposredno pod odprtinami oziroma pod 
krožniki. Značilen je črtež količin vode, ki se je 
natekla v določenem razdobju v prostoru med šti­
rimi krožniki in ki je narisan v sliki 2 levo zgoraj.
Preizkusili smo 8 različnih krožnikov, ki so 
razprševali vodo in metali kaplje po parabolični 
poti na spodaj postavljene pakete plošč. Vendar 
pravega uspeha nismo dosegli. Z različnimi ubo- 
čenji zgornje površine krožnika, z zobčanjem nje­
govega roba itd., smo sicer dosegali spremembe 
glede poprečne debeline kapljic, glede velikosti 
premerov in ploščine obročev, ki so jih te kap-
Slika 4. Krožnik, uporabljen pri Šoštanju II, in predlagana 
oblika krožnika za Lukavac II in Brestanico
ljice močile, vendar so v bistvu ostajali rezultati 
še vedno isti, tj. področja pod krožniki so ostajala 
suha, na presečišču diagonal, ki povezujejo po 
štiri krožnike, pa je bilo napajanje premočno. Re­
zultati teh ugotovitev so se pri danih višinah obe­
šanja na splošno prav dobro ujemali s teoretičnim 
izračunom dometa, na katerega so kaplje padale.
Pri preiskavah pršišča hladilnega stolpa za 
termoelektrarno Brestanico in Lukavac II pa smo 
ubrali popolnoma novo pot pri oblikovanju po­
vršine krožnikov. Preiskanih je bilo novih 10 vrst 
krožnikov in pokazalo se je, da je treba njihovo 
površino čimbolj razčleniti in povzročiti s tem 
čimbolj neurejeno škropljenje. Na sliki 4 sta foto­
grafirana oba krožnika, tisti, ki je bil uporabljen 
pri Šoštanju I, in krožnik, ki ga priporoča Vodo- 
gradbeni laboratorij za Brestanico in Lukavac II. 
Slednji ima premer 200 mm in je razdeljen na 16 
polj, v katerih se v treh različnih radijih izme­
njavajo na vodoravni okrogli plošči nameščeni od­
bijači, ki na tri različne načine usmerjajo in raz­
bijajo curek, ki doteka na krožnik navpično na­
vzdol. Učinkovitost krožnika je bila preizkušena 
v različnih položajih in smo spreminjali tako med­
sebojne razdalje krožnikov, kakor tudi višino, na 
kateri so bili obešeni pod odprtino. Če velikosti 
odprtin ne spreminjamo, je medsebojna razdalja 
krožnikov oziroma odprtin v sekundarnih kanalih 
odvisna od celotne količine vode, ki jo ohlaja en 
hladilni stolp. Pri odtekanju do 4 1/sek skozi eno 
odprtino, kar pa je že neobičajno mnogo, smejo 
biti te, pri isti skupni površini hladilnega stolpa, 
največ po 75 cm oddaljene druga od druge, pri 
odtekanju 1,51/s pa doseže ta razdalja 125 cm. 
Potrjen je bil zaključek, da se je curek tem bolje 
razpršil, čim globlje je bil krožnik obešen; čim 
večja je bila namreč hitrost vode pri udarcu na 
krožnik, tem bolje so učinkovali odbijači. Na 
sliki 2 je levo spodaj narisana porazdelitev dotoka 
na pakete pršišča pri krožnikih, ki so nameščeni 
v razdaljah po 100 cm in obešeni 90 cm globoko.
S tem, da smo eksperimentalno našli krožnik, 
ki deluje optimalno, je rešena tudi druga osnovna 
zahteva, po kateri naj se dotekajoča topla voda 
čim enakomerneje porazdeli in razprši na povr­
šino pršišča.
Pod nivojem obešenih krožnikov, ki razpr­
šujejo vodo, se nahajata dve legi paketov pokonci 
postavljenih salonitnih plošč. Kapljice padejo na 
sam rob ali pa nižje doli na ploščo in polzijo po 
plošči, dokler spodnjega roba plošč ne zapuščajo 
v obliki dežja in padajo v zbirni krožni bazen. 
Z načinom postavljanja in z obliko teh plošč se 
je ukvarjal Vodogradbeni laboratorij že leta 1955. 
Takrat je bilo treba določiti s pomočjo razlike tlaka 
pod paketom plošč in nad njim hitrost zračnega toka 
in pravilnost strujanja. Že tedaj je neurejenost mer­
skih rezultatov opozorila na konstruktivne nepra­
vilnosti. Uporabljene ravne salonitne plošče so se 
že v eksperimentalni napravi nagibale in krivile 
ter s tem preprečevale zraku enakomerno preta­
kanje. Zaradi te pomanjkljivosti so v pršiščih na-
daljnjih hladilnih stolpov uporabili valovit salo­
nit, ki je mnogo manj izpostavljen bočnemu izkriv­
ljanju in nagibanju. Na pakete valovitega salonita, 
kjer so pokonci postavljene plošče z distančniki 
ločene ena od druge ca. 30 mm, so postavljeni naj­
več 40 cm visoki paketi prav takih salonitnih plošč, 
le da so te postavljene tako, da potekajo valovi 
pravokotno glede na spodnje. S tako razvrstitvijo 
je porazdeljevanje vode na posamezne plošče še 
bolj popolno. V primerih Šoštanja I in II, kjer so 
bile uporabljene še ravne plošče, so imele te vo­
doravne podolgovate odprtine. Poskusi so poka­
zali, da se voda, ki polzi obojestransko po plošči, 
zbira ob notranjem robu teh odprtin v kaplje. Za­
radi vztrajnosti, ki jo ima po eni plati tekoča voda, 
zaniha kaplja in odpade na drugo plat plošče in 
obratno. Tako se ob teh odprtinah mešanje stvarno 
poveča. Ta hidravlično preskušena in ugodna re­
šitev pa je imela glede na majhno odpornost na­
luknjanih plošč proti prelomu, ki se je pokazala 
posebno med transportom in montažo teh plošč, 
premajhne hidravlične in termodinamične pred­
nosti in so jo pri poznejših izvedbah opustili in za­
menjali plošče z valovitimi.
Slika 5. Značilna oblika porazdelitve vode, ki od krožnikov 
v obliki obročev prši na podlago
Tok vode v povratnih kanalih
Medtem ko je delovanje doslej opisanih delov 
hladilnih stolpov obče in so hidravlične izpopol­
nitve splošno uporabne za projektiranje, se rezul­
tati, ki jih navajamo spodaj, pravzaprav ne tičejo 
hidravlike hladilnih stolpov, čeprav so bili dob­
ljeni v raziskavah v zvezi s hladilnimi stolpi. Pri 
projektu Šoštanja II je bilo namreč treba določiti, 
če ima kanal, po katerem se vrača ohlajena voda 
iz rezervoarja pod prvim hladilnim stolpom do 
črpalk pod elektrarno, dovolj veliko odvodno spo­
sobnost in bi lahko brez povečanja preseka spre­
jemal in odvajal tudi vodo drugega hladilnega 
stolpa. Odvodna sposobnost povratnega kanala naj 
bi se torej podvojila. Kanal je bil sicer dimenzio­
niran za ta primer, vendar se je v računu pojav­
ljalo več nedoločenih količin, ki so zahtevale pre- 
verjenje računa z modelom. Hidravlične izgube 
med prosto gladino v rezervoarju pod hladilnim 
stolpom in med gladino pri črpalkah so poleg dru­
gega tudi močno odvisne od spreminjanja kombi­
nacij dotokov od enega in drugega hladilnega stol­
pa. Uporabni obrazci upoštevajo te izgube preveč 
splošno. V konkretnem primeru pa je bilo treba 
zelo natančno preveriti, ali nudi naj višja gladina 
v bazenih pod hladilnimi stolpi dovolj veliko ener­
gijsko zalogo za dovod vode do turbin tudi pri 
najneugodnejših okoliščinah. Izvršene preiskave 
so ugotovile povzročitelje hidravličnih izgub in 
s primernejšim oblikovanjem prehodov, vtokov itd. 
je iz preiskav sledilo, da bo z neznatno adaptacijo, 
ki bo omogočila manjše povišanje gladine v ba­
zenu pod hladilnim stolpom Šoštanja I, možen do­
vod tudi naj več j ih pretokov od obeh hladilnih 
stolpov do črpalk brez povečanja preseka že zgra­
jenega povratnega kanala.
Pri teh preiskavah so se kot neznana količina 
javljale tudi hidravlične izgube pri razcepih, s 
kakršnim imamo opravka npr. pri Šoštanju I pod 
samo elektrarno, tam kjer se dovodni kanal cepi 
v več krakov, ki vodijo do posameznih blokov 
črpalk. Določanje izgub v razcepih pri toku s pro­
sto gladino v tem konkretnem primeru je bilo 
tako zanimivo, da je sprožilo posebno preiskavo, 
ki jo je finansiral Zvezni svet za znanstvene raz­
iskave. Raziskave so bile zelo zahtevne in dolgo­
trajne. Razlog, da se tega raziskovanja še nikjer 
niso lotili, leži verjetno v tem, da iščemo z zelo 
zamudnim delom zelo majhne in največkrat ne­
pomembne vrednosti hidravličnih izgub, ki so teo­
retično vsekakor zanimive, ki pa so tudi praktično 
tu pa tam potrebne, kot to kaže prav primer Šo­
štanja.
V laboratoriju smo preiskovali primer na dveh 
modelih. Na manjšem so tekle večji del le kako­
vostne in primerjalne preiskave, medtem ko je 
služil večji oziroma glavni model količinskim pre­
iskavam. Za tega smo zgradili zelo vestno 24 cm 
globok in 20 cm širok pravokoten kanal z 445 cm 
dolgim dovodnim krakom in dvema po 461 cm 
dolgima krakoma, ki sta se od dovodnega kraka
odcepila s pravim kotom. Glavni model je bil ure­
jen tako, da smo brez zahtevnih predelav lahko 
spreminjali vzdolžne naklone posameznim krakom 
eksperimentalnega kanala, pa tudi obliko samega 
razcepa. Poleg geometrično točnega pravokotnega 
razcepa z ostrimi robovi, ki jih ustvarita desna in 
leva stena dovodnega kanala s tem, ko se ob raz­
cepu odklonita za 90° v desno oziroma v levo, smo 
preiskali še 6 drugih hidravlično ugodnejših oblik 
samega razcepa. Model je bil urejen tako, da smo 
z zapornicami ob iztoku obeh odcepnih krakov 
lahko poljubno urejevali pretočne razmere in pu­
ščali po levem kraku pretoke od 0 %  do 100 °/o 
dotoka, medtem ko je pri tem odtekala preostala 
količina, tj. od 100 °/» do 0'% dotoka. Največ smo 
lahko dovajali v model 25 1/sek vode.
Hidravlične izgube, ki jih povzročajo lokalni 
činitelji, kakršen je tudi pravokoten razcep pravo­
kotnega kanala, se izražajo običajno v obliki pro­
dukta nekega koeficienta in kinetične energije oz. 
hitrostne višine toka. Ker pa lahko odtekajo pri 
prosti gladini pri isti hitrosti različni pretoki z 
različno globino in so pri tem v razcepu tudi iz­
gube različne, bi bila uporaba obrazca po zgor­
njem tipu neosnovana. Pokazalo se je, da sicer 
tudi lahko izrazimo velikost krajevnih izgub v pra­
vokotnem razcepu v odvisnosti od Re, da pa leže 
eksperimentalni rezultati mnogo lepše na logarit- 
mičnih premicah, če prikažemo velikost izgub v 
odvisnosti od Fr =  v2/gR, kjer pomeni R hidrav­
lični radij preseka, tj. količnik mokrega preseka z 
omočenim obodom.
Za okvir tega članka bi prišli predaleč, če bi 
hoteli navesti vse dobljene rezultate. Za primer 
navedemo le, da znašajo pri vodoravnem dnu ka-
j .  BLEIWEIS
HYDRAULIC IMPROVEMENTS OF COOLING
Sum
»Vodogradbeni laboratorij« (Hydraulic Laboratory) 
at Ljubljana has been cooperating with designers of 
cooling towers of hydro-electric plants for years. The 
Laboratory studies and improves the hydraulic quali­
ties of constructional parts of cooling towers. The first 
researches resulted in the improvement of the water 
supply and its distribution above the sprinkler. The 
existent cooling towers had a very unsuitable level 
development in the distribution network above the 
sprinkler. The water was much deeper in the channels 
near the wall of the cooling tower than in its center. 
With changing the intakes into the distribution chan­
nels, i. e. with a slight enlargement of their cross sec­
tion, and with changing the shape and the form of 
the connection with secundary channels, the conditions 
were improved as shown in Fig. 3. Smaller differences 
of water depths in the distribution channels were com­
pletely removed during later experiments by deepen­
ing the channels. So the cross section was considerably 
enlarged. The channels with the increased depths also 
have a positive function as air stream directing slabs. 
Further experiments should determine that arrange-
nala, takrat ko odteka v levo in v desno po 50 %  
dotoka, v mm vodnega stolpa izražene hidravlične 
izgube
E =  19,2 Fr
Vrednost pred Fr se veča z večanjem procen- 
tualnega odtekanja v en sam krak in doseže naj- 
večjo vrednost 45,6, ko teče celoten dotok v levi 
oziroma v desni krak. Z večanjem naklona dna 
kanala se vrednosti pred Fr malo manjšajo in bi 
pri naklonu 0,001 za isti primer kot zgoraj zna­
šala ta vrednost 17,6. S preoblikovanjem razcepa, 
npr. s tem, da poševno posekamo ostre notranje 
vogale, dobimo zlasti v primeru, ko odteka celoten 
pretok v en sam krak, mnogo manjše hidravlične 
izgube. Če je pri čistem ostrorobem razcepu vred­
nost 45,6, jo z ugodnejšo obliko znižamo na 20,5 ob 
sicer enakih pogojih. Pri cepljenju dotoka v levo 
in desno so ugodnosti boljšega izoblikovanja raz­
cepa sicer očitne, vendar niso tako izrazite kot v 
primeru, kjer ves dotok odteka v eno stran.
Poleg opisa popolnoma praktičnih zaključkov 
hidravličnih preiskav, ki so in bodo vedno koristni 
pri stremljenju po čim ekonomičnejši gradnji hla­
dilnih stolpov tega tipa, je dodan tudi kratek pri­
kaz dela, kjer smo spodbujeni po praktični za­
htevi, zastavljeni pri povratnem kanalu za hla­
dilno vodo v Šoštanju, mogli z vrsto poglobljenih 
preiskav določiti tudi nekaj novih splošnih enačb 
za določevanje krajevnih izgub v pravokotnih raz­
cepih. Naravno, da bi bilo pri prvi priložnosti 
treba te rezultate razširiti še na kanale s trapez- 
nim presekom in zlasti ugotoviti, kako velik je — 
če pri teh majhnih količinah sploh lahko govorimo 
o velikosti — vpliv modelnega merila.
TOWERS IN COAL BURNING POWER PLANTS 
m a r y
ment, hanging height, and shape of plate sprinklers 
which disperse the inflow in the most uniform way. 
The new shape of plate with a larger diameter and 
with an especially shaped surface has shown a much 
better dispersing of the inflowing water. Both plates, 
the new one which was the last of 18 tested plates — 
and the former plate — are shown in Fig. 4. Fig. 2. 
shows two characteristic diagrams, representing the 
quantitative distribution of the inflow on the base. It 
is worth mentioning that the experiments dealing with 
hydraulic problems of cooling towers also brought 
about some special researches with the aim to find 
out the local hydraulic losses at rectangular branch­
ings of channels with a free level. Series of tests were 
carried out, in which one part of the inflowing water 
flowed into one branch and the remaining part into 
the other. At each discharge the depths were changed. 
The tests show rather regular functional relations, in 
which the energy losses depening on Fr are given. 
The results of these tests also include proposals how 
to shape the rectangular branching in order to demi- 
nish the hydraulic losses.
T ragedija v Vajontu
DK 627.8:551.311.1 (Vajont)
V sredo, 9. oktobra, se je naša soseda Italija 
zavila v globoko žalost zaradi strašne katastrofe 
na umetnem jezeru ob pregradi Vajont na pritoku 
reke Piave. Tam je plaz zdrčal v jezero. Voda, ki 
je prelila pregrado, pa je uničila mesto Langarone 
in okoliške vasi ter povzročila več kot 2000 smrtnih 
žrtev.
Pregrada Vajont je bila dograjena v letu 1960. 
S svojo višino 261,60 m je kot ločna pregrada naj­
višja na svetu. Obsega 360.000 m8 betona. Za njo 
je nastal zbiralnik s 150 hm3 koristne akumulacije. 
Oba objekta, pregrada in zbiralnik, sta bila važna 
člena v hidroenergetskem sistemu, zgrajenem na 
reki Piave in pritokih, ki se imenuje sistem Piave- 
Boite-Mae-Vajont. Njun pomen nam postane po­
vsem jasen šele, če si ogledamo ta sistem nekoliko 
pobliže.
Reka Piave izvira pod goro Peralba (2693 m) 
v italijanski pokrajini Cadore. V zgornjem toku 
dobiva na desnem bregu prvi važnejši pritok Ansiei. 
Pred sotočjem je na reki Ansiei zbiralnik S. Cate- 
rina (korist, prostornina 6,7 hm3), na Piavi pa Co- 
melico (korist, prostornina 1,8 hm3). Kota maksi­
malne gladine v obeh zbiralnikih znaša 830,0 m, 
njuna voda pa se izkorišča v centrali Pelos (z 
močjo 30 MW in letno proizvodnjo 145 GWh). Cen­
trala Pelos sedi ob reki Piavi tik nad robom zbi­
ralnika Pieve di Cadore (korist, akumulacija
64,3 hm3) z maksimalno gladino na koti 683,50 m. 
Ta zbiralnik ustvarja lepa ločno-gravitacijska pre­
grada s srednjo višino 55 m. Na desnem boku je 
močno podaljšana v kanjon reke Piave in doseže 
maksimalno višino 112 m. Tu je nekdaj tekla reka 
Piave podobno kot pri nas Soča v globokih »kori­
tih«. Pregrado so zgradili v letih 1946—1949. Zelo 
zanimiva je zgodovina njenega projekta. Po obde­
lavi prvih težnostnih variant so se odločili za sta­
tični modelni preizkus ločno-gravitacijske pregrade, 
ki je dal zadovoljive rezultate tako glede stabilnosti 
kot glede gospodarnosti. Z zmago te variante so 
prevladale v nadaljnjih projektih na tem sistemu 
izključno ločne pregrade.
Nizvodno od te pregrade se značaj doline spre­
meni. Reka poteka v sprva le nekoliko razširjeni 
dolini, ki se pa pri Longaronu občutno razširi in 
teče reka po prodiščih vse do kraja Ponte nelle 
Alpi. Tu reka zavije ostro proti zahodu, dolina se 
ponovno zoži in vije v velikem loku med gorami 
vse do kraja Nervesa, kjer priteče v zgornjo itali­
jansko nižino. Značaj doline med Pieve di Cadore 
in Ponte nelle Alpi ter obstoječa naselja in komu­
nikacije so narekovale projektantom rešitev, ki je 
postala osnovna karakteristika tega sistema. Iz zbi­
ralnika Pieve di Cadore odpeljejo vodo po 27 km 
dolgem tlačnem rovu okroglega prereza s preme­
rom 4,50 m. Rov poteka v levem pobočju v geolo­
ško ugodni strmi barieri iz apnencev in dolomitov. 
To bariero prerežejo v glavnem trije pritoki: Val-
IN2. JOSIP VITEK
montina, Vajont in Rio Gallina. Dovodni rov prvega 
prekorači z akveduktom in teče v zbiralnika na 
drugih dveh. Vendar se tudi teh dveh lahko ogne­
mo z akvedukti.
Z desne strani dobiva Piave v opisanem odseku 
dva močna pritoka: Boi te in Mae. Prvi, Boite, ki 
teče skozi Cortino d’Ampezzo, ima dva zbiralnika: 
Vodo s kupolasto pregrado, visoko 42 m (prostornina 
zbiralnika 1,8 hm3) ter Valle di Cadore (ločna pre­
grada visoka 61,25 m, prostor, zbiralnika 4,3 hm3). 
Na drugem pritoku Mae imamo zbiralnik Pontesei 
z ločno pregrado, Visoko 90 m in prostornino zbi­
ralnika 9,1 hm3. Del vode, in sicer večji iz zbiral­
nika Vodo, prehaja skozi 9258 m dolgi rov v po­
vodje reke Mae. Njeno moč izkoriščajo v centrali 
Pontesei (7,8 MW moči in letna proizv. 25 GWh). 
Združena voda iz centrale Pontesei in iz zbiralnika 
Pontesei na reki Mae teče v skupnem rovu v cen­
tralo Gardona (18 MW letno producira 62 GWh). 
Iz te centrale prehaja voda po velikem sifonu v
Sistem hidroenergijskih naprav v severovzhodnem povodju 
reke Piave
glavni dovodni rov oziroma v zbiralnik Vajont. 
Podobno teče tudi iz zbiralnika Valle di Cadore na 
reki Boite voda po sifonu pri kraju Perarolo v 
glavni dovodni rov.
Naštete čelne akumulacije že delno izravnajo 
nihajočo vodno množino in je zaradi tega prerez 
glavnega rova lahko manjši. Prerez se zveča pred 
Vajontom ob priključitvi dovoda iz reke Mae (od 
premera 4,50 m na 4,70 m) in dalje od zbiralnika 
Val Gallina do centrale Soverzene. Tu vodita dva 
rova s premerom 5,00 m.
Kritje dnevnih in tedenskih konic prevzema 
zbiralnik Val Gallina, ki ga ustvarja ločna pregrada 
z višino 92,40 m (korist, prostornine 6,24 hm3). Gla­
dina v tem zbiralniku je na koti 677,0 m.
Iz tega zbiralnika prihaja voda končno v glav­
no, vodilno centralo Soverzene, zgrajeno v kaverni. 
Ta ima moč 220 MW v štirih strojnih enotah in na 
leto producira 783 GWh. Za primerjavo navajam, 
da ima centrala Mariborski otok 54 MW — toliko 
kot ena strojna enota v Soverzene, medtem ko ima 
centrala Split sedaj 210 MW ter bo po dokončni 
izgradnji imela 420 MW.
Iz centrale Soverzene odteka voda v dveh 
smereh, kar omogoča velika jezovna naprava na 
reki Piave. Manjši del pretoka —- po koncesiji pred­
pisan 5 m3/s — odteka po strugi reke Piave proti 
Bellunu in dalje. Večji del pa odteka v jezero S. 
Croce in dalje skozi sistem central v stari dolini 
reke Piave iz prejšnjih geoloških dob, ki se nada­
ljuje v isti smeri sever-jug kot dolina od Pieve di 
Cadore do kraja Ponte nelle Alpi.
Ostane nam še, da si ogledamo pregrado in zbi­
ralnik Vajont. Hudournik Vajont je najmočnejši od 
že omenjenih treh pritokov na levem bregu reke 
Piave. Po kratkem teku skozi skrajno ozek in glo* 
bok kanjon pridere skozi sotesko Colomber v reko 
Piave v višini mesteca Longarona. Soteska Colom­
ber je globoko vrezana v močno skalno bariero, 
sestavljeno iz apnenčevih skladov iz liade in zgor­
nje jure v lepih plasteh, padajočih proti vzvodni 
strani. Po mnenju geologa prof. Giorgia Dal Piaza 
in pokojnega projektanta ing. Carla Semenza* je 
v tej soteski idealno mesto za pregrado do višine 
300 m. Tudi v bodočem zbiralniku ocenjujeta geo­
loške razmere zelo optimistično. Omenjata sicer cone 
zdrobljenih ostankov iz prelomnice, vendar mislita 
na podlagi geoloških in geofizičnih raziskav, da je 
mogoča izgradnja zbiralnika do kote 722—730 m. Po 
hidravličnem računu bi za sam dotok iz akumulacije 
Pieve di Cadore zadostovala maksimalna kota gla­
dine 679 m. Vendar moramo to koto po dovodu 
akumulacije iz reke Mae (in posredno kot že ome­
njeno iz reke Boite) dvigniti še na 722,5 m. V ener­
gijskem pogledu so prednosti take rešitve izredno 
pomembne. Že sama zgraditev zbiralnika Vajont 
je omogočila namestitev četrtega agregata v cen­
trali Soverzene. Isto centralo pa bi lahko povečali 
po končni zgraditvi do višine 722,50 m od 4 na 6
* Glej: Carlo Semenza: »Impianto idroelettrico 
Piave-Boite-Mae-Vajont« v reviji »L’Energia Elettrica« 
leta 1955, št. 2.
Pregrada Vajont je vzdržala katastrofo. Vodni val je z nje 
odtrgal most in se še vidijo ostanki stebrov, v ozadju del 
ogromnega plazu (foto D. Kralj)
agregatov (ali od 220 MW na 330 MW). Dvig zbiral­
nika Vajonta na novo višjo koto nam daje 40 m 
presežka nad piezometrično linijo glavnega rova. 
To nam narekuje izgradnjo nove centrale Colom­
ber, ki izkorišča moč vode iz zgornje plasti zbiral­
nika in jo po izrabi odvaja v. glavni rov. Centralo 
so zgradili v kaverni, izvrtani v levem boku ob 
pregradi in ima moč 9 MW ter producira na leto 
22 MWh. Predvidevali so tudi, da bi zbiralnik Va­
jont lahko služil za izravnavo dveh pritokov iz so­
sednjega povodja reke Celline.
Glede na vse naštete prednosti so se odločili za 
to maksimalno varianto, imenovano »Veliki Va­
jont«, in zgradili v letih 1957 do 1960 ločno pre­
grado, ki so jo imenovali po že omenjenem projek­
tantu »Diga Carlo Semenza«, ko je ta v oktobru 
1961 umrl.
Ta lepa in drzna konstrukcija je ločna pre­
grada z ukrivljenostjo v vertikalni in horizontalni 
smeri z obodno (perimetralno) rego. Visoka je, kot 
omenjeno, 261,60 m, dolžina po razviti kroni znaša 
190,15 m. Ob temelju je debela 22,11 m, lok pod 
krono pa ima debelino 3,40 m. Na kroni ima pre­
grada preliv za visoko vodo (16 polj). Nad njim 
pa veže most levi in desni breg. Skozi skalno po­
bočje ob levem bregu so izvrtani trije evakuacij ski 
rovi: vrhnji, srednji in temeljni.
V pregradi so nameščeni številni merilni in­
strumenti: termometri, klinometri, nihala, tenzo- 
metri itd. Njihovo stanje se prenaša v centralno 
opazovalnico, zgrajeno ob levem boku pregrade.
Kmalu po dograditvi pregrade je na levem 
bregu zbiralnika, nekaj sto metrov vzvodno od pre­
grade, zdrčal plaz. Od tedaj dalje so ta plazoviti 
teren stalno opazovali. Še prej so v pričakovanju 
plazu v laboratoriju v centrali Nove modelno pre­
iskovali učinek plazov različnih velikosti. Rezultati 
so bili pomirjujoči tudi pri plazovih večjega vo­
lumena, kot ga je imel poznejši resnični plaz. Po­
zneje se je teren ob plazu, kot sedaj vidimo, začasno 
stabiliziral.
Na usodni dan 9. oktobra letos pa je ob pri­
bližno 22. uri in pol zgrmel s pobočja gore Toc
Plaz je zatrpal zbiralnik in ga predelil v dva ločena dela. — 
Na zatrpanem mestu gleda plaz približno 100 m nad gladino 
zbiralnika (foto D. Kralj)
(1821 m) na levem bregu zbiralnika plaz ogromnega 
obsega. Plaz je pregradil zbiralnik v dva dela. Zbi­
ralnik je meril v dolžino okrog 4,5 km, širok pa je 
bil poprečno nekoliko manj od 1 km. Po površini 
bi torej bil malo večji od Bohinjskega jezera, ki 
ima 3,1 km. Vendar se globočini ne moreta pri­
merjati: 45 m pri Bohinjskem jezeru, 260 m pri 
Vajontu.
Zaradi plazu so močni valovi udarili na desni 
breg in deloma uničili naselji Erto in Casso. Mo­
čan val je tudi prelil pregrado, odtrgal z nje most, 
porušil do temeljev opazovalnico in odnesel tudi 
akvedukt, torej zvezo Pieve di Cadore — Soverzene. 
Ta val se je usmeril po soteski Colomber in udaril 
v nasproti ležeče mestece Longarone, ki ga je po­
polnoma uničil. Uničil je tudi okoliške vasi in po­
vzročil več kot 2000 človeških žrtev med približno 
4500 prebivalci v tem okolišu. Pregrada sama pa je 
katastrofo vzdržala. Ne upam si zamisliti, kakšen 
bi šele bil obseg katastrofe v nasprotnem primeru!
Kongres jugoslovanskih strokovnjakov za do­
linske pregrade, ki je konec oktobra zasedal v Opa­
tiji, je posvetil tej katastrofi precej pozornosti. Po 
glasovih, ki smo jih tam slišali, so baje plazovito 
področje že dalj časa opazovali in osvetljevali z 
reflektorji. Plaz se je zadnje dni hitreje pomikal 
in baje so zahtevali znižanje gladine za 20 m. Ne­
znana je usoda 7 tehnikov iz skupine, ki je usodno 
noč stražila plaz. Plaz sam naj bi po istih glasovih 
obsegal okrog 50 hm3 in je tako petstokrat večji od 
že omenjenega prvega plazu. Pregradil je zbiralnik 
na dvoje in sega na zatrpanem mestu do 100 m nad 
gladino. Ob pojavu prvega plazu so globoko pod 
gladino izvrtali v skalnem nosu nov rov, ki naj bi 
ob eventualnih novih plazovih omogočal zvezo med 
ločenimi deli zbiralnika. Novi plaz pa ima takšen 
obseg, da je ta rov brez učinka. Bati se je pritiska 
razmočene mase na pregrado.
Težko je na razdaljo in brez ogleda sklepati 
na pravi neposredni vzrok tako obsežne katastrofe. 
Italijanska vlada je imenovala komisijo, ki naj 
preišče vzroke te katastrofe in poišče eventualne 
krivce, kolikor bi se dognalo, da so bili zanemar­
jeni tehnični ukrepi za zagotovitev varnosti objek­
tov ob projektiranju, gradnji in vzdrževanju. Pri­
stojno ministrstvo je sklenilo, da se Vajont ne 
uporabi več kot del hidroenergetskega sistema. 
Kdor je pazljivo prečita! te vrstice, bo lahko ra­
zumel tragični pomen te odločitve.
Tako je usojeno po tej katastrofi, ki je ena 
najsilovitejših v zgodovini moderne Italije, da bo 
ponosno ime Vajont, ki je doslej izražalo vso gra­
diteljsko moč italijanske tehnike, ostalo sinonim 
trpke bolečine.
Katastrofa pa presega nacionalni italijanski 
okvir. Izkušnje, pridobljene ob njej, naj bodo, dasi 
težka, vendarle koristna šola za vse graditelje po 
svetu.
J. VITEK
THE TRAGEDY IN VAJONT 
S u mma r y
On the 9th October a land-slip, containing 50 cu. 
hm. of stones, broke down into the artificial lake at 
dam over Vajont, a tributary of the river Piave in 
the north of Italy. The resulting flood destroyed a 
town, i. e. Longerone and some villages. Over 2000 
persons lost their lives there. The dam Vajont, which 
stood the catastrophe, is with its height of 261.60 m. 
the highest world arch dam, comprising 360.000 cu. m. 
of concrete, making a lake, containing 150 cu. hm. of 
usable accumulation. It is a link in the large Piave— 
Boite—Mae—Vajont hydro-electric power plant system 
which includes 6 large arch dams and several power 
stations. By means of a 27 km. long inlet channel and
2 siphons it concentrates available water quantities in 
the cavern Power Station Soverzene powered with 
220 MW and with a 783 KWh yearly output. The cata­
strophe left the collector filled up with earth, conse­
quently in accordance with the decree of Ministry it 
won’t be used any more as a link in a power station 
system. The collector enabled a very rational con­
sumption of water, therefore the value of complete 
system will be rather reduced now. A committee, ap­
pointed by the Italian government will have the task 
to make a severe investigation on the causes of this 
catastrophe, one of the most terrible catastrophes in 
the history of modern Italy.
O problemih kanalizacije mesta Postojna IN 2. JOŽE KOLAR
DK 628.21:696.13 (Postojna)
M 1 : 25 0 0 0  (4 cm na Karti =» 1km v naravi )
1000 m SOO 0 SOO 100O 1500 2000 m
Sistem zbiralnikov in čistilna naprava pri kanalizaciji mesta Postojna
Postojna je primer mesta, v katerem je kana­
lizacija težko izvedljiva. Naj starejši kanali v Po­
stojni bodo, kolikor je znano, kmalu stari 100 let, 
kljub temu pa še do danes ni rešeno vprašanje, 
kako urediti kanalizacijo mesta tako, da bo reka 
Pivka, ki teče v Postojnsko jamo, zaščitena do 
take mere, da to ne bi imelo škodljivih posledic 
za jamo in jamski svet.
Kljub temu, da število prebivalcev Postojne 
razmeroma počasi narašča (v letu 1880 ca. 1600 in 
v letu 1960 ca. 4770) in da Postojna danes nima 
nobene pomembnejše industrije, ki bi bila pri 
svojem tehnološkem postopku vezana na večje 
količine vode in bi oddajala večje množine od­
padne vode, postaja kanalizacija Postojne iz dneva 
v dan bolj pereča.
Po eni strani se stalno pojavljajo črevesna 
obolenja, katerih vzrok je mogoče pripisovati ne­
urejenim razmeram glede kanalizacije in vodo­
voda, po drugi strani pa Pivka pred odtokom v 
jamo ni več tako čista, kot bi bilo želeti glede na 
edinstveno vrednost Postojnske jame.
Obstoječega kanalskega omrežja v mestu skoraj 
ni mogoče vzdrževati, ker po eni strani ni oprem­
ljeno z revizijskimi jaški, ali pa so ti prekriti z 
asfaltom, po drugi strani pa manjkajo v danih 
razmerah tako potrebni elementi, kot so peskolovi 
na cestnih požiralnikih.
Zaradi tega je jasno, da bo potrebno obsto­
ječe omrežje stopnjema popolnoma obnoviti, po­
leg tega pa bo potrebno zgraditi osnovni sistem 
zbiralnikov in čistilno napravo.
Po temeljitem proučevanju smo se odločili, da 
očiščene vode iz kanalizacije Postojne ne odpe­
ljemo neposredno v Pivko, ampak v strugo melio­
racijskega jarka, oziroma potočka Rakitnik. S tem 
se podaljša pot vode iz kanalizacije pred vstopom 
v jamo za ca. 7 km, kar daje možnost za izrabo 
samočistilne sposobnosti vode.
Po predloženem konceptu bi praktično s ce­
lotnega področja Postojne odvajali vodo gravita­
cijsko po mešanem sistemu. Izjemo predstavlja 
samo predel ob Pivki na sektorju med staro klav­
nico in vhodom v jamo. Za ta predel je predviden 
ločen kanalizacijski sistem s prečrpavanjem od­
padne vode v bližnji zbiralnik in z odvodom mete­
orne vode naravnost v Pivko.
Pri dimenzioniranju čistilne naprave je zna­
čilno dejstvo, da je dotok podtalnice v kanaliza­
cijsko omrežje zelo močan. Na podlagi približnega 
izračuna ga je možno ceniti na 351/sek. (dnevni 
maksimum). Kolikor nadalje upoštevamo še dre- 
nažno vodo v kanalizaciji, bi v končni fazi imeli 
opravka pri 9000 prebivalcih, kar ustreza obdobju 
50 let, s 103 1/sek.
Za končno fazo izgradnje predlagamo biolo­
ško čistilno napravo, za prvo fazo pa samo mehan­
ski del čistilne naprave, ki bi bil dimenzioniran na 
103 1/sek.
V končni fazi bi mehanski del povečali za 
100 '°/o z gradnjo še ene baterije in izgradili kom­
pleten biološki del. Kljub dejstvu, da bi pripisali 
v prvi fazi biološko čiščenje v celoti samočistilni 
sposobnosti potočka Rakitnik in reke Pivke na 
dolžini ca. 8 km, znašajo stroški za realizacijo prve 
nujne etape gradbenih del 290 milijonov dinarjev. 
V ta znesek so všteti stroški za napravo 4059 m 
zbiralnikov in za gradnjo črpališča pri klavnici 
ter prve etape čistilne naprave.
Če (predpostavljamo, da šteje današnja Po­
stojna (mesto) 5000 prebivalcev, lahko računamo, 
da bi za ureditev najnujnejših problemov na kana­
lizaciji bilo potrebno investirati na prebivalca ca.
60.000 din.
Če upoštevamo stroške, ki jih povzročajo po­
javljajoča se obolenja, kakor tudi nevarnost, ki 
grozi Postojnski jami oziroma nevarnost okužbe 
širšega področja zaradi hitre komunikacije vode 
na kraških tleh, je gotovo, da so predvideni stro­
ški v primerjavi z učinkom investicije razmero­
ma majhni.
Ob zaključku naj navedem, da bi dokončna 
ureditev kanalizacije Postojne za 9000 prebivalcev 
s popolno čistilno napravo po cenah iz leta 1963 
veljala 1.014,000.000 din.
To pomeni, da bi strošek za naselitev dodatnih 
4000 prebivalcev terjal 724,533.300 din investicij za 
ureditev kanalizacije, kar pomeni nekaj manj kot
181.000 na novega prebivalca.
Iz navedenega je razvidno, da bo dokončna 
ureditev kanalizacije v Postojni terjala znatne 
žrtve.
Problem bo verjetno mogoče v drugi fazi ure­
diti samo na tak način, da bo izdelan program 
dolgoročnega financiranja v drugi fazi, za prvo 
fazo pa velja zahteva, da jo je potrebno realizirati 
brez odloga, če želimo, da bo Postojna v našem 
turizmu imela in ohranila tisto mesto, ki ji pri­
pada.
j .  KOLAR
ON THE SEWERAGE PROBLEMS OF THE TOWN POSTOJNA
S u mma r y
Although the beginning of the sewerage regulation 
in Postojna dates already from the year 1880, the 
problem of drainage has not been settled yet due to 
the problematic question of the drain channel. The 
river Pivka, which flows on the skirts of the town, 
flows into the world-famous Postojna cave. Therefore
it is necessary for the river to remain as pure as 
possible.
The project suggests a complete biological puri­
fication, so that the clarified channel water would be 
directed partly along the melioration ditch, and partly 
along the Pivka river bed on the length of approx.
7 km. before reaching the cave. Thus a further water 
purification in its natural flow is made possible.
The sewerage is projected on the basis of the com­
bined system with the exception of skirt regions. Only 
the lowest region is projected according to the separate 
system by which a waste water is pumped to the cen­
tral sewerage system.
The first phase of sewerage, that is the building 
of all necessary channel collectors for the linking of 
present channels and pumping plant for the waste 
water pumping from the region drained according to 
the separate system, as well the mechanical part of 
the purification plant, would cost approx. 300 million 
dinars, or 60.000 dinars per inhabitant.
komunalni problemi
Razvoj elektrifikacije na območju Ljubljane INŽ. STANE JESIH
Namen tega članka je, da seznani čitatelje o 
važnejših problemih elektrifikacije mesta Ljublja­
ne z bližnjo okolico, tako glede porabe električne 
energije, investiranja novih naprav in o drugih 
dejavnostih na področju elektrifikacije.
Številke, ki bodo prikazovale dejavnost elek­
trifikacije, se nanašajo na območje, ki ga oskrbuje 
okoli 18 let podjetje Elektro Ljubljana-mesto. To 
območje obsega predele, ki jih omejuje črta: od 
naselja Medno (Motel) po reki Savi do izliva Ljub­
ljanice v Savo, po Ljubljanici do Vevč, vzhodno od 
Bizovika, preko Golovca (Vršek) vzhodno od Rud­
nika, zajema naselja Hauptmance, Črna vas, Ko­
sovo polje, Vrhovci, Bokalci, Toško čelo, Gunclje, 
Stanežiče, Medno. Površina tega območja meri ca. 
147 km2. Na tem območju živi ca. 130.000 ljudi.
Razvoj elektrifikacije od začetka leta 1898, ko 
je prvič zagorela električna žarnica v Ljubljani, pa 
do konca leta 1945 ni doživljal važnejših proble­
mov; porast porabe električne energije je v tem 
razdobju (47 let) od leta 1898, ko se je porabilo
290.000 kWh, pa do konca leta 1945, ko se je po-
imićAi/jE torne emmtue
rabilo 26,800.000 kWh, naraščal prav počasi in to 
zlasti do leta 1939. Šele po letu 1939 do leta 1945 
se je poraba električne energije v tem razdobju po­
dvojila (dosežen je bil poprečni evropski porast, tj. 
da se vsakih 10 let poraba električne energije po­
dvoji). Da bo, skoraj bi rekli, nezadržni porast po­
rabe električne energije bolj otipljiv, ga prikazu­
jemo v diagramu za razdobje od leta 1945 pa do 
konca leta 1962.
Diagram porabe električne energije zgovorno 
kaže, da je po letu 1945 prišlo do nepričakovanega 
porasta električne energije, ki je presenetil vse 
tiste, ki so kakorkoli vključeni v reševanje pro­
blema elektrifikacije ljubljanskega področja. Zna­
no je, da se v elektrificiranih evropskih mestih po­
raba električne energije v vsakem 10-letnem raz­
dobju podvoji. V diagram 1 je vnesena krivulja 
takega naraščanja, zaradi primerjave naraščanja 
elektrifikacije v slovenski metropoli.
Iz diagrama št. 1 vidimo, da je bil strmec na­
raščanja porabe električne energije do leta 1945 
malenkosten, medtem ko se po tem letu strmina 
krivulje dviguje pod večjim naklonskim kotom kot 
krivulja evropskega poprečja. Pri evropskem po­
prečju narašča poraba električne energije 7,4 ’% 
letno, medtem, ko je v Ljubljani naraščala v zad­
njih letih s poprečjem 16,7 %>.
Da se je pri nas pojavilo nadpoprečno narašča­
nje porabe električne energije, je vzrok v glavnem 
v tem, ker se cena električnega toka zlasti za »go­
spodinj stvo-široka potrošnja« ni tako zvišala, kot 
so se zvišale cene drugim dobrinam. Trdimo lahko, 
da se je ta cena dvignila le za nekaj odstotkov 
glede na poprečno ceno v bivši Jugoslaviji. Da bo 
ta trditev bolj prepričljiva, navajamo za mesto 
Ljubljano ceno z vsemi dajatvami (trošarine), ki je 
znašala 6,30 din/kWh. Trenutno znaša cena (osnov­
na cena in prispevek) v Ljubljani ca. 7,80 din/kWh. 
Če pri tem upoštevamo še kupno moč dinarja pred 
vojno in danes, je gornja trditev dovolj jasna. Iz 
tega izhaja, da o podražitvi električne energije ni 
govora.
Na naraščanje porabe električne energije pa 
je začelo vplivati tudi splošno povečanje proizvod­
nje električnih aparatov: peči, štedilniki, likalniki,
hladilniki, pralni stroji itd., kar je seveda vse v 
zvezi z naraščanjem življenjskega standarda.
Niso le hrana, obleka, gledališče, osebni avto­
mobil in poraba dobrin znak standarda, ampak je 
tudi poraba električnega toka pokazatelj za višino 
standarda in za industrializacijo kraja. Če upo­
števamo, da je v spredaj označenem območju ca.
130.000 prebivalcev, odpade na leto in prebivalca
1.530 kWh. To število je že tako visoko, da dosega 
nekatere zahodnoevropske dežele.
Ko se je z letom 1945 začel javljati nepričako­
vano hiter porast električne energije, je moralo 
podjetje Elektro Ljubljana-mesto podvzeti vse mož­
ne korake, da je dalo območju toliko električne 
energije, kolikor so je pač uporabniki zahtevali. 
Po letu 1945 še niso bila urejena razna vprašanja 
glede financiranja novih naprav, ki so bila tako 
nujna. Šele z letom 1953 smo prešli na kreditni si­
stem zato, ker je bilo od takrat dalje možno dobiti 
kredite in ker je bilo z uvedbo amortizacije nekako 
zagotovljeno odplačevanje anuitet.
Ne le finančni zavodi, ampak tudi vse mestne 
občine so uvidele naš težavni položaj in so nam 
po svojih močeh nudile kredite. Podjetje Elektro 
Ljubljana-mesto je v času, ko je bila v teku iz­
gradnja objektov za 35 in 10 kV, kakor tudi nizko 
napetostnega kabelskega oziroma prostovodnega 
omrežja, tj. v letu 1953, vlagalo precejšen del svo­
jih amortizacijskih sredstev v izgradnjo novih ob­
jektov, četudi se je zavedalo, da bosta s tem prikraj­
šana vzdrževanje in obnova že zgrajenih naprav. 
Teh sredstev je bilo od leta 1953 pa do konca leta 
1962 vloženih v nove investicije ca. 500 milijonov 
din. Ko so leta 1957 državni organi uvideli, da je
močno začelo primanjkovati finančnih sredstev za 
vzdrževanje, obnovo in izgradnjo elektrifikacijskih 
naprav zlasti elektrodistribucijskim podjetjem, ki 
so oskrbovala naselja z gosto naselitvijo, so pred­
pisali uredbo o začasnih cenah in pogojih za do­
bavo električne energije. (Ur. 1. FLRJ, št. 17/57). 
S to uredbo je bilo predpisano povišanje cene za 
»gospodinjstvo« od 3 na 7 din/kWh. Razlika v ceni 
4 din za kWh se je razdelila na tridinarsko razliko, 
kar je predstavljalo dohodek družbenega investi­
cijskega sklada, ki se je smel uporabljati le za 
razvoj distribucijskega omrežja; razlika 1 din je šla 
v sklade JUGEL. Na osnovi te uredbe se je na 
območju ljubljanskih občin nabralo do leta 1960
177.500.000 din in od leta 1961 do prve polovice 
leta 1963, ko je bila določena razlika le 1 din/kWh 
za prej omenjeni sklad, ca. 225,000.000 din. Po­
leg tega pa se je podjetje zadolžilo na račun kre­
ditov s ca. 1.300,000.000 dinarjev. V tem času 
je podjetje imelo na razpolago skupnih sredstev
2.202.500.000 din.
Ta način financiranja je omogočal izgrajevati 
le tiste objekte in elektrovode, ki so bili najpo­
trebnejši za dobavo zahtevane energije.
Zaradi skopo odmerjenih finančnih sredstev 
imamo še danes v mnogih predelih nekvalitetno 
električno energijo in morebitni izpadi dobave so 
prepogosti in dolgotrajnejši. V teh letih smo zgra­
dili le toliko, da smo, kakor pravimo »gasili« in 
preprečevali še večje motnje v dobavi električne 
energije.
Poleg diagrama št. 1, ki kaže porast porabe 
električne energije, pa naslednja tabela prav na­
zorno kaže izgradnjo električnih naprav od leta 
1945 pa do konca prvega polletja 1963.
Tabela 1
Leto Omrežje Trafo postaje Štev. potrošnikov Opombekm indeks kosov indeks stanje indeks
1945 670 100 62 100 31.000 100
1950 675 100,5 83 134 35.000 113
1955 680 101,3 146 236 42.000 135,5
1960 1.060 158 184 297 50.000 161,5
1963 1.430 214 225 363 58.300 188 do konca I. p<
Iz gornje tabele vidimo, da smo v vseh letih 
bolj dopolnjevali, se pravi, več finančnih sredstev 
vlagali v nove transformatorske postaje kot pa v 
električno omrežje. S tem so bile dosežene manjše 
variacije: padci — napetosti, torej se je kvaliteta 
električne energije zboljševala.
Pa niso bile samo omrežje in transformatorske 
postaje potrebne za dobavo električne energije. 
Treba je bilo v preteklih letih zgraditi na obravna­
vanem območju razdelilne transformatorske postaje 
(RTP) s pripadajočimi daljnovodi 35 kV; te postaje 
so: RTP Koseze, Mirje, Tomačevo, Polje in Moste 
ter kurilnica Gor. kol. (20 kV). Poleg tega pa je 
morala Elektrogospodarska skupnost SRS zgraditi 
RTP Kleče za napetost 110/35 kV in povečati trans­
formacijsko moč v RTP Črnuče, ker dobavljata
električno energijo v glavnem Ljubljani, poleg tega 
pa še ostali okolici.
Pa poglejmo malo v prihodnost (7-letna per­
spektiva): kakšni problemi čakajo sedanje podjetje 
Elektro Ljubljana, Enota Ljubljana-mesto, da bo 
zagotovilo zadostno in kvalitetno energijo ljubljan­
skim občinam. Ugotoviti moramo predvsem nara­
ščanje porabe električne energije od leta 1962 pa 
do leta 1969; rezultate vnesemo v naslednjo tabelo
2. Pri ugotavljanju teh vrednosti se poslužimo do­
sedanjih izkušenj in sodobne literature. Obtežbe 
tovarne »Titovi zavodi Litostroj« pri sumarni vred­
nosti ne upoštevamo, ker ima ta tovarna lasten 
35 kV daljnovod in RTP Kleče in zato ne obreme­
njuje splošnega omrežja za Ljubljano.
Tabela 2
Leto
zima Konica kW Indeks
Nova
transform acij a 
kVA
1963 65.500 100 10.000 RTP
1964 74.400 113,5 20.000 RTP
1965 83.000 127
1966 92.400 141 20.000 RTP
1967 102.800 157
1968 114.600 175 20.000 RTP
1969 127.800 195
Opombe
Moste II. faza, 35 kV 
Center, I, 110/10 kV
Šiška, 110/10 kV
Vič, 110/10 kV
Prenosna zmogljivost vseh sedanjih visoko na­
petostnih daljnovodov in kablovodov, ki dobavljajo 
električno energijo obravnavanemu območju, znaša 
60.600 kW.
Po vsestranskih študijah in razpravah na se­
stankih elektro strokovnjakov je bilo odločeno«, da 
je v bodočih letih zgrajevati postaje RTP tako, kot 
je navedeno v prejšnji razpredelnici. Poleg teh iz­
gradenj pa je še vložiti znatna finančna sredstva 
v postavitev transformatorskih postaj s pripada­
jočim visoko napetostnimi priključki ali s kablo­
vodi ali z daljnovodi ter z nizko napetostnim kabel­
skim ali prostovodnim omrežjem. Dalje bo treba 
v naslednjih letih uvesti mrežno tonsko komando, 
ki bo služila za krmiljenje obtežbe, kakor tudi 
daljinsko komando prej navedenih RTP. Mnogo 
sredstev bo treba vložiti tudi v rekonstrukcijo in 
obnovo obstoječega omrežja in v izgradnjo lastne 
poslovne zgradbe.
Da bo bralcu slika nadaljnje dejavnosti za elek­
trifikacijo območja Ljubljane nazornejša, navajam
poleg že omenjenih RTP še važnejše objekte, ki jih 
bo zgraditi v prihodnji sedemletki:
190 transformatorskih postaj za napetost 
10/0,4 kV moči po 400 kVA,
12 km 35 kV daljnovodov,
274 km 10 kV kablovodov in daljnovodov,
810 km 1 kV kablovodov in nizko napetostnega 
omrežj a.
Za izgradnjo navedenih objektov bomo rabili 
ca. 10 milijard dinarjev. Če predvidevamo, da se 
bodo v sedemletki vložila v nove objekte za elek­
trifikacijo« območja Ljubljane tako visoka finančna 
sredstva, ne imejmo nobene bojazni, da se plan v 
celoti ne bi realiziral. Da bo naloga v celoti izpol­
njena, nam jamči dejstvo, da smo že doslej kljub 
skopo odmerjenim finančnim sredstvom in kljub 
nepričakovano hitremu naraščanju porabe elek­
trične energije s preudarnim vlaganjem finančnih 
sredstev v električne naprave v redu oskrbovali 
naše omrežje.
i/esti
NAGRADA JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA 
ZA HIDRAVLIČNE PREISKAVE
Za pospeševanje in stimuliranje teoretične in eks­
perimentalne hidravlike podeljuje navedeno društvo 
periodično nagrade za najboljša objavljena dela s 
teh področij.
Za obdobje 1960—1962 je bila ta nagrada prizna­
na inž. Emilu K o v a č i č u ,  rednemu univerzitetne­
mu profesorju v Ljubljani za delo: »Kritični kontrolni 
presek pri toku v kanalih« (Section critique de con- 
trole d’un ecoulement en canal), ki je bilo objavljeno 
v strokovni reviji »La Houille Blanche« A 6 leta 1962.
V svoji študiji podaja način, kako lahko določimo 
analitično oziroma grafično v prizmatičnem kanalu 
dane oblike tak presek, ki skozi njega odteka voda 
z enako globino kot vzvodno, vendar v kritičnem re­
žimu. Študija je praktično pomembna, ker nudi v ka­
nalu vgrajen kritičen presek nove možnosti zaščite 
dna pred stopnjami in pri merskih grlih.
Inž. Janko Bleiweis
MOST »EUROPA« DOGRAJEN
Sredi novembra 1.1. je bil odprt za promet v trasi 
bodoče avtomobilske ceste čez Brenner most, ki je 
najvišji v Evropi in najvišji most na stebrih na svetu. 
Tehnični podatki so zelo zanimivi. Preko novega mostu 
prekorači avtomobilska cesta 700 m široko dolino v 
višini 190 m nad reko Sili. Most je dolg 784,5 m in 
sicer odpade 120 m na mostno rampo, 7,5 m na stolpu 
podoben prehodni objekt in 657 m na glavni del mostu. 
Vozišče leži v vzponu 4,05°/» v smeri Innsbruck—Bren­
ner, zato so predvideli poseben pas za težka tovorna 
vozila. Širina mostu znaša med ograjama 22,5 m, ob 
obeh voznih pasovih je hodnik za pešce. Polnostenska 
mostna ograja varuje vozila pred stranskim vetrom 
ter je tako zagotovljena prometna varnost tudi pri 
viharnem vremenu. Mostna rampa z razponom 120 m 
in v krivini 400 m omogoča dovoz na glavni del mostu. 
Mostna rampa je razdeljena na 4 polja z razponi 27 m, 
2 X 33 m in 27 m, ki so premoščena s kontinuirno se- 
demcelično ploščno nosilno konstrukcijo iz prednape­
tega betona. Nosilna konstrukcija je v vzdolžni smeri
prednapeta po sistemu Losinger, v prečni smeri pa 
ojačana s Tor-jeklom 40.
Stebri glavnega mostu so iz troceličnih železo- 
betonskih votlih škatel. Najvišji steber, svetle višine
160 m nad terenom in 181 m nad temeljno peto, je naj­
višji mostni steber v masivni izvedbi. Njegove zuna­
nje stene so spodaj 55 cm, pri glavi pa 35 cm debele. 
Betoniranje stebrov je bilo opravljeno s kombiniranim 
drsečim in plezajočim opažem sistema Siemens-Bau- 
union z dnevnim uspehom 5 m.
Jeklena nosilna konstrukcija glavnega dela mostu 
teče kontinuirno v dolžino 657 m čez 6 polj z razpeti- 
nami od 81 m do 198 m. Prerez nosilne konstrukcije 
kaže oba glavna nosilca, v razdalji 10 m, ki sta z zgor­
njo in spodnjo pasno ploščo povezana v škatlast no­
silec. Vozišče in hodnik presegata nosilce na obeh 
straneh za 6,10 m.
V prečni smeri je škatlasti nosilec na vsakih 9 m 
zavarovan s predalčjem. Za jekleno nosilno konstruk­
cijo so uporabili normalno gradbeno jeklo, le za visoko 
obremenjene dele ob oporah pa specialno visokovredno 
jeklo.
Konstrukcija je montirana v prosti izvedbi, le na 
obeh koncih mostu so bili položeni deli nosilcev na 
pomožne opore. Celoten most je bil zgrajen v treh 
letih in pol.
Inž. Marjan Prezelj 
(Povzeto po NZZ)
vprašanja in nrigoiinri
Vprašanje: Kakšen postopek je predpisan za spre­
jem določenega standarda? I. P.j Celje
Odgovor: Po zakonu o jugoslovanskih standardih 
se za racionalnejšo proizvodnjo in zagotovitev kako­
vosti proizvodov in del predpisujejo jugoslovanski 
standardi in izdajajo posebni predpisi o kakovosti 
proizvodov. S standardi se določajo najboljše rešitve 
posameznih lastnosti in značilnosti proizvodov in del 
ter metode njihovega preizkušanja, da bi bila njihova 
uporaba smotrnejša.
Jugoslovanske standarde predpisuje in predpise o 
kakovosti proizvodov izdaja Jugoslovanski zavod za 
standardizacijo in sicer na lastno pobudo ali na pred­
log gospodarskih organizacij, državnih organov, zavo­
dov in drugih prizadetih organizacij. Osnutke jugoslo­
vanskih standardov izdeluje oziroma obravnava in nji­
hovo dokončno besedilo določa ustrezna strokovna 
komisija Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo. 
Te osnutke objavlja Jugoslovanski zavod za standar­
dizacijo v svoji uradni publikaciji »Standardizacija«. 
Pri tem določi rok, v katerem lahko podajo prizadeti 
k objavljenemu osnutku svoje pripombe; ta rok ne 
sme biti krajši kot tri mesece. Poleg objave v svoji 
publikaciji mora Jugoslovanski zavod za standardi­
zacijo poslati osnutek standarda tudi Gospodarski 
zbornici. Ko preteče rok za pripombe, določi strokovna 
komisija Zavoda dokončno besedilo jugoslovanskega 
standarda, ga predloži direktorju Zavoda, ki o spre­
jetem standardu izda odločbo. Ta odločba se objavi 
v Uradnem listu SFRJ. Za nadomestitev standarda 
velja isti postopek, manjše spremembe veljavnih stan­
dardov, s katerim se ne spreminja bistveno njihova 
vsebina, pa se izvršijo z odločbo, ki jo izda direktor 
Zavoda na predlog strokovne komisije in ki se tudi 
objavi v zveznem Uradnem listu.
Osnutke jugoslovanskih standardov s področja 
gradbeništva objavlja tudi Jugoslovanski gradbeni 
center v publikaciji »Dokumentacija za gradbeništvo 
in arhitekturo«. Pri tem so navedeni tudi primerni 
roki za dostavo pripomb.
Zavod ugotavlja, da večkrat prizadete organizacije 
osnutkov ne preučijo, ne dajejo pripomb, pač pa se 
pritožujejo, ko je standard že sprejet in objavljen. Za­
to je potrebno, da proizvajalci in druge organizacije 
redno spremljajo objavljene osnutke, jih temeljito 
preučijo in po potrebi dajejo skrbno utemeljene pri- 
pombe.
Vprašanje: Kam se vlagajo prijave za strokovni 
izpit gradbene stroke? I. M., Koper
Odgovor: Izpitna komisija za gradbeno stroko je 
pri Republiškem sekretariatu za industrijo, Ljubljana, 
Gregorčičeva 25. Prijave se izpolnijo na obrazcu, ki 
ga je izdala Državna založba Slovenije, kolkovanem 
z 50 din. Prijavi je treba priložiti prepis diplome in 
potrdilo organizacije, pri kateri je kandidat zaposlen, 
iz katerega mora biti razvidna praksa, ko jo je kan­
didat opravil po diplomi. K izpitu se lahko prijavijo 
kandidati, ki imajo vsaj 2 leti prakse po diplomi.
D. R.
h l a č n o  
La us'p.dkoo pofrao 
nooo (Lato
želimo vsem gradbenim strokovnjakom, ki so v preteklem letu 
potovali z našim turističnim in avtobusnim podjetjem po domovini 
in inozemstvu.
Istočasno vas obveščamo, da pripravljamo v sodelovanju z Zvezo 
gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo naslednja strokovna 
potovanja:
POLJSKA — ogled gradbišč in prefabriciranih elementov — 
v aprilu
PARIZ — ogled mednarodne razstave gradbenih strojev 
EXPOMAT — v maju
ŠVEDSKA, DANSKA — ogled modernih gradenj in promet­
nih rešitev — v juniju
Vse informacije v zvezi z navedenimi potovanji lahko dobite od 
1. februarja 1964 dalje v poslovalnici
Kompas
na Titovi 12, telefon 20-678, ali pri Zvezi gradbenih inženirjev in 
tehnikov na Erjavčevi cesti 15, telefon 23-158.
I  1
Lil
S  G  P
N I G R A D "D
izvršuje vse gradnje V
s področja gradbeno T R B O V L J E
komunalne dejavnosti (0
Izvaja vsa gradbena dela
P od j e t j e  za nizke g r ad nj e solidno |k.
MARIBOR,  STRUMOVA U L . 8 in po primernih cenah |
Cerkniško jezero v sklopu kraške Ljubljanice spada med 
najbolj zamotane vodnogospodarske probleme. Le temeljita 
kompleksna proučitev bi utegnila zadovoljiti vse zaintere­
sirane panoge gospodarstva in določiti temeljne pogoje za 
harmoničen regionalni razvoj pokrajine.
L. Kerin