20
Ledena palača v Kanadi
anerikanci so res eudni ljudje.   Ne samo. kar se tiče njihovih šeg iu živ-Jljenja, temveč v vsem svojem delovauji razlikujejo so od nas Evropljauov. Drngaenaje njihova trgovina, drugačna njihova različna podjetja, drugačni
so pa tudi v svojih  zabavah in veselji.   Posebno čudne in  izvanredne so njihove
pustne veseliee.   Poslušajte, naj vam povem, kako se vedo Amerikanci po zimi v
Kanadi.
Kanada leži v severnej Ameriki. Nii ker vain je znano, da po severnih po-
krajinah prevladnje niraz in zima. zatorej imajo Kanadčani le prav kratko vzponilad
in jesen, a tem daljšo zimo in zelo vroče po-letje. Zima je
pri ujih mnogo ostrej-ša nego li pri uas in traje v Kanadi po 6 do 7 mesecev. Tn vonder je zima Kanart-čanom'ranogo milejša in pri-jetnejša nego poletje,  a to
saiuo zaradi
tega, ker imajo po ziini rnnogo prijet-
uejših zabav in veselic. A nikaile misli-ti. da imajo Kanadčani
svoje ziraske zabave in ve-selice v kakej gorkej sobi, kakor pri nas. Kaj še? Vse njihove zim-ske zabave iu veselice vrše so zunaj pod niiliiu nebom. Ej! da bi vi videli. koliko je tu veselja in tekmovanja v vožnjiy«a ličnih sarfeli. koliko veselja. Salinrazlienih bnrk, kadarse mlado in staro driea po glad-kem ledu ter
uganja svoje šale in neum-
nosti, kakeršnili pri uas ui. Ali vse to veselim in šaljivirn Kanadčanom še ni dosti, oni hočejo, da imajo nekaj izvanrednega. neobičajnega, kar ne ugaja samo telesu, temveč tudi očeiu. V Montrealu, najimenitnejšem kanadskem mestu, zgradili so si sredi raesta veliko ledeuo palačo, kakeršno vain denašnja slika kaže. Ako se vže tej sliki čudite, kako bi se še le fiudili, ako bi to prekrasno ledeno palačo videli v Djenej pravi podobi in velikosti!
Velike ledene ploče prineso iz rekc sv. Lavrencija, ki je lepo in pravilno iz-tešo, da so po štirikrat tako velike, kakor naše navadne opeke, in potlej zgrade zidarji iz teh Iepo obtesanih ledenih ploč velikansko palaeo z ranogimi večjirai in mafljšifflj stolpovi. ki so pra? umeteljno sestavljeni. Ledene ploče pokladajo drugo
nii drugo ter je polivajo z vodo, da zmrznejo v cvrste zidove. Streha iu stolpovi so od lesenih desak in suhega vejevja, ki jo krope z obilo vodo iz pariiih briz-galnic tako dolgo, dokler so ne naredi dosti debela lepo uakitena (ozaljšana) streha, s katere visi nebrojno število prekrasno se blestečih lodenih sveč.
V solnčnem svitu je krasota gledati to ledeno palačo. Oj kako se vse ua njej blesti in žari v svitlih solnčnih žarkih! Mislil bi Plovek, da ni drugega nego sami čisti kristali. A že mnogo Jepše jo je videfi po noči, ko je od vseli strani razsvetljeiia z elektrieno svetlobo. ,,To je zaoarano poslopje" dejal bi elovek, kadar gleda v to prelepo kristalno palačo. Ljudje od vseh stranij severne Araerike prihite gledat to čarobno ledeao zgradbo. Yse se čudi kristalnej palači, raduje se in veseli okolo nje. V 24. dan januvarja raeseca 1883. leta bila je v Moatrealu velikanska Jjudska veselica okolo te kristalne palače. Od vseh krajev je vrelo Jjudstvo skupaj, da se udeleži te nenavadne slavnosti. Mestni naeelnik jc ukazal. da se naj rečeni dan praznuje kot poseben praznik v letu. In zgodilo se je tako. Vse prodajalnice in šole so bile ta dan zaprte. '
In kakšno korist imajo Amerikanci od te slavnosti ? Zua se, da nobene druge, nego to, da se Ijudstvo po svoje razveseljuje in se siromašnim delavcem, ki so to palačo zgradili in raorda vso dolgo zimo nimajo druzega dela, nakloni nekoliko zaslužka. Ledena palača druge koristi nima; kajti kakor hitro solnce gorkeje posije, polagoma so izgnbiva ledeno poslopje in naposled ga nič ni. — Leta 1884. zgradili so na istem mestu še ranogo vefjo ia Iepšo ledeno palačo nego je bila ona prejš-nega leta.
Tako vidimo, da iraa tudi mrzla zima v vsakem kraji svoje prijetnosti, a Amerikanci znajo to še bolje,  ker tako velikanske in dragocene zabave prirejajo.
(Po »Smilji" prel. Iv. T