22
Naši dopisi.
Z Dunaja 17. jaD. — Zarad homatij v Krivosčiji delajo se vojne priprave v veči razmeri, zato se imajo neki delegacije   k izrednemu zasedanju sklicati uže 28.
dne s. m. Borsa sa je te novice vstrašila, ker se zdaj še ne ve, kako daleč morejo segati in ne, kdaj jim bo konec, ker javlja se ob enem, da je v Mostaru proglašen zasedni stan. Iz vsega se vidi, da vladanje v Bosni in Hercegovini do zdaj ni bilo brez napak, posebno pa, da je bilo napačno, vojaštvo ob enem vpe-ljavati v Krivosčiji in v Hercegovini in Bosn;. — Te dni 12. in 13. t. m. imeli smo nekdanjega litijskega glavarja Vestenecka tukaj, kije prišel pred tukajšnje porotnike tožit vrednika ,,Tribune*' gosp Haman a. — Pri obravnavi videti je bilo mnogo znanih prič: dr. Po-klukar, notar Svetec, dr. Vošnjak in mnogo Litijcev je bilo tukaj, pa tudi vit. Kaltenegger, dr. Schrev in baron TaufFerer prišli so pričat. — Zastopnik Vesteneckov bil je dr. Kopp, Hamana pa je zagovarjal dr. Porzer. Raz-govarjala se je dogodba pobijanja oken v Litiji, pa tudi Vesteneckovo vedenje in uradovanje sploh. Razknio se je mnogo znanih, mnogo tudi še ne objavljenih dogodb iz Vesteneckovega glasovitega delovanja v litijskem okraji in na Kranjskem sploh, toda Vesteneckov zastopnik stikal je stvar tako, kakor se je glasila tožba, v kateri je iskal po krivem preganjan liberalni nemec in uradnik, kateremu so njegovi predstojniki varstvo odrekli, pomoči pri sorodnih mu nemških porotnikih, — in Haman bil je obsojen zarad razžaljen]a časti v zapor 6 mesecev. Zagovornik njegov oglasil je takoj pritožbo ničevosti in konca pravde ni še — ne!
Z Maribora 13. jan. (Shod Štajarskih slovenskih narodnjakov) je bil 8, dne t. m. tu v Mariboru, o katerem Vam po „Slov. Gosp." posnamem tole:
„Cesar smo si dolgo želeli in uže težko pogrešali, to smo dognali in dosegli: Maribor in okolica ima 3vojo slovensko „posojilnico, regisjrovano zadrugo z omejenim poroštvom" in Stajaraka dobi svoje politično „slovensko društvo".
Na poziv poslancev: dr. Vošnjaka, dr. Dominkuša, dr. Radaja in „Gospodarjevega" urednika sešlo je se dne 8. januarija t, 1. precejšnje število slovenskih domoljubov v Mariboru. Prišli so gospodje: dr. Vošnjak iz Ljubljane, Mih. Herman iz Gradca,^ dr. Srnec in M. Vošnjak iz Celja, dr. Gregorič, Jož. Zitek, dr. Jurtela iz Ptuja, dr. Geršak iz Ormoža, dr. Rapoc iz Šoštanja. Tem pridružilo se je mnogo narodnih mož mariborskih. V nedeljo ob 11. uri dopoludne bila je odločilna osno-valna seja. Navzočih je bilo 14 gospodov, ki so sprejeli praviia celjske posojilnice, podpisali pogrebnih deležev ter osnovali: „Posojilnico za Maribor in okolico, Spar- und Vorschuss-Genossenschaft". Izvolili so potem ravnateljstvo novi denarni zadrugi: v predsedništvu so sledeči gospodje: za ravnatelja dr. Glančnik, advokat, za denarničarja Pavel Simon, posestnik in fabrikant šampanjca, za kontrolorja Franc Bindiehner, posestnik in fabrikant mjila, za odbornike pa gospodje: dr. Radaj, deželni poslanec, notar in posestnik, Feliks Ferk, zdravnik in posestnik, M. Berdajs, trgovec, in Jožef Rapoc, posestnik, vsi v Mariboru. V nadzomištvo bili so izvoljeni gospodje: dr. Dominkuš, deželni poslanec in odvetnik , Lovro Herg, kanonik, dr. Gregorec, profesor, Janez Fluher, deželni poslanec, in Franc Rapoc, notar. — Popoludne bil je shod zavoljo političnega društva. Namen društva je: „razširjati med slovenskim ljudstvom politično in gospodarsko izobraženje, vzbujati narodno zavest, braniti politične in državljanske pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj av strijske države na krščanski podlagi." Društvo bode v dosego svojega namena sklicavalo občne zbore , javne shode in tabore po Stajarskem, izdavalo politične in go-spodarsko-podučljive knjižice in ustanovljalo na kmetih knjižnice, iz katerih si ljudstvo lahko izposojuje knjige. Letnina   bode   znašala  en  goldinar.    Društvene zadeve
23
opravlja odbor 11 udov, katerih ima 7 stanovati v Ma-riuoru. V začasni odbor bili so izvoljeni gospodje: dr. Radaj, dr. Domiakuš, dr. GianČnik, Pavei Simon, dr. Gregoree, dr. Gregorič in dr. Srnec. Z izvolitvijo teh mož bil je shod sklenjen. Bog blagoslovi naše pod-vzetje!    Slovenci pa ganimo se in i.e udajmo se!
Iz Trsta 14 jan. (f Milostljiol škof gospod Jurij Dobrila) je včeraj po dolgem bolehanji umrl. Rojen je bil 1. 1812. v Tin jan u blizo Pazna v Istri , 1. 1857. izvoljen za poreškega in 1875. 1. za tržaško koprskega škofa. Bil je vrl narodnjak in dober oče svoji duhovščini , pa tudi miiodaren gospod. Pri Matici slovenski se nahaja med prvimi ustanovniki s 100 gold. Pogreb bo v sredo 18. t. m. — Slava njegovemu spominu in zemljica mu lahka!
Prem 12. prosenca.   (Zmes.)    Sadno drevje obrezovati in snažiti   ter sadnih cepicev nabirati je sedaj najboljši in   najpripravnejši   čas;   toraj   naj   tega   važnega posla gotovo   nobeden le deloma zaveden sadjerejec ne opušča ter naj ob enem z besedo in zgledom tudi druge bolj  nemarce sosede v to budi in vnema.   Korist sadje-reje sem   v „Novicah"   uže tolikokrat   povdarjal in dokazoval, da danes to opuščam;  njeno potrebo dandanes mora vsakdo sprevideti, kdor ni na obe očesi popolnoma slep .   ali   pa glede njenega napredka starokopitnež. — Dne 22. decembra lanskega   leta lazil sem nekoliko po tukaišnji dolini; pri   tem zapazil sem na dveh vrtih jabolčnega,   a na   enem   vrtu   pa  tudi   češpljevega luba-darja.    To sta dva huda vničevalca sosebn > jabolčnega drevja,   zatorej lastniki in posestniki sadnih vrtov,   bodite pozorni!    Preiskujte skrbno svoje sadne   vrte,   ter vsako drevo, katero je po lubadarji napadeno,  brez odloga iz svojega   vrta   skrbno   odpravite  in   napadena debla in druga drevesna dela brez prizanašanja kar na mestu z vsemi drugimi drevesnimi odpadki vred vničite in sežgite, ako hočete,   da se ta pošast splošno ne razširi ter vam vašega lastnega in vaših skrbnih prednikov truda v malo letih popoloem ne vaičL Opis obeh škod ljivcev, kakor tudi navod, kako se zdatno zatirata, priobčil bil sem uže o svojem času v ^Novicah".   V kratkem bode   to   upno  tudi mala knjižica vam natančneje povedala    in   vas   učila   sadno   drevje pred škodljivimi mrčesi varovati, drevje pravilno saditi in obrezovati. — Dne 6. t. m. zjutraj okolo pol 8. ure pričelo bilo je pri tukajšnjem gospodarji F. Cvetan u  goreti;   ogenj se je v par trenutkih pod slamnato streho tako brzo in močno razširil, da ni bilo moč razun ene skrinje, ki je bila pa gospodarjevega brata, prav nič rešiti.    Gospodarju , kateri bil je pred in ob času požara uže več dni v Trstu na delu ,   zgorelo   je   vse;   škode ima okolo 400 gold.; zavarovan bil je pri ,,Siaviji";   ogenj je nastal prej ko ne po vnetih sajah. Le to je bilo dobro, da ni bilo pri tem pogorišči prav   nobenega vetra,   a   druge nekoliko oddaljene slamnate etrehe bile  so vsled male rose prejšnjega dne tudi dobro mokre,   da ni bilo nobene nevarnosti za ostalo vas.    Ljudje, katerih je bilo v trenutku cela tropa na mestu pogorišča, razkopali so z „mački" v dobri četrt uri ves goreči krov, ter so tako ves ogenj hitro med 4 stene   spravili. Slava jim!   —   Letos,   ako Bog da in sreča junaška, ter če nam bode visoka c. k. deželna vlada milostno na roko iti izvolila, bodemo pričeli   v   Trnovsko Uremski   dolini   nasajati   razne   vrste ,,vrb pleteničaric", da se, ko bode enkrat domaČega materijala dovelj, tudi skusi le-sem pletarska obrtnija vpeljati,   katera bi sČasom obožanemu  ljudstvu stotine fo-rintov na leto   donašala.   — Ako   bode   slavno   vredni-štvu in častitim čitateljem  „Novic" všeč in povoljno, *)
*) Le dajte, le!                                                   Vred.
povedal bodem tudi letos v tem vrlem časniku kmetijstva kako potrebno, morebiti tudi ojstro resnico, sosebno glede domačega gospodinjstva!                        M. Rant.
Iz Ljubljane- (Kupcijska zbornica kranjska) zbrala se je včeraj 17. dne t. m, zvečer ob 6, uri v mestni dvorani k prvi letošnji seji. Zbralo se je 18 gospodov odbornikov, in na dnevnem redu bilo je: a) volitev predsednika in predsednikovega namestnika, b) proo-čilo 2. odseka: o prošnji za dovoljenje živinskih sejmov v Postojni, o prošnji za dovoljenje vozne pošte v Izlakih, in c) posamezni nasveti. — Predsednik gospod Jože Kusar in njegov namestnik gosp. Janez Hora k bila sta zopet voljena in to vsak s 17 glasovi, tedaj soglasno. Prošnji za postojnske sejme in vozno pošto v Izlakih se soglasno priporočite. Pri posameznih nasvetih predlaga g. Lukman prošnjo do državnega zbora, da naj se sprejme nameravano povikšanje cola za uvažanje železa, gosp. Petričič pa prošnjo do poštnega ravnateljstva, da naj se s pomnoženjem in ozroma povek-šanjem skrinjic za nabiranja pisem odpravi sedanja napaka, po kateri sami je biio mogoče, da se je v Ljubljani iz pisemskih skrinjic na veLkem trgu toliko pisem vkradlo Oba predloga se podpirata in po precej obširni obravnavi soglasno sprejmeta. — Konečno oglasi se odbornik dr. Po k lu kar k besedi ter pravi, da ne bo napačno, ako tudi zbornica napravi v svoji prvi seji v novem letu nekoliko bilance o svojem delovanji. Pri tem ogledu na preteklo leto rad se pridruži zahvali, katero je izrekel uže gospod prvosednik gospodu vladine m u komisarju. Izreka pa tudi enako gorko zahvalo gospodu prvosedniku in njegovemu namestniku, katerih nova soglasna izvolitev mu je poroštvo, da se tej zahvali pridružijo vsi gospodje odborniki.
Cisto nasprotna — nadaljuje govornik — je pa bilanca zbornice, ako se ozremo na zborniške zastopnike v kranjskem deželnem zboru. Komur je ,,parlamentarna taktnost" in ^rahločutnost" poslancev Aleksandra Dreo-ta in dr. Schafferja znana, pač ni pričakoval, da jih bo kaj vest zasrbela, v imenu nasprotne jima ogromne zborniške večine v deželnem zboru obsedeti; toliko pa seje smelo pričakovati, da se bodeta ogibala vsacega koraka , kateri bi ju spravil v hudo nasprotje z zborniško večino; toda tudi to pričakovanje pokazalo se je neopravičeno , ker pridružila sta se zborniška poslanca v zadnjem zasedanji deželnega zbora pri obravnavi vladinega vprašanja zaradi prenaredbe uprave — celo ostri nezaupnici v poročilu zborove večine izrečeni zoper sedanjo vlado in zoper gospoda deželnega predsednika Winklerja. Akoravno mi bodo tudi nepristranski nasprotniki pripo-znali, da se je ravno pod sedanjo vlado pričelo pri trgovini in obrtn*ji novo gibanje in življenje — izdelovanje novih železnic, postavodajstvo obeta in daje uže večje varstvo enako trgovcem in obrtnikom kakor kmetom; in kdo bi mogel biti nasprotnik drugim v najvišem prestolnem govoru izrečenim načelom, po katerih imamo biti vsi narodi naše države med seboj v resnici enakopravni, v bratovski zvezi, ne da bi smel drug druzega tlačiti, in po katerih ima naša ljubljena država pridobiti novo moč in krepost.
A vsemu temu nasproti zdelo se je zborniškima zastopnikoma primerno pritrditi in oziroma zagovarjati z nezaupnico. — Temu činu nasproti zbornica ne sme molčati, ako se noče sodeležna storiti one nezaupnice, zatoraj predlagam :
Slavna zbornica naj sklene:
Trgovinska inobrtnijska zbornica kranjska slovesno protestira zoper postopanje njenih deželnih poslancev  dr. Schafferja in
24
Aleks. Dreo-ta, ki sta glasovala za nezaupnico sedanjivladi in deželnem u pre dsedniku "VVinklerju, — zbornica ju nikakor ne pripo-zna za svoja zastopnika. — Pričakujoča, da se bodo v najvišem prestolnem govoru izražena načela hitro, odločno in popolno izvršila, izreka svoje trdno zaupanje sedanji vladi in deželnemu predsedniku Winklerju. Ta nasvet sprejel se je z 14 glasovi zoper 4.
— (Ljubljanski odborniki „Matice, slovenske") imeli so v soboto 14. dne t. m. sejo, v kateri so se na poziv čitalnice ljubljanske v odbor za Bleiweisov spominek volili gospodje Grasselli, Robič in Klun. Glede" zneska, ki ga bode Matica v ta namen darovala, se ni odloČilo še nič, ker je to stvar, ki jo mora rešiti skupni odbor, ki bode imel svojo prihodnjo sejo v sredi meseca februarija. Rešile so se potem prošnje nekaterih prosilcev, da bi jim „Matica'* podarila nekoliko svojih knjig. — Stanovanje v Matičini hiši na Bregu v prvem nadstropji se je oddalo dosedanji stanovnici gospej Tu-škovi. — Po seji odborovi zboroval je književni odsek, kateremu je načelnik gosp. Marn naznanil, da je gospa Lujiza Pesjakova Matici poslala dve pesmi na dr. Blei-weisa, eno za njegovo 701etnico, eno pa na njegovo smrt. Objavile se boste v „Letopisu". Tudi drugi spisi za „Letopis" prihajajo prav marljivo. Razun tega poslal je gosp. Znideršič spis „Materija, masa in teža*', ki se bode v pretres izročil gosp. prof. Senekoviču , njegove pregovore iz Istre pa je prevzel gosp. Tomšič, omenjalo se pa je , da bi bili morda pripravniši za kak leposloven list, kakor za Matični „Letopis". Dalje je naznanil gosp. načelnik, da se od mnogih strani Matici ponujajo šolske knjige, zlasti geometrične in matematične. Matica ne more nikomur naročati sostave kake knjige, ter sklene samo gosp. prof. Celestinu dati upanje, da bode Matica morda sprejela matematiko in geometrijo za spodnjo gimnazijo , za katero ima mnogo gradiva uže pripravljenega. Glede občnega zbora izrekle so se želje, da bi se za letos sklical po veliki noči, prihodnje pa o velikih počitnicah , ker imajo gg. profesorji in učiteiji največ prilike se ga vdeleževati. Konečno se je naroČilo udom prevdarjati, kako bi Matica obhajala spomin 6001etnega združenja dežele kranjske s habsburško monarhijo. Namerava se za to priliko izdati slavnostna knjiga pa domovinoznanstvo avstrijsko-ogerskih dežel (Heimats-kunde), za katero ima gosp. prof. Jesenko uže mnogo gradiva pripravljenega. Tudi se je sklenilo, naj se za gg. poverjenike omislijo pole, kakor jih ima družba sv. Mohora, in naj se pridnejšini učencem tukajšnje gimnazije od 4. šole naprej pred selitvijo v novo Matično hišo podari nekoliko knjig. Se ve da so to vse le predlogi, ki jih bode imel konečno rešiti še le odbor, kateri se boje snide 13. februarja.                                      „Slov."
—   (Močvirski odbor) obravanal je včeraj 17. dne t. m. ves za zadnjo sejo pripravljen dnevni red. Navzočih bilo je 17 gosp. odbornikov; odobril se je med drugim račun preteklega leta, sklenil odgovor na vlogo cadinženirja Podhagskega zarad predrugačenja obrokov pri plačilu za izdelovanje načrta o osuševanji močvirja. — Popravljanje napak pri močvirski postavi glede priloge močvirskega okrožja izroči se gosp. Peruziju, in sklene se, da se ne izterjava naklad od tistih zemljišč, ki so po pomoti prišla v ono prilogo, prilično pa da se deželnemu odboru predloži popravek one postave.
—   (Pri gospodu deželnem predsedniku Winklerji) bilo je 8. dne t. m. povabljenih na potice več gospodov poslancev, predsednik in podpredsednik kupčijske zbor-
nice in viša ljubljanska duhovščina. Vsi navzoči bili so zelč veseli ljubeznjivega sprejema in gostovanja v prijetni družbi obče častenega gospoda deželnega predsednika, njegove blage gospe in rodovine. — Prihodnjo soboto pa je zopet vabljene k gospodu predsedniku veliko gospode na večerno veselico.
—  (Sokolov odbor) se je v svoji prvi seji naslednje konstituiral: gosp. Fran Ravnikar, starosta; gosp. Srečko Nolli, podstarosta; gosp. Josip Geba, blagajnik; 1. tajnik gosp. Vekoslav Legat; 2. tajnik gosp. Ivan Wolf-ling; odborniki: gospodje Josip Ginter, Ivan Kališnik, Matej Kreč, Fran Mulaček.
—  (Nasvet.) Nek župan ljubljanske okolice je nam sprožil to-le misel, katera je tudi nam prav všeč in ki jo zato podajamo vsem slovenskim županom v kratkih besedah. Duhovščina ima svoje dekanijske shode (konference), učitelji svoje okrajne šolske shode, pri katerih se posvetujejo in sklepajo o svojih splošnih in posebnih stanovnih zadevah, da tako njihovo delovanje more biti soglasno, toraj vspešneje, in da imajo nekaka zanesljivo zvezo med seboj. Le župani nimajo še nič tacih shodov, akoravno bi bili njim najbolj potrebni, da se morejo dogovoriti, kako jim o raznih vprašanjih in delih svojega poslovanja ravnati se, da bo delal eden ko drugi ter si s tem svoj posel olajšal v prid občini in sebi. Taki županijski shodi naj bi se napravljali vsaj vsak četrt leta in to, kjer mogoče, tako, da bi se shajali župani enega okrajnega glavarstva, kjer pa ne, le enega ali več sodnijskih okrajev. Za zdaj bodi vržena med župane le ta iskrica; če se — kar bi bilo želeti — prime, se bo dalje javno pretresalo, kako bi se ta važna reč v dejanje spravila.
—   (Umrla) je znana gospodinja na Lavrici, vdova gospd Marija Lenče-va, po domače „Gosposčevka". Rajnca je slovela tudi za posebno dobrotljivo gospč.
—  (,jArchiv filr Heimatkundeti)9 katerega izdava g. Fr. Sumi, je prišel ravnokar na svitlo v drugem zvezku in obsega mnogo mikavnega starinskega gradiva.