Gozdarstvo v času in prostoru 
GDK: 312: 904 (541 .31) 
Gozdno delo ' Himalaji 
V drugi polovici oktobra 1997 sta IUFRO (ivledna~ 
rodna organizacija gozdarski.h raziskovalnih organiza~ 
cij) in FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijst-
vo) priredili v Butanu v Himalaji seminar z naslovom: 
"Gozdno delo in tehnika v himalajskih gozdovih s 
posebnim poudarkom na ergcnomiji in socialnoeko-
nomskih problemih''. Poleg butanskega ministrstva za 
kmetijstvo in FAO sta za IUFRO seminar organizirali 
dve raziskovalni skupini: S.3.06, Gozdno delo v gor~­
kih razmerah in S. 3.07, Ergonomija. 
Udeležencev seminarja je bilo okrog 70, vendar le 
23 iz tujine in sicer iz 9. dežel. Kot pomočnik vodje 
s k11p ine Ergonom ija se je seminarja iz S loven ije ude-
ležil tudi avtor tega prispevka z referatOm o obreme-
nitvah sekačev pri delu z motorno žago. Tamkajšnji 
gozdari i so reki i. da je prvi Slovenec, ki je obiskal 
Butan . Seminar je bil sestavljen iz 3-dnevnega sestanka 
z referati v glavnem mestu Butana Thimphllju in S-
dnevne strokovne ekskurzije po osrednjem in vzhod-
nem Butanu . Referati na seminarju so bi 1 i ruzporejeni 
v 6 tematskih sklopov: gozdarstvo Butana, načrtovanje 
in izdelava prometnic, tehnologija spravila in prevoza 
lesa, okolju prijazno pridobivanje lesa, ergonomija 
gozdnega dela, povezanost gozdarstva z razvojem po-
deželja. Referenti so bili iz goratih dežel: z Japonske, 
Indonezije, Tanzanije, iz Alpskih dežel in seveda iz 
Butana. Tako so vsi referati skladno z raziskovalno 
skupino IUFRO, ki je bila gl<wni priredirelj (organi-
zator) seminarja. govorili o razmerah in delu v gorskem 
gozdu. Prevladovale so naslednje teme : 
~gradnja enostavnih cest in vlak, ki omogoča dobro 
odvajanje vode, manj vzdrževanja in je prijazni\ okol-
ju oziroma preprečuje eroZIJO; 
-primernost različnih sistemov žičnega spravila za 
gorski gozd (Dve zanimivosti z Japonske: enotimi 
>>tramvaj(( za prevoz delavcev v strminah in široka 
uporaba vozičkov na žici z lastnilll pog01~om in ra-
dijskim vodenjem.); 
- uskladitev mehaniziranega pridobivanja lesa z ekol.oš-
kimi zahtevami (biološko raznolikos~o, na primer); 
-obremenitve sekačev, vplivi nanje io njihovo zmanj-
ševanje; 
• ProF. dr. M. L., di pi. int. gozd ., Bf Oddelek za gozdarstvo, 
Vecna por R3, LJubljana, SLO 
168 
- uskladitev potreb prebivalstva po lesu in drugih gozd-
nih proizvodih (paša) z zmanjšano sonaravno rabo. 
Referati bodo publicirani v začetku naslednjega leta 
na internetu. Šele tedaj bo mogoče podrobno spoznati 
celo vrsto tehničnih novosti in strokovnih ugotovitev, 
ki so jih referenti le kratko predstavili na seminarju. 
Na koncu sestank~ v Thimphuju so bili sprejeti tndi 
:zaključki in priporočila. S področja ergonomijeje bilo 
sprejeto priporočilo, da mora vsako izobraževanje in 
oblikovanje dela v gozdu upoštevati ergonomijo 
oziroma optimiranje razmerja med produl<tiv-
nostjo in dobrim počutjem (zdravjem, varnostjo) 
delavca. 
Strokovna ekskurzija je vodila udeležence iz glav-
nega rnesta proti vzhodu čez več gorskih prelt~zov in 
globokih himalajskih dolin, ki jih povezuje vijugava 
glavna cesta v Butanu. Prvo cestno povezavo z Indijo 
je Butan dobil šele 1963 lera. Pre1ežno ročno vzdržuje 
to cesto več )judi , kot se jih po njej vozi. To so pred-
vsem delavci oziroma cele družiCle iz Bangladeša in 
Indije. Udeležence je seveda najprej zanimalo goz-
darstvo Butana. Butan ima veliko raznovrstnih gozdov_ 
Ohranjeni gozdovi pokrivajo 64% države, vseh gozd-
nih površin pa je 72%. Tolikšna razlika nastane zaradi 
različnih definicij gozdne površine. Paša je namreč v 
Butanu dovoljena v vseh gozdovih, čeprav so bili na-
cionaliziran!. Prebivalstvo lahko za svoje potrebe, ne 
pa za prodajo, pridobiva iz njih vse lesne in ne!esne 
proizvode. Tako so nekateri gozdovi še iz časov poži-
galništva povsem uničeni, dmgi pa se vedno preobre-
menjeni s pašo. Zaradi čred, ki se selijo, so nekateri 
predeli na višinah nad 3.000 in 4.000 m obremenjeni 
s pašo navadnega goveda poleti in s pašo jAkov pozimi, 
ko se tja preselijo z višjih predelov. Gozdovi okrog va~i 
so obremenjeni še z vsemi drugimi rabami . Pri gradnji 
sicer zelo lepih in lepo okrašenih velikih hiš iu gospo-
darskih poslopij porabijo ogromno lesa, do katerega 
imajo prebivalci "prost pristop". Zanimivi so tradici-
onalni načini pridobivanja lesa: tesanje trnmov v gozdu, 
ročno žaganje desk, izdelava cepljepih screšnih deščic 
-šinkelnov iz najlepšihjelovih debel, uporaba bambusa 
za stene in strehe bivahšč in za številne drobne tlpo-
rabne predmete (od posod do pohištva). Vse proizvode 
spravijo vaščani iz gozda na svojih plečih ali na plečih 
GozdV 56 {1998)3 
Gozclarstvo v (:asu 1n prostorLt 
vomih konj. Ker ni prometnic. vozov oziroma kolesa 
10 . G d k . k ' . ravzl\pr.w ne poznaJO. oz ove o rog vas1 pos usaJo 
p nO''a p1·i ,. <11 izi rll ti, dodeliti vaš kim skupnostim, ki naj 
~i wdi skrbele za njihovo obnavlj:mje, saj so zaintere-
sirane. da bi dobivale gozdne proizvode blizu vasi. 
Tam, kjer so pašo opllstili (ograjuj ejo velike površine), 
se gozdovi mdi zelo dobro naravno obn<1vljajo. Na ero-
dir;nih površinah (zaradi paše) tudi pogozdujejo. Dr-
zavnn go:Ldarska politika je trajnost no sonaravne go-
spod;l!jenje za dobrobit domačega prebivalstva in ne 
izkori~č;mje gozdnega bogastva za pridobivanje do-
bička na rrgu z lesom. Prednost ima ekološka, naravi 
p1ijnzn3 r:~ba gozda, naravnana predvsem za ohranjanje 
btolo;ke pestrosti. Ta je v Butanu, tako pri rastlinskem 
kot 7:ivi11!lkem svetu, zelo vel ika. Butan se namreč 
razprostirl1 od ozkega nižinskega pasu ob Indiji s trop-
skim gozdom do gorskih vrhov nad 7.000 m nadmorske 
višine. G !avni ra~tiščni dejavnjk je toplota oziroma 
nadmor'\ka višina in ekspozicija. Ravnine n<J ekskurziji 
11 ismo videli, pač pa izredno stnna pobočja. Na južnih 
pobocjih so poljedelske površine, na severnih pa ohran-
jeni. m;lrsikje nedotaknjeni gozdovi. Nekako pri 2.000 
m zamcnj<'jo vedno zelene gozdove listavcev gozdovi 
igl<1vccv. Najprej so to topli borovi gozdovi, tem pa 
sledijo mc.5ani gozdovi iglavcev: bor, čuga. smreka, 
m<tC.t:~cn. Pnmešane so jin1 tudi listopadne vrste: ja-
vorji. breze, ipd. Nad 3.000 m se začno jelovi gozdovi 
:; pocht~slimi rododendroni. V njih živijo tudi rdeče pan-
de. ki .i ih z morebitnim izkoriščanjem gozda nikakor 
nočejo ogrož<Hi. Z gospodarsko pomočjo nekaterih ev-
ropskih držav, predvsem Avsrrije in Švice, skušajo 
izpeljati premene jelov ih gozdov v gospodarski gozd. 
Predele z izdelanim ureditvenim načrrom odprejo s 
preprosto zgrajeno gozdno cesto, pogosto brez zgor-
njega ustroja. Nanjo spravljajo les z žičnimi žerjavi na 
dolg~ razdalje. Les prevažajo s kam ioni manjše nosil-
nosti, nakladajo ga ročno ali s hidravličnimi nakla-
dalnik\ velikih zmogljivosti. Žične linije so položene 
prece_1 redko, tako da med njimi ostanejo neizkoriščeni 
pnsovi. Ker še ne vedo, kako se bo jelov gozd pomlajal. 
je pri lesnih zalogah okrog 800m3/ha intenziteta sečenj 
previdno majhna () 2-1 S % ). Zastavili so Lu di raziskave 
o porn lajanju jelke, pri katerih ugotavljajo. da se tudi 
v vec jih luknjah skupinsko postopnega gospod<lljenja 
jeJ ka dobro pomlaja. Tako bi bila tudi večja intenziteta 
sečenj neškodljiva. Zdi se, da paša pospešuje pomla-
jevanJe jelke, saj živina poje predvsem listavce. Z žič­
nim spravilom tudi dosežejo, da ostanejo gozdovi (ra-
zen ob cesti) neodpr1i za loka Ino prebivalstvo oziroma 
za tradicionalno izrabo gozdnih proizvodov (drva, 
strešne deščic.e). Problem pridobivanja lesa je v tem, 
GozdV 56 (1998) 3 
da so mnoga stara je lova drevesa trhla; tretjina povsem, 
tretjina pa deloma. Tudi deloma trhl<l drevesa izrabijo, 
saj obede debel dobro prodajo v lesa lačno Indijo. S 
prenosnimi tračnimi :žagami zdrava debiCI razžaga jo kar 
v gozdu, da zmanjšajo transportne stroške. Odpadki 
lesa so ogromni. Butanski gozdarji izvajajo, včasih s 
tujo pomočjo, tudi projekte t. i. socialnega gozdarstva. 
Z njimi odpirajo doslej zapne doline, da omogočijo 
številnim va~em prvo motorizirana povezavo z večjimi 
kraji in možnost prodaje kmetijskih pridelkov na trgu. 
Lokalno prebivfllstvo denarja skoraj še ne uporablja, 
dobrine menj<wajo nli pa jih ocenjujejo z določeno 
količino riž<J. Ceste, ki jih gradijo v take zaprte doline, 
so zelo preprosto grajene in ne smejo ogroziti narave 
ali polj na stnninah, saj je ob velikih količinllh p<ldavin 
erozija lahko zelo močna. Omogočale naj bi le prevoz 
z majhnimi trikolesnimi ali enoosnimi traktorji, b-
mionov ne vzdržijo. Če se prometnica -pravzaprav to 
ni prava cesta - konča v gozdu, jo podaUšujejo še s 
preprosto potjo (vlako) za iznos tradicionalnih gozdnih 
proizvodov s tovomimi konji. Vlačet~a z živino po tleh 
ne poznajo. 
Ergonomija se v teh preprost)h razmerah zelo težko 
uveljavlja, čeprav se zavedajo, da sta ohranjanje zdrav-
ja ln skrb za dobro počutje ljudi zelo pomembna. Ob 
prevladujočem ročnem delu lahko uvajanje mehaniza-
cije ogroža zdravje \judi, vendar jih je na primer zelo 
težko prepričali, da bi uporabljali osebna varovalna 
sredstva (rokavice, čelado). Delavce za delo v gozdu 
je težko dobiti, saj so vsi zaposleni s težavnim prido-
bivanje!ll hrane v poljedelstVll in živinoreji. Tudi de-
narna plači la še niso pomemben motivacijski meh ani-
z em. 
Ekskurzija je bila zelo zanimiva, ne samo zar11di 
spoznavanja posebne kulture življenja in ohranjanja 
kulturne in naravne dediščine, ampak tudi zaradi se-
znanjanja s povsem drugačnimi gozdarskimi strokov-
nimi problemi, kot jih poznamo v Evropi. Spremenila 
je tudi marsikateri način razmišljanja o evropskem 
gozdarstvu. Razprave o reševanju strokovnih proble-
mov na terenu med gozda1ji iz zelo različnih dežel so 
bile zelo poučne. Na koncu je postala razumljiva izjava 
butanskega ministra za planiranje ob začetku seminar-
ja: ''Gozdov ne potrebujemo za pridobivanje do-
b ič ka, ampak za zadovoljevanje ma teria ln ih in 
duhovnih potreb prebivalstva". Udeležba na semi-
narju ni bila pomen1bna samo za to, da smo v daljni 
deželi pod Himalajo povedali, daje na robu evropskih 
Alp tudi Slovenija, ampak tudi zaradi novih spoznanj, 
ki jih bo mogoče uporabiti pri delu v domačem goz-
darstvu. 
169