PoS?n!»ss p*a£ss*«i v i-eto. vi, št 238. v Ljubljani. v 21, okEafera QBasito SoctaHsl&ne stranke Jygoslavlie. 1922. Posasra. št-1 ££152. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in UDravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana poit. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stan-3 mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Kriza na Čehoslovaškem in strokovne organizacije. iudi Čehoslovaška republika spada danes k. državam v katerih je delavski razred najbolj prizadet od biča brezposelnosti. Ko so se občutili prvi simptomi gospodarske krize, je sicer ukrenila vlada Potrebne korake, tako na primer je posegla do varnostni carini, s katero je nekoliko ustavila navaluiočo krizo. Toda kljub temu se je brezposelnost Naenkrat tako razširila, da ima država, ki j^eie 13 milijonov prebivalcev. 380.000 rezposelnih. To ie samo število brezpo-Selnih, kje Da so še oni, ki delajo samo nekai dni v tednu katerih ie tudi nad SW.000! , Ni potrebno drugih dokazov, števil-e- ki so nred nami jasno dokazujejo milijo ki vlada v Čehoslovaški republiki. *\akor izgleda ni upanja. da bi se te raz-niere pred zimo predrugačile. Ravno nasprotno, obratom, ki zaposlujejo tisoče oelavcev preti ista usoda. .Uradne številke sicer izkazujejo pa-ec življenskih potrebščin, česar pa^ v J^r«ksi nikakor ni mnogo občutiti. Položaj i*rczDoselnih je pri vsem tem isti. ali pa 5e slabši. .Vse to je prisililo strokovne organi-^ciie do energičnih korakov. Sklicale so .3. septembra t. 1. v Pragi skupno konferenco. katere so se udeležile: centrala nemške strokovne zveze centrala česke^ Spolna higijena. ^iše C. A. M o s e 1 e y . štabni poročevalec F. P. Ko sem bil še kot deček na višji šoli. n*sem smel nič vedeti o spolu. Ako je bil kak spol. nismo bili informirani o njem •'7; to se pravi: nismo bili informirani ofi-clieltio. Informacije smo dobili kajpada Do običajnih podzemskih kanalih. Danes je že nekoliko drugače. Pred nekaj dnevi je deček, ki dela v naši pisarni po šoli in ob sobotah, prišel malo Dpzno. Pojasnil je. da so bili vsi učenci njegovega razreda pridržani za predavanje o spolni higijeni. Predaval ie zdravnik, ki je član zdravstvene komisije v Chicagu. Ko sem vprašal dečka, če ga je stvar zanimala, je odgovoril: »O. to n: nič novega. Predavanja o tem predmetu smo že večkrat slišali v šoli.« Izvršena je torej velika sprememba v javnem mnenju. Fant, ki večkrat za-naia v HulI House (institut za predavanja), mi je pravil, da je nedolgo tega-neka zdravnica predavala mladen'čem o^ spolnih vprašanjih. Fantu se ni zdelo nič čudnega. ker je ženska razkladala te stvari ftdadeničem. strokovne zveze in pa češka delavska skupnost. Na tei konferenci je bila sprejeta resolucija, ki je bila predložena vladi v izvršitev. Resolucija se glasi: Zahtevamo: 1. stabilizacijo kronskega kurza in občutljivo znižanje obrestnih mer: 2. nadaljevanje v stavbenem delovanju. Takojšnjo izvršitev pripravljenih javnih del. Tozadevna sredstva naj se dobijo potom investicijskih kreditov, javnih posojil ali od prihrankov pri izdatkih za vojaške namene. Takojšnjo oddajo državnih naročil industriji: 3. odpravo premogovne oddaje. Znižanje transportnih tarifov za vse industrijske izdelke in polfabrikate, kakor tudi za življenske potrebščine; znižanje poštnih pristojbin, odpravo ali znatno znižanje prometnega davka: 4. pravno priznanje in zakonito varstvo vseh sklenjenih kolektivnih pogodb, zasiguranje eksistenčnega minimuma in upeJjavo zaslužnih razsodišč: 5. popolno prepoved čezurnega in nedeljskega dela v vseh obratih razen onih. kjer je naravna oziroma tehnična potreba: 6. uradno nadzorovanje produkcijske omejitve in zapiranja obratov, soodloče-vanje delavstva in nastavljencev pri zapiranju ali pa skrčenju obratov: 7. enakomerno izvedbo zakona o brezposelnih podporah v celi republiki. Preklic vseh uredb oziroma administrativnih omejitev ki ovirajo temeli zakona o brezposelnih podporah, pri čemur se nekaterim strokam in krajem omenjeno podporo odtrgava; S. znižanje carine na življenske po-, trebščine. industrijske izdelke, polfabri-kate. Izdatno podporo izvoza v one drža-: ve. ki prideio v prvi vrsti v poštev kot odjemalke. Tu pride tudi Rusija v poštev. * Ni dvoma, da ta resolucija oziroma zahteva ne bi spremenila tamkajšnjega narodno - gospodarskega življenja, ako bi se udejstvila. Radi tega si bo vlada dobro premislila, predno zahtevi ne bi ugodila. Za nas je značilno to. da je tudi v Čehoslovaški prišlo tako daleč, da so se končno vendarle zedinile strokovne orga-nizacije vsaj na eni osnovi, kar ie znak, da se bližajo druga k drugi. ms wm + Ljubljanske občinske volitve se bližajo, z njimi pa se vzporedno množijo lažnjiva poročila, ki naj bi natresla vo-lilcem pesek v oči. Mi se nismo nikoli posluževali lažnjivili sredstev, ki se jih tako rade poslužujejo buržoazne stranke. Naši bralci se bodo še spominjali, ko smo pred tedni objavili poziv Glavnega radničke-ga saveza v Belgradu. ki ie pozival nekdanje železničarje-komuniste, ki so bili odpuščeni iz državne službe, nai vlože Znanstvena vednost je najboljša straža proti nemoralnosti. Včasih, ko smo dečki v splošnem čitali razne roparske in indijanske povesti, ni bilo knjige, ki bi na pošten, poljuben način raztolmačila mladini spolne tajnosti; danes je dosti takih knjig in deček jo čita doma brez za-dre^e. Istočasno s šolskimi predavanji o spolni higijeni ie prišla kampanja proti spolnim boleznim. Dolgo časa se ni smelo govoriti o teh boleznih, ali končno je žurnalistika in javna diskuzija premagala tudi to zlo. Humoristični listi se večkrat norčuiein iz prostitucije, toda to ni nobena šala. Prostitucija je med nami v ogromnem obsegu in njene posledice so strašne spolne bolezni. Zadnja vojna je naredila nekaj dobrega — odkrila ie strašno resnico o spolnih boleznih. Mladeniči, o katerih ni ni-‘hče sumil-nič slabega, so bili pri naboru razgaljeni kot sifilitiki. Tedaj se je zganila vlada in pričela odprto kampanjo zoper spolne bolezni. Zdravstveni komisar dr. Bundesen v Chicagu je uvedel še bolj drastično kampanjo. Navalil je na tajne proštitucijske hiše in prisilil zalotene moške in ženske, da so se podvrgle zdravniški preiskavi in zdravljenju, ako so bile bolne. Bundesen je postal pravi strah za vse okužene ljudi v Chicagu, ki se na upajo pred zdravnika. Pred kratkim sta bila zasačena fant in deklica v nekem hotelu. Oba so preiskali in ugotovili, da je imela deklica kapavico. Takoj so io poslali v mestno bolnišnico za epidemične bolezni kjer so vsi bolniki izolirani. Fant pa je slučajno sin bogatega trgovca s krznom. Oče je zahteval, da se njegov sin izpusti in da bo doma imel privatno zdravniško postrežbo. ako se pokaže, da je dobil bolezen pri prostitutki. Bundesen je pa zavrnil bogatina, rekoč, da ne pozna nobene razlike med bogatinom in revnim bolnikom in da zakon zahteva da morajo biti nevarni bolniki izolirani. Kdo more jamčiti. da fant ne okuži zdravega dekleta? Fant ie moral iti v mestno bolniširco " Nekai časa je imel Bundesen močno opozicijo, ki pa je pričela popuščati Glavni ugovor je bil. da se s tem procesom povspeši greh, ker bodo prostitutke zdrave. Zdi se. da moralisti radf vidS spolne bolezni eeš. da se bodo moški bali prostitutk. Kakšna absurmnost! Bundesen ie v par tednih svoje kampanje pokazal, da je ravno narobe res: obiskovalci bordelov se boje zdravnikov in be- prošnje potom njega. ali pa potom direkcij, za sprejem v železničarsko službo. Prometno ministrstvo da se je odločilo sprejeti zaradi pomanjkanja osobja nekdanje železničarje-komuniste v službo. In kaj se je zgodilo sedaj no preteku več tednov? V »Jutru« z dne 19. t. m. bere-mo, pod debelo tiskanim naslovom »Za zboljšanje železniškega prometa, da se je minister Žerjav zavzel pri prometnem ministrstvu za železničarje, ki so bili svoj čas po nedolžnem odpuščeni!« Ali si moremo predstavljati sploh še večjo tendencioznost? Ja. ja. demokrati so rešitelji delavnega ljudstva ... Da se brigajo za vse sloje, hotno zvedeli iz vseh prihodnjih številk »Jutra«. Ubogi ljubljanski vo-lilci. kaj bodo sedaj naredili! + »Slovenec« je postal zaradi zveze s komunisti in z dr. Peričem zelo dobre volje. To dokazujejo njegove lahke notice. v katerih se poskuša briti norce iz ostalih političnih strank. Jasno je. da so se komunisti že zopet prodali za skledo leče. Če temu ne bi bilo tako. bi pristali na naše predvolitve, pa ne bi bilo treba sklepati kompromisov s klerikalci. Dobre volje so tudi narodni socialisti in starini okoli »Slov. Naroda«. Čutijo se namreč na konju. Gotovo je, da so že vse stranke pokazale svoje barve, ki jih bengalično osvetljuje. Gre jim namreč samo za mandate! Nam pa ne gre za mandate, temveč za socializem, zato Pa gremo samostojno v volilni boj in prepričani smo. da bodo šli z nami vsi tisti, ki jim je blagor mesta pri srcu. + Demokratska stranka okoli »Jutra« je objavila 19. t. m. svojo kandidatsko listo. Nosilec liste je vseučiliški profesor dr. Milan Vidmar. + »Jutro« je objavilo 17. t. m. poročilo iz Belgrada v katerem je ponosno podčrtavalo Žerjavove korake za tkz. mi-loščinarje.ki bodo dobivali podpore. (Pravico do miloščine imajo namreč v smislu sklepa ministrskega sveta iz leta 1919. naslednji: 1. za službo onesposobljeni javni uslužbenci, ki so imeli najmanj tri leta javne službe predno so postali za službo nesposobni; 2. rodbine padlih ali umrlih javnih nameščencev, ki so imeli najmanj že od bordelov. Odkar časopisi poročajo o Bundesenovi kampanji, se lastniki borr delv pritožujejo o slabem businessu. Najboljše sredstvo zoper spolne bolezni ie prava vzgoja .mladine in javne razprave o spolni higijeni. Pošteni zdravniki. ki se res trudijo, da bi zatrli spolne bolezni, pravijo, da jih je mogoče popolnoma zatreti v eni generaciji, ako dobe zdravniki proste roke. Zakaj ne bi torej dali zdravnikom prostih rok. da store vse, kar mislijo, da je potrebno v tem oziru ? Med mladino na deželi, v malih mestih in na kmetih je še vedno tema. Na ondotnih šolah še ni predavani o spolni higijeni; stari predsodki in nazori hinavske morale še vladajo na deželi. Težko je tudi mladini delavskega razreda, ki ni-™a milike za višješolsko i izobrazbo. Iz .mora naravnost v tovarno. Mladina je sicer dobro poučena o igrah z zogo in o rokoborbah, toda glede spolnih zadev raste o ignoranci, zato pa je ravno med revnimi delavci največ žrtev spolmh bolezni in nesrečnih zakonov. Delavci morajo skrbeti, da bodo njihovi otroci podučeni o vseh stvareh, predno jih pošljejo na široko cesto življenja. Dečki in deklice morajo dobiti v roke čtivo o tem predmetu. Znanje je najboljša protekcija. tri leta nepretrgane službe od dneva smrti nazai šteto. Velikost miloščine, ki letno ne sme presegati 2000 dinarjev, se bo določila za vsak slučaj posebej z ozirom na imovino. število še neodraslih otrok. — Opomba ured.). Dejstvo pa je. da je sklepal ministrski svet že 24. aprila 1919 0 miloščinarjih ter podpore zanje tudi odobril. Akti pa so zaležali po »čekaj« paroli in so prišle na vrsto šele sedaj, toda ne po Žerjavovi zaslugi, temveč po zaslugi nemarnega vladnega aparata. Za »Jutro« pa je ta zadeva v zvezi z dr. Žerjavom zelo prijetna, v očigled bližajočim se občinskim volitvam. + \' Zagrebu se vrši te dni seja ravnateljstva »Središnjeg Ureda za Osigu-ranje Radnika«. Na tej seji bo ravnateljstvo izbralo generalnega direktorja. Na natečaj ki je bil razpisan do 30. septembra se je oglasilo 5 kandidatov. Poročajo nam. da forsira minister Žerjav kandidaturo g. Praprotnika, ki je že itak član ravnateljstvi po zaslugi g. Žerjava. Po statutu se namreč more vlagati denar, ki ga id letno v blagajni okoli 450 milijonov kron. v vrednostne papirje in na tekoči račun, vendar pa samo ori sigurnih bankah prvega reda«. Manever dr. Žerjava je jasen kot beli dan. O njem bomo še podrobno spregovorili. + Invalidski kongres. Belgrajsko Invalidsko Udruženje je izdelalo program prvega kongresa jugoslovanskih invalidov. Kongres se bo vršil 28. t. m. v Bel-gradu. Dnevni red; 1. otvoritev; 2. volitev predsednika, tajnika itd.; 3. poročilo upravnega odbora; 4. poročilo nadzorstva; 5. poročilo anketne komisije; 6. spremembe in izpopolnitve pravil; 7. razrešitev upravnega odbora; 8. volitev jugoslovanskega invalidskega odbora; 9. vprašanja in predlogi. — Na kongresu bodo zastopani: Centralni invalidski odbor s šestimi delegati; izvršilni odbori \; Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu Splitu in Novem Sadu s po štirimi delegati; okrožni odbori pošljejo dva. okrajni enega delegata. — Minister za socialno politiko dr. Žerjav ie nedavno podpisal pravila za edinstveno organizacijo vojnih invalidov in rodbin padlih vojakov. — Prometno ministrstvo je dovolilo brezplačno vožnjo za člane te organizacije. + Finančni minister Kumanudi bo odpotoval 24. t. m. v Prago v družbi svojega pomočnika g. Plavšiča, Namen njegovega potovanja je stabilizacija dinarja. Skleniti namerava s Češkoslovaško različne pogodbe. Iz čeških listov posnemamo, da je pripravljena češkoslovaška vlada posoditi naši državi 500 milijonov češkoslovaških kron. Mi smo že opeto-vano povdarjali. da si s krediti ne bomo dosti pomagali, da pa si bomo resnično pomagali, če bomo organizirali delo. Vprašanje železnic postaja izredne važnosti. Vemo pa, da je promet pri nas čisto na psu. Takojšnja remedura .ie neob-hodno potrebna. + V Belgradu pričakujejo, da bo vlada podala demisijo. če se ne bodo demokrati in radikali sporazumeli za predsedniško mesto v narodni skupščini. Demokrati so namreč trdno odločeni, ponovno kandidirati dr. Ribarja, medtem ko so radikali energično proti tc.i kandidaturi. + Predstavniki sovjetov pridejo v Belgrad? Bclgrajski list »Ruskole Djelo« poroča, da prideio v Belgrad »Smjeneve-hovci« (grupa inteligentov-beguncev, ki propagirajo priznanje sovjetske vlade od 1 strani beguncev) Lukjanov in bivši Član t rdečega križa Koreškov. Vizum za vpo- tovanje so baje dobili na ^,e2Ur,- Nansena radi vizuma 8000 rusk cev. ki želijo vrniti se v Rusijo. + »Arbeiterzeitung« od 18. t m. javlja zanimivo okrožnico akcusk be »Leykam JosefstaK ki je.■ ce motimo, še vedno udeležena tudi P Ški papirnici. Ta družba ie centrum1 .. kega koncerna papirnic in časopismu podjetij in je seveda včlanjena v papirnic, celuloznih tovaren m to lepenke, kateri mora plačati 32 0g% kron mesečnega prispevka, t. J. • mezdne vsote. V okrožnici se( družbaon tožuie. da je ta vsota prevehka. k ^ pa pravi, da so ti prispevki nameni'en organizacijo »Heimwehr«. ki naj _ . podjetja v slučaju kake katastro *• , spevke plačujejo vsa industrijska dooj ja. porabijo pa se za volilne fonde ci-s aznih strank in za oborožene orga ie. kakršne poznamo posebno . ^ škern. - Značilno je. da se mdiustrhska podjetja vedno pritožujejo, kake og ne davke morajo plačevati v dr ^ blagajno, imaio pa še vedno dov| narja. da vzdržujejo fašistovske ^ zacije! Avstrijski socialisti vedo pr bro. da se lahko brez tujih kre __ ,jn0< kopljejo iz sedanje mizerije. ako P ^ odmerijo davke. To pot pa ko!n« piti. kakor so sklenili na ravnokar . , čanem strankinem kongresu. + Komedija čeških komunistov, r ročali smo že. da je pred 14 dnevi na konferenca čeških komunisto y(1(j čila iz stranke opozicijo pod v jiSt Vaclava Šturca. Ko so Šturcu o jj0j »Komunista«, je opozicija nadau refcel z letaki. Očitala oe Smeralu. da ^ ni v Moskvi, da na češkem še r>e 0(jarske misliti na revolucijo in da rnimi krize .ni mogoče rešiti z revoluc y ro-ooizkusi ter da vodstvo stranke. v0(jj-kah delavcev, najboli izpostavil .^ucit' telji stranke pa da so plačani. Ju _ne^od vljo pa opozicije še niso uničii*imUnisti na Moravskem so Šturcu udam . . pre-celo Muni razbili shode in mu P.jo »Ru povedali govoriti. Te dni je oD:^ ...{stične de pravo« dopis eksekutive k1°. viiujiteV internacionale v Moskvi, da Je ^ zaenkrat neveljavna. Dopis pra • ^jj^gi-veČina sicer prav. vendar Pa ]e dobe te v najskrajnejše sredstvo m da aV{-izključeni opozicionalci zopet Q do- ce v stranki. Šturc. Bolen in Jije ifl, bili vabilo na kongres homun_ zago-temacionale v Moskvi, kjer bo varjali stališče opozicije. .. + Svetovni kongres P«!|ov"f' \t& močnikov, ki se je vršil v Koin?f.J vsega manifest na pekovske pomocmae sveta, v katerem iih poziva, nai z bojem proti ponočnemu deiu rUah+ Nemška socialistična stTanka^ sklenila predlagati dosedanjega P flnp nika nemške republike Eberta za ^ tivnega predsednika do 1. juWa ’ v0- ga dne se bodo namreč vršile no litve. . , izrek13 + Francoska zbornica g-la- Poincareju zaupnico s 389 proti sovom. trotaud0 + Razdor med francoskim' *pariz« s tl. Preteklo nedeljo se je zaoei v tranke- kongres francoske komunisticn pti. o Razpravljati je imel o enotm i ^ 0 vprašanju komunizma v kolon J straflKa strankinem tisku. Da bo ^hival3tvom' več vpliva med kmečkim pr je sklenil kongres, da naj .lfLedvsem »Voix Pavsanne« ki nai mse za kmečko prebivalstvo, »lnten ^ naj preneha. — V ponedefiieJc Je bilo jja vrsti vprašanje delavcev v kolonijah. Delegat Faure je povdarjal. da bo treba razširiti komunizem tudi v kolonijah, ker brez nearijcev (indijcev, črncev i. dr.) ne bo mogoča socialna revolucija. Dva člana v predsedstvu kongresa sta bila iz ko-tonij. — O razmerju do Rusije je poročal jvapoaport. ki je bil proti čiščenju stranke in za popolno soglasje z Moskvo, fnotno fronto da je treba doseči z vzgo-*>• Velik hrup je nastal med govorom župana v Suresne Selliera ki je izjavil, da nastopa Moskva preoblastno. ki grozi jakemu članu z izključitvijo ako ni brezpogojno za 31 točk moskovskega Programa. Med temi točkami je ena, ki zahteva najostrejši boj proti socialistom. Kako Pa naj bo mogoča enotna fronta brez socialistov? Ker se je pogajala moskovska stranka s Herriotom — socialistom, se je torej sama izključla... T + Strašen polom »rdeče« fraze. * ajnik francoske komunistične stranke 3e Podal pred dvema tednoma izvrševal-®e*nu odboru interno poročalo o stanju francoskega komunizma. Govoril je s Številkami, ki so, kakor znano, edino prodajne. In te številke so govorile: so imeli francoski komunisti tik po 'Ourškemu razdoru lanskega leta nad 4^0.000 članov, da jih je pa danes komaj ^•000! 1 + Angleška vlada je povabila francoske in italijanske strokovnjake v Lon- kjer bodo proučavali material za mi-0vn0 konferenco, na kateri bodo razpravljali v orientskem vprašanju. Pro-“fevali bodo material v angleškem smi- kajti angleška vlada se je že spora-Umela s francosko vlado, ki ji je dosedaj asprotovala. T. + Na Angleškem je odstopila vlada „?yda Georgeja. Vlado bo sedaj sestavil ajbrže Bonar La\v. Verjetno je. da bodo aradi orientskega vprašanja nastali novi zaDletljaji ker je malo upanja, da bi nova ^da nadaljevala politiko svoje prednice. Dnevne vesti. Uradništvu denarnih zavodov Slovenije. Uradniki bank, zavarovalnih ^ružb in drugih denarnih zavodov Jugoslavije so bili do sedaj organizirani po pokrajinah tako, da je za Hrvatsko in Slovenijo obstojalo Društvo bankovnih činovnika, za Srbijo SaVez bankarskih, trgovačkih i industrijskih činovnika, za Bosno in Hercegovino Organizacija na-ttiještemika novčanih i osiguravajučih zavoda, za Slovenijo Društvo uradništva denarnih zavodov, za Dalmacijo Društvo bankovnih činovnika, vojvodinski bančni uradniki pa so bili združeni v zagrebški organizaciji. Jasno je, da tako razcepljene organizacije niso mogle imeti Posebnih uspehov v svojem delovanju, ki je bilo usmerjeno v pravcu ekonomskega in socialnega napredka članov. Uprave banic in zavarovalnih podjetij so se okoristile s slabostjo razdvojenih organizacij svojih uradnikov in nameščencev ter izrabile delavno silo v oimvečji dobiček svojih podjetij. Težki položaj, v katerega se je radi takih razmer od dne do dne bolj pogrezalo uradništvo denarcih zavodov, je diktiral potrebo edinstvenega organiziranega nastopa ter se Je dne 4. in 5. junija t. 1. vršil v Ljubljani Prvi kongres uradništva denarnih zavo-dpv, ki je postavil temelj edinsteni organizaciji z osnovanjem Saveza bankovnih činovnika Jugoslavije s sedežem v Zagreba, ki obsega uradništvo denarnih Svodov vseh strok. S 1. oktobrom je ta i T Savez pričet s svojim delovanjem, Katero bo vsekakor imelo za ekonomsko in socialno življenje jugoslovanskih uradni-' kov in nameščencev denarnih zavodov velik pomen, če bodo ti razumevali svojo dolžnost, ki obstoji v tem, da ne sme nik-do iz njihovega stanu ostati izven svoje stanovske organizacije t j. Saveza bankovnih činovnika Jugoslavije podružnice Ljubljana. (Tako Savez. Mi pa pravimo, da bodo gospodarji z bančnimi uradniki vseeno še tudi nadalje ravnali kakor doslej, če ne bo Savez nastopil edino pravilno pot, pot razrednega boja. Sami se ne bodo prerinili na solnce, le srečne izjeme izmed njih. Vsi skupaj bodo zmagali le, če se združijo z ročnim delavstvom, če si začnejo vzajemno pomagati in če vstojijo v — Strokovno komisijo oziroma v Glavni delavski savez Jugoslavije. — Op. ur.). Obsojen na 27,409.500 Din globe radi tihotapstva. Zagrebški listi poročajo: trgovec Milan Radič iz Malinske je maja meseca uvozil iz Trsta v našo državo 9.090 kg alkohola iz 3800 kg kristalne sode, ne da bi plačal carino. Ko je carinarnica v Splitu to razkrila, je Radič trdil, da je blago kupil v Zagrebu in ga prepeljal z avtomobili. Medtem so ugotovili, da blago ni bilo kupljeno v Zagrebu, kar je potrdila tudi tržaška^cari-namica z izjavo, da je blago uvoženo. Radi tega sta bila Milan Radič in bivši upravnik cariname v Malinski Milorad Radosavljevič obsojena, da plačata 869.760 Din carine, 13,232.273 Din kazni, da plača Radič vrednost utihotapljenega alkohola v znesku 344.573 Din, in da vsak od obeh plača za sodnijske stroške 65.235 Din. Ako bi tretjina njunega premoženja ne zadostovala za kazen, bodeta morala presedeti vsak po eno leto v ječi. V Osijeku so 16. t m. pričeli z obravnavo proti župniku Stjepanu Lesnyju, ki je onečastil veliko število nedorastilh deklic. Obtožnica se bere kakor roman. Častiti gospod župnik je dajal navodila deklicam v spovednici. Prihajale so k njemu na dom. kjer jih je zlorabljal. O tej zadevi smo svoječasno že pisali. Več deklic je izpovedalo, da so se strahovito bale župnika, posebno pa takrat, ko je držal pri sveti maši monštranco v rokah. Deklice so tudi izpovedale, da jim je gospod župnik po storjenih činih dajal odvezo in jih tolažil, češ. da so brez greha, ker so bile pri njem in ker jim je dal po skesani sv. spovedi odvezo. Za obravnavo vlada veliko zanimanje. Ameriško žito za Ogrsko. Tudi Madžari so začeli kupovati ameriško žito. Zadnje dni so madžarski mlini kupili 20.000 q ameriškega žita po 14.500 madž. kron Mlini so napravili s tem nakupom dobro kupčijo, ker stane doma žito 3000 K pri q več. n „ Železniški promet v Rusi.il. Na vseruskem kongresu transportnih delavcev je Dzierzvnski podal pregled prometa in prometnih sredstev. — L®ta 1913. so imele ruske železnice 20.520 lokomotiv. L septembra 1922 samo še 7488; 1. julija t. L ie znašalo število vagonov 419.000; veliko jih ie neuporabnih. Število uradnikov se je 3—4krat zmanjšalo. Jugoslovan obešen v Amerki. Nedavno je bil obešen v Canon City. Colo-rado neki Danilo Borčič iz Krbavice v Liki. Obesili so Sta radi tega, ker je ubil svojo ženo Milko, s katero je imel dva otoka Uublians*. O »pionirjih večne Internacionale« bo govoril v soboto, dne 21. t, m. ob 8, T url zvečer sodrug Anton Podbevšek v veliki dvorani Mestega doma. Predava-; telj poziva predvsem dijaštvo, naj se j polnoštevilno udeleži tega predavanja, obenem pa tudi slovenske umetnike, ki se naj bi po predavanjih oglašali k besedi. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Opozarjamo člane ljubljanske »Svobode« na izredni občni zbor. Maribor. V času, ko izdajajo za militarizem dinarje kar na miliarde, je morala mari-borska javna bolnica ustaviti operacije, ker nima premoga za kurjavo operacijske dvorane. Kaj je treba poleg takšnih dejstev nadaljnih besedi v obsodbo sedanjega režima! Kar dva roparska napada smo morali registrirati preteklo soboto in nedeljo na Pobrežju. Pri tem je bilo četvero ljudi težko ranjenih. Ker razglašajo časopisi, da so orožniki lopovom že na sledu, upamo, da bo kmalu konec kalabre-* ški idili pred nosom Maribora. V Goetzovi dvorani priredijo domači umetniki 28. t, m. koncertni večer, pri katerem sodeluje violinistinja Brandl-Pe-likanova, koncertna pevka Urbaczikova in kapelnik Frisch. Dopisi. Šoštanj. V tuk. Kemični tovarni smo imeli do pred kratkim stanovsko strokovno organizacijo, ki pa je vsled kriv-, de centralnega, kakor tudi odbora podružnice, popolnoma propadla. Člani bivše podružnice so zgubili do organizacije, oziroma do njenega odbora vso zaupanje, kjer so nekateri odborniki ob vsaki priliki mezdnih gibanj vedno le, zastopali svoj lastni jaz, mesto interes organiziranega delavstva. Posledica tega je bila, da so nastali med člani in odborom naraščajoča nasprotstva, kar je vodilo do popolnega razpada organizacije. Tako je bilo. Razredna zavest in boj za obstoj, pa vzbuja med delavstvom imenovane tovarne organizatorično idejo in že se slišijo glasovi: Kaj je z organizacijo, zakaj je ni itd. Želeti bi bilo dal se centralno vodstvo Kemične stroke zgane in poseže vmes, ter da bi potom sestanka organizacijo z nova obudilo. Delavce pa opozaramo, naj si pri izbiri odbora voli zaupne, poštene in delavna sodruge.. ne pa korumpirane elemente bivšega podružničnega vodstva. — Po organizaciji hrepeneči delavci. Gospodarstvo. — Vrednost denarja. 1 dolar velja 59.50 Din. 1 lira 2.52 Din, 1 frank 4.33 Din. 1 češka krona 1.97 Din. 100 avstrij-, skih kron 8 par, 100 nemških mark 2.05 Din. V Curihu velja 100 naših kron 235 švicarskih frankov. Iz stranke. Krajevna politična organizacija SS1 v Celju priredi v nedeljo, dne 29. oktobra ob 9. dopoldne v dvorani pri »Zamorcu« člansko zborovanje z zelo važnim dnev* nim redom. Sodrugi in sodružice, opozar* jam Vas tem potom na važno zborovanje. Dolžnost vsakega posameznega sodruga je. da v svojem delokrogu agitira tudi med svopmi^ prijatelji, ki še niso članiIP Vsak nai prinese s seboj svojo člansko legitimacijo, nečlani pa se lahko ob tel priliki vpišejo. — Odbor V«sftnl& Svobode« Izredni občni zbor ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršil v sredo, 8. novembra v magistralni dvorani točno ob 7. zvečer. Dnevni red: 1. poročilo funkcionarjev; 2, volitev novega odbora; 3. vobtev delegatov za delegacijski zbor; 4. raznoterosti. Dramatični cdsek »Svobode« podružnica Vič-Glhce priredi v nedeljo. 22. t. m. v prostorih restavracije »Amerika« na Glincah vinsko trgatev. Začetek ob 4. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen za nabavo inventarja dramatičnemu odseku. __________________ Kulturni Koncert »Glasbene Matice« se ie vršil 16. t. m. v nabito polni unionski dvorani. Nastopil je mešan zbor pod vodstvom Mateja Hubada, ki ie vnovič dokazal svoje mojstrstvo kot zborovodja. Posamezni komadi so zelo ugajali, najbolj pa menda Kimovčev »Izgubljeni cvet«. Na koncertu je sodeloval tudi operni pevec gosp. Julij Betetto, ki je zbrano občinstvo tako očaral, da ga je po vsaki pesmi ponovno priklicalo na oder. P® STOfai* t — Fašisti v Italiji. — Morilci in požigalci. Nobena država ne stoji na tako slabih nogah in v nobeni dižavi na svetu nima vlada tako malo avtoritete kot v Italiji. Fašisti niso nedolžna pa-triotična organizacija, ki hoče ohraniti le enotnost Italije, kakor natvezujejo njihovi listi, ampak so banda organiziranih morilcev in požigalcev, rekrutirana iz elementov, ki prihajajo iz italijanskih trgovskili zbornic, italijanskih izkoriščevalcev in italijanskega ljudstva, iz velikomestnih človeških nižin in podrepnikov gospodujočega razreda, ki so nasprotniki vsake najmi-lejše reforme v korist italijanskemu delavstvu in kmetu. — Fašistovska organizacija je bila ustanovljena po sklenjenem premirju. Ustanovitelj je do skrajne meje blazni šovinizem, katerega se je poslužil neki Benitto Mussolini, obskurni urednik, še bolj obskurnega lista »Popolo d’ltalia«, ki je umiral že na sušici naročnikov, da je spo-polnil, kar je šovinizem sugestiral. Duševni vodja te organizacije je pa idijotični »pesnik« Gabriele d'Annunzio, ki je postal znan po vsem svetu zaradi svoie pajacade na Reki. Vlada je 7. veseljem v začetku gledala na organizacije fašistov, kajti v njih je našla najzvestejše podpornike italijanskega militarizma. — Fašisti so kmalu opazili, da lahko pod krinko patriotizma izvršujejo najbrutalneiše zločine in tako so postajali od dne do dne drzovitejši in nesramnejši, dokler niso italijanski vladi zrastli čez glavo. Odkar so se pojavili prvikrat pa do danes, so izvršili na tisoče umorov, pobojev in požigov. Znano je, kako so kmalu po sklenjenem premirju zapalili slovenski narodni dom, poslopje slovenskega dnevnika Edinost, delavski dom in tiskarno italijanskega delavskega dnevnika v Trstu. Pred kratkim so izvršili pravi vandalski čin v Kobaridu. Podrli so spomenik slovenskega skladatelja Volariča in ga onečastili na način, ki govori, da je kaj takega zmožna le zver v človeku. Zadnje dni so fašisti padli po vseh organizacijah, ki se bojujejo za zboljšanje delavskega položaja. Prizanašali niso komunistom, socialistom in požigali so celo lastnino krščanskih socialcev in jih tudi morili, dasiravno je znano, da je ta zadnja organizacija izredno skromna v svojih zahtevah. Gospodarili so po vsej Italiji strokrat hujše kot Nemci v Belgiji. Razbijali so tiskarne, v katerih tiskajo delavske liste. Iz občinskih zastopov so z brutalno silo pregnali župane in občinske zastopnike, ako so bili komunisti, socialisti ali krščanski socialci. Umorili so vsakega, ki se je količkaj postavil v bran proti takemu divjanju. V zadnjih dneh so [ pomorili na stotine ljudi in uničili za stotisoč lir privatne lastnine. Tako so poročale brzojavki, ki so bile seveda cenzurirane in niso povedale polne resnice. — In kaj je storila vlada? Bila je brezmočna napram temu divjanju ali je pa skrivaj simpatizirala s fašistovskim terorjem, kajti fašisti so gospodarili huje kot najkrutejši sovražnik v zasedeni deželi, dokler niso prejeli od svojega poveljnika v Rimu povelje, da naj prenehajo z morijami in požigom. — Ali ima država, v kateri se pojavljajo taki zločini pred nosom vlade, in jih vlada ne zabrani, kakšno bodočnost? Seveda jo ima! Taka država razpada, taka država gre rakovo pot in menda je Italija tista država v Evropi, ki najprva razpade. Vsak tlak ustvarja protitlak. Enkrat so bili še fašisti gospodarji v Italiji s svojimi grozotnimi čini. Mogoče bodo še enkrat. Ali enkrat pride čas, ko bodo ljudstvu pričela presedati taka grozodejstva, kot jih uganjajo fašisti pred očmi italijanske vlade in takrat pride polom Italije. — Italija že tako ne more prehraniti svojega ljudstva. Italijansko poljedelstvo je zanemarjeno zaradi sistema kolonov, ki niso nič drugega kot nekdanji tlačani srednjeveških grofov in baronov pod novim imenom. Njeno ljudstvo mora pohajati v druge države za delom in sreča Je, da ckstira Amerika, ki je še vedno nekakšen ventil, skozi katerega odhaja ljudstvo, ki se ne more prehraniti doma. Enkrat sc prav zanesljivo ta ventil zapre. Industrije v Italiji ni, ki bi zaslužila, da se imenuje industrija. In kadar pride čas, da ljudstvo ne moglo več odhajati v tujino za kruhom, ali se bo ljudstvo dalo mirno klati po fašistih, ker zahteva kruha? Najbrže ne. Takrat pride čas obračuna s fašisti. Kako bo ljudstvo obračunalo s fašisti in njih podporniki, je pa misterij bodočnosti. Morilcev in požigal- I cev ne prijemajo nikjer z glacc-rukovicami. kadar jih love, da jih spravijo na varno, kjer ne morejo več uganjati zločinov. — Končni cilj avstralskega delavskega gibanja. Posledica kongresa vse-avstralskega delavskega gibanja, ki se je nedavno vršilo v Melbournu, je bila, da se je politično in strokovno delavsko gibanje združilo za on cilj: socializacijo industrije. Tako se danes avstralsko delavsko gibanje lahko uvrsti v delavsko gibanje tistih držav v ^terih sko gibanje najbolj razvito - Glede taktike za dosego cilia P a se stojita dve mnenji. In sicer p 'redstvi končni cilj doseže z ustu\r ^ ali drugimi. Razvoj sam bo farski sredstva, ko se bo sedanj . iavStvo red bližal svojemu koncu. .... se. na želi. da se h.di.strija v AvstraliliJD(j. danjem času dobro m gladko ■ n,pn0val lavski svet za akcijo ki ka le■ ™*|nuli kongres, izjavlja, da bodo trf-Orgamzacua se deli v Zv.e^‘ ete in alni svet. državne industr‘al“1n Zve^1 delavske svete, ki vsi podpjra-1° )jen industrialni svet. vsak svet J djetn>' iz enakega števila delav,ce^ ~rt 0dpraf kov. — Delavci pravijo, da načrt av- je Ija vladno mašinerijo razsoclis za stala ljudstvo precej denarja. £loveška akciio dalie povdarja da se j- zahteva; družba tako daleč razvila, aa en0 -all kolektivne pogodbe ki ve^a3°- ‘ opori1' _ Končno da celo skupino delavnic, nja manifest podjetnike in imam opraviti z vsem org lavskim gibanjem in ne s 'jv oVOr delavci ali posameznimi ne'o .g tjo-J^ ■nsmi radi delavskimi enotami, zar^ -- se zanje, da priznajo to dejstvo najo po njem. — S tem raV' e ka- avstralsko delavstvo začrtajo doseŽ'- teri bo hodilo v bodočnos avstra|' končni cili —• socializacijo^ ^ -e lllt4„. skili industrij. Med de\avst pojaca- fest napravil dober učinek km ^ in je njih vrste in obenem nj ^ gospodarsko moč. ——---- P°dbevS®rfb SSJ)-pokr. odh 3 v Ljub man'; Naš dobri tovariš T* ^ 1 P P* O Tl 1Ir i A» & E* ; j&„ S 8 H K O X\.O.i V J 1- 1- V/Vj ili j LjuMjana, Mastni *rg 1®-j O uradnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava I. v Ljubljani, član delavske zbornice itd. ie sinoči nenadoma preminul. Pogreb bo jutri, 21. t. m., pop. ob 4. h iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. v Ljubljani, 20. oktobra 1922. Tovariši. $tJKNO;P Odgovorni urednik : Anion ■ ^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu P ‘ !jani. Tisk Učiteljske tiskarne r __________________________________________________ - gjgfOj za promenadne in športne obleke za gjaissa, QOJ5PolIC^a ir Hnnrnti lTVUri i @j*38r©|ni3 '/fl HOV-®* v bogati izbiri priporoma tvriflka za not najceneje Vvt' kupuje SEVER t KOP.. LJUBLJ1HS, Woifiva utica 12. ===== It. so s s. Lf u&Uana. Črtajte velezanimivo stu Br. Oto Bauer - « Pot k Socisal,žiaU' Cena 1 ’ 'A¥'iI t*, , Zidarje, 10 ali za notranja dela pod streh® rabi „SLOGRAD“ Sp.