VESTNIK
gMmmHHHmmmmmmtmmmmMHummnHmttuHHnimm
Poštni urad 9020 Celovec
=	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	=
—	5 izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
—	s Posamezni izvod 3 šiiinge
^	mesečna naročnina	12 šiiingov	=
=	ceioietna naročnina	120 Šiiingov	E
P. b. b.
=	=
timmtmmnHmtttmmmummtmmmmmtmmttHmmtmuE
LETNIK XXXV
CELOVEC, PETEK, 16. MAJ 1980
ŠTEV. 20 (1968)
Svet se je posiovi! od predsednika Tita
veiikega borca za mir in napredek čioveštva
Minuii teden, prav za obietnico kapitutacije nacistične Nemčije, se je svet posiavija) od zadnjega vojskovodje iz druge svetovne vojne ** od jugosiovanskega predsednika maršaia Tita, edinstvenega voditelja jugosiovanskih narodov in narodnosti v stavnem narodnoosvobodii-hem boju, ustanoviteija nove sociaiistične Jugosiavije, ki ji je s svojim ugiedom in s svojo dosiedno poiitiko pribori) vodiino mesto v neuvrščenem gibanju, ter zasiužnega borca za mir in napredek čioveštva. Beograd se je spremeni) v giavno mesto sveta, ko so se vodiini predstavniki daieč nad sto držav skupaj z narodi in narodnostmi Jugoslavije posiavija)! od čioveka, ki je že za časa živijenja postai iegenda ** pojem zmage in simboi svobode.
Pri poslednjem slovesu od predsednika Tita je bilo po najvišjih Predstavnikih zastopanih okoli 3,8 Milijarde ijudi iz vseh delov sveta. Navzočih je biio 31 voditeljev dr-^&v, štirje suvereni, en generaini 9uverner, sedem podpredsednikov repubtik, 20 premierov, 6 čianov kraljevskih družin, 14 podpredsednikov vlad, 40 zunanjih ministrov 'n 26 drugih ministrov, 5 predsednikov parlamentov ter več kot 200 drugih visokih državnih funkcionar-<2v; poteg teh pa z generalnim sekretarjem Združenih narodov na čelu še predstavniki raznih mednarodnih organizacij ter zastopniki skoraj 100 političnih strank in osvobodilnih gibanj. Skratka: to je bil v pravem pomenu besede vrh človeštva, največji zbor državnikov sveta, do katerega je kdajkoli pri-
šlo. Vsi so prišli, da še enkrat počastijo spomin velikana naše dobe, človeka, za katerega so številni od njih že kdaj dejali, da ne pripada le Jugoslaviji, temveč da je on tudi zavest človeštva.
Avstrijo so v Beogradu zastopali zvezni predsednik Kirchschlager, kancler Kreisky in zunanji minister Pahr. Med udeleženci pogrebnih svečanosti pa so bili tudi predstavniki koroških Slovencev: za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwit-ter in za Narodni svet koroških Slovencev predsednik dr. Matevž Grilc, medtem ko so koroške partizane, ki so se med vojno pod Titovim vrhovnim poveljstvom borili proti fašizmu, zastopali podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc ter sekretarja Li-
7*o Mdšd je ve/Z^d zmdgd.-zJdj Mdš Pd/tdrM/ Jo?M stoj:/
Vijudno vas vabimo na
otvoritev
Kutturnega doma,DAN!CA'

-




J
....J.. /L.,,—....;.	''
.
na binkoštni ponedeijek 26. maja 1980 ob 14.30 uri (po mednarodnem poietnem času) v šentprtmožu.
#	V siavnostnem sporedu sodeiujejo skupine SPD „Danica": mešani zbor, mešani oktet, trio Korotan s pevci, dramska skupina, miajši miadinski zbor.
#	Pred otvoritvijo bo imeia koncert na prostem godba na pihaia iz Šoštanja.
#	Po otvoritvi bo zabava s piesom;
igrai bo ansambet ..Gorenjci".
Siovensko prosvetno društvo „DAN)CA"
Prisrčno vabijenii Šentvid v Podjuni
pej Kolenik in Peter Kuhar.
Pogrebne svečanosti, ki jih je televizija neposredno prenašala v 40 držav, v krajših odlomkih pa sploh po vsem svetu, so se pričele pred poslopjem zvezne skupščine, kjer so že v dneh poprej stotisoči ljudi iz cele Jugoslavije v nemem sprevodu jemali slovo od svojega ljubljenega Tita. Spregovoril je predsedujoči predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski, ki je orisal pot revolucionarja Tita in naglasil, da je po tistem, kar je zapustit, Tito tudi človek bodočnosti. Zato dediči Titovega deta ne bodo le sodobniki, temveč tudi prihajajoče generacije, navdihnjene s Titovim zgledom in bojem.
Zadnja pot predsednika Tita pa se je končala na Dediniu, kjer so krsto z njegovimi ostanki položili v grabnico, zgrajeno v parku njegove bivše rezidence. Besede slovesa je spregovoril predsednik predsedstva SFRJ Lazar Kolišev-ski, ki je zagotovil, da bo Jugoslavija dosledno nadalievala pot, ki jo je zarisal in po njej vodil Tito. „Nihče in nič nas ne more spraviti s te poti, po kateri si nas vztrajno in neutrudljivo vodil. Tvoja podoba revolucionarja, stratega, borca, človeka, ljudskega vodie in vojskovodje v velikem zgodovinskem pomenu je granitno vklesana kot večni spomenik, kažipot in nauk na vsaki stezi našega boja in revolucije."
izjave obeh govornikov so izražate mišlienie in orepričanie milijonov jugoslovanskih tiudi, ki so se doma in v tujini vpisovali v žalne knjige. Kajti te kniiae so postale ena sama kniiga obliube, da hočejo nadaljevati pot v Titovem smislu, vzavesti, dasejessmrtio rodil nov Tito: Tito je postala vsa Jugoslavija.
25!('! državne pogodbe bi!anea za manjšine negativna
„Ne moremo mimo tega, da ne bi ob 25-ietnici podpisa avstrijske državne pogodbe ugotoviti negativno biianco. V pretekiem četrtstoietju od ieta 1955 je biio sicer sprejetih nekaj zakonskih ukrepov, ki zadevajo manjšine v spiošnem in siovensko manjšino na Koroškem posebej, vendar pa ti ukrepi pravnega poiožaja manjšin na pomembnih družbenih področjih niso izboijšaii, temveč bistveno posiabšaii."
Tako je rečeno v tiskovni izjavi ob priliki tiskovne konference, ki so jo v ponedeijek na Dunaju skupno prirediti Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev ter Hrvaško kuiturno društvo, Hrvaški akademski kiub in Hrvaško tiskarsko društvo.
Neposredni povod za tiskovno konferenco je biia 25-tetntca podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero se je Avstrija obvezaia, da bo siovenski in hrvaški manjšini zagotovita njihov obstoj in razvoj.
Zastopniki koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov so zbranim novinarjem predočiii trenutni poiožaj manjšin. Pri gradiščanskih Hrvatih je poiožaj tak, da po 25 ietih nobena bistvena točka iz čiena 7 državne pogodbe ni izpoinjena. Koroški Siovenci pa so ugotoviti, da se je njihov pravni poiožaj z raznimi zakoni, posebno tudi z zakonom o narodnih skupinah, še posiabšai. To veija tako za uradni jezik kot za šoisko ureditev in dvojezične topografske napise. Za gradiščanske Hrvate poseben probiem predstavijajo asimiianti, ki uživajo takorekoč večjo finančno podporo s strani države kot hrvaška društva, ki se zavzemajo za obstoj in razvoj hrvaške narodne skupnosti.
Koroški Siovenci so opozoriti na izjave zveznega kancierja Krei-skega, ki je ob svojem nedavnem uradnem obisku v Beogradu zagotovi) pripravljenost, da izpoini bistvene doiočbe giede obstoja in razvoja siovenske manjšine na Koroškem; s tem v zvezi so izraziti pričakovanje, da bo zvezna viada pričeta resna pogajanja za uresničitev te pripravijenosti. Podiaga za tak začetek je takoimenovani operativni koiedar, k) so na predstavniki koroških Siovencev predati viad) ob razgovorih na Dunaju konec minuiega ieta in kjer so našteta bistvena vprašanja siovenske manjšine.
Kot so povedati na tiskovni konferenci, sta obe slovenski osrednji organizaciji ter Hrvaški akademski kiub s svoje strani na zunanje ministre štirih podpisnic avstrijske državne pogodbe ob 25-letnici tega dokumenta nasiovili informativno pismo s prikijučeno dokumentacijo, kjer opozarjajo na neizpoinjena doiočiia čiena 7 — da ne bi v mednarodni javnosti nastat vtis, da je Avstrija v petindvajsetih ietih že v ceioti izpoiniia svoje obveznosti, k) jih ji nalaga državna pogodba giede manjšin.
Koroški Slovenci bomo glasovali
za zveznega predsednika Kirchschlagerja

V McJe/jo /:oJo H: dvstrZjs^Z Jrždv/jdMt' Md vo/Zšče, Jd Zzvo/Zjo Movegd preJseJM/^d repd/JZ&e. Pd^or J c M/^Jdr po JrdgZ svetovM: vojn:, pd voJo /etoŠMje preJ-seJMtš^e vo/Ztve zdseMČeMe s srdwotM:'?M wdJežeM: &dp:'-td/dc/je ^cwo^rdc:)f prej JesM:čdrs^Z?M e&stre?MZz;MO?M. N d drdJM/ g/dsovM:cZ je MdMtreč weJ Z?dM JZJdtZ Md prve?M Mtesfd ZdpZsdMo :we č/ove^d, ^Z gd ZweMdjejo „MotorZČMegd sovrdŽM/^d ZvstrZje"; č/ove^d, ^Z je M v /fd/Zj:' ^ot terorZst obojen Md JoswrtMO ječo, Jornd v ZvstrZjZ pd se je veJMO spet „oJ/Z^ovd/" z rdzv/jdMje??: MtZse/Most: !M fčejdTJnosti, /J je po JrždVM/ pogodi :M dvstrZjs^Z dstdft MeJvodMtMO prepoveJdMd.
/zZJrd MteJ &dM J: JdtZ seveJd ne Z?o tež^d. O Pdr-gerjd o tej zvez/ sp/o%) ne govor:wo, ^er je že pojdvd Mjegovegd ttnend Md g/dsovM:cZ žd/Ztev zd vsd^egd Je-wo4rdtd :M dMtZjdšZstd. PdJZ GreJ/er ^ot ^dMJZJdt PPG Me prZJe v poštev, Mdj gd se td&o s/dv/jo ^ot ,,'Možd sreJZde".- djegovd po(:t;ČMd pot je vse preveč serpeMtt-Mdstd ter gd je meMJd voJZ/d Zz MdcZzMtd v oJporMtš^o gt^dMje !M po vojMt' Z z OVP ^ PPG; pd tdJ: MjegovZtM Zz-jdvdw v vo/Z/detM Pojd MtdMj^d s/ePerdd verot/ostojMOSt.
Zd ve/Z&o večZdo vo/Zvcev p-r/Je v poštev /e JoseJd-
::jZ zvezM: prefčseJM;^ (fr. Pd^o/j Pire^sc^fdger, je ^d^or pr: Zd^Mj:7: vo/:tvd%? spet ^dM^:Jdt ^PO. ZdMj se Pomo o^(oč:7; tdJ: ^oroš^: SfoveMc: ter je Z^O v svo-jeM: tozd^evMew rdzg/dSd pod7dr:7d.'
„ZSO je že pr: vse^ pre^se^M:š^:7: vo/;tvd^ potčp/rdfd ^dM^:7čdtd Mdpre^M:7: JcM:oš:rdt:'ČM;7: s:7. /z tegd rdzfogd td<č: to^rdt poJpzrd ^dM^/Jdtd SPO, se^dMjegd zvezMegd preJse^M:^d ^r. Pd^o/jd P:rcj?sc^/dgerjd. 7*o še to/:^o ^o/j dteM:e/jeMO, &er je pre^se^M;^ P:rc^sc^(dger v svoj: JoseJdMj; ^ejdVMost: Md če/d Jrždve po^dZd/ š:ro^o pr:-vržeMost Mdče/ofM JeM:o^rdc:je, poMOVMO pd :zpr:čd/ tdtč: rdZd^evdMje Zd Mdro^MOstMe wdMjš:Me. Pose/:Mo swo po-z^rdv:/: Mjegovo pr:zMdMje, gd je o^ oMetMtc: o/:g/dv-/jeMjd tr:Mdjst:/: žrtev :z Se/ :M Ze/ezMe Pdp/e ^d/ prot:-jdš:sf:ČMeM:d /?ojd ^oroš^:7: S/oveMcev, ^d^or tdJ: z d^:-M:tv:jo po/:t:ČM:/: procesov prot/ Mdš:M: d^t/v/stoM!."
Pd svoj o^Mos Jo ^oroš^/A S/oveMcev :M Mj:7?ovegd /:ojd je ^/jd/? MdpdJoM: :M ^r/t/^dM: Jos/eJMo /:rdM:7 tdJ: v vo/:7MeM: /<ojd :M se prot/ pos^dsow ?MdMZpw/ZrdMjd z Mdče/Z JeM:o^rdc:je :M prdVMostZ Zz^dzd/ vreJdegd Mdšegd zddpdMjd. Zdto Zd MeJe/js^e vo/Ztve ve/jd.'
T)TO O SOSEDIH !N O MANJŠINAH:
Naše meje s sosedi
so trdni mostovi prijateijstva
..Odnosom s sosedi smo posvečali izjemno pozornost, čemur smo v naši zunanji politiki vedno dajali eno izmed prednosti," je rekel predsednik Tito v referatu na 11. kongresu ZKJ. Tito je to stališče mnogokrat poudarjal.
To prizadevanje jugoslovanskega predsednika je bilo razumljivo, saj je njegova misel vzniknila iz ljudstva, preizkušenega v neštetih viharjih, ki so vršali čezenj, ljudstva, ki je že zdavnaj modro ugotovilo, da pride vse — slabo in dobro — najprej od soseda. Toda na Balkanu, kier je stoletja carovala politika velikih po geslu „deli in vladaj", je bilo staro modrost o dobrem sosedskem življenju — med državami z najrazličnejšimi družbenimi sistemi in različnim mednarodnim položajem - sila težko uresničiti. Težka zapuščina druge svetovne voine, črna leta hladne vojne in obdobje informbirojev-ske gonje proti Jugoslaviji so negativno vplivali na odnose med Jugoslavijo in njenimi sosedami.
V takih okoliščinah se je porajalo tisto, kar danes v svetu poznajo kot jugoslovanski vzor graditve mostov med sosedi; dejstvo, da so to dosegli v težavnih okoliščinah, pa daje tej poiitiki še večji pomen.
Treba je bilo veliko politične modrosti, potrpežljivosti, faktičnosti, vztrajnosti, predvsem pa trdnega prepričanja o obojestranski koristnosti dobrih sosedskih odnosov, da bi kljub ideološkim, političnim in nacionalnim navzkrižjem in spopadom, ki so jih povzročale zgodovinske krivice nasnroti posameznim narodom in podžigali novi hegemonistični cilji, spravili odnose z večino sosed na sedanjo pozitivno stopnio.
Tito je govoril: „Naša zunanja in notranja potitika izvirata druga iz druge, ker slonita na istovetnih načelih, med katerimi je na prvem mestu enakopravnost naših narodov in narodnosti." Ko je na 10. kongresu ZKJ govoril o razvoju dobrih sosedskih odnosov po načelih enakopravnosti, suverenosti, ozemeljske neokrnjenosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve, je naglasil:
„V tem pogledu imajo zelo pomembno vlogo tudi narodnostne manjšine. Seveda s pogojem, da spoštujejo njihovo pravico do tega, da goje in razvijajo svojo narodnostno identiteto, jezik, kulturo in običaje. Če jih je zgodovinski razvoj ločil od njihove celote, to nikakor ne bi smelo privesti do negiranja njihove narodnostne in etnične pripadnosti, njihovega jezika
in kulture, zlasti pa še do tega, da bi jih asimilirali narodi, katerih državni celoti zdaj pripadajo."
„Naše izhodišče je vedno bilo, da so narodnostne manjšine mostovi, ki naj zbližujejo narode, prispevajo k prijateljstvu in sodelovanju med državami njihove narodnostne pripadnosti in tistimi, ki so zdaj njihova domovina. Vedno je bilo za nas poglavitno, da se vsakemu narodu prizna pravica do narodnostne identitete in afirmacije njegove bitnosti. Vsakemu našemu narodu in narodnosti smo zagotavljali popolno enakopravnost in svoboden vsestranski razvoj ter vza-
jemno bogatitev narodnostnih kultur; tako smo krepili enotnost naše države in bratstvo naših narodov, s tem pa tudi prispevali k našemu sodelovanju s sosednimi državami."
Usmerjena po tej strateški poti je jugoslovanska politika razvijanja vseh oblik političnega, gospodar-
Počastitev žrtev
OB 35-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM
PrejSnji teden v ietrtek :o organizacije protifašističnih borcev in irtev fašizma ob 3$-ietnici zmage nad fašizmom poiožiie na ceiovškem pokopaiiSču vence ob spomeniku irtvam za $vobodo Avstrije.
Za Zvezo sociaiistiCnih borcev je spregovoril predsednik Han: Pawiik, ki je :pomnii na dogodke pred 3$ ieti ter poudari! delež, ki :o ga av:trij:ki protifa-šisti doprine:ii za osvoboditev Avstrije. V imenu KZ-Verbanda pa je govorii dr. Luka SienCnik, ki je prav tako poudarit velike žrtve v boju proti fašizmu. Pri tem je opozoril, da :o prav na KoroSkem Se zeio močne sile večno včerajšnjih in da je njihova dejavnost naperjena ziasti proti slovenski narodnostni skupini In njenim pravicam.
skega, kulturnega in drugega sodelovanja s sosedi sčasoma dajala vedno bolj pozitivne rezultate. Za razvijanje teh odnosov si je predsednik Tito tudi sam vedno zelo veliko prizadeval. Še v zadnjih mesecih svojega življenja je v Skopju in v Prištini govoril o odnosih s sosednimi državami. Ob tej priložnosti je poudaril svoje zadovoljstvo z razvojem odnosov s sosedi in ponovil, da je priznanje pravic narodnostnih manjšin v sosednih državah za Jugoslavijo načelno vprašanje, v katerem ni popuščanja. Poudaril je, da je to ..dolgoročen problem in reševali ga bomo tem
uspešneje, čim boljši bodo v celoti naši odnosi z nekaterimi sosedi, čim bolj razvito bo naše sodelovanje z njimi na vseh področjih", in je še dodal: ..Vzemimo na primer Italijo, s katero smo ravno zato, ker smo tako ravnali, skupaj mnogo dosegli. Prepričan sem, da bomo tudi z drugimi sosednimi državami, kjer so ti problemi, nekega dne prišli do tega ..."
Taka načelna, potrpežljiva in vztrajna, dolgoročna politika dobrega sosedskega življenja je že obrodila velike sadove, rezultate, ki so dostikrat naravnost osupljivi: v razmerah, kakršne so v Evropi, je Jugoslavija s sosedi ustvarila odprtost meja, zastavila skupne podvige, vpeljala nenehne medsebojne stike. Vse to se godi na „bal-kanskem sodu smodnika" s težko zgodovinsko dediščino. To je jugoslovanski vzor — kot mu pravijo mnogi na svetu. V resnici so to sadovi Titove usmeritve v tej komponenti neuvrščene zunanje politike, katere načela predstavljajo bistvo odnosov Jugoslavije z vsemi državami. Predsednik Tito je v to vložil silno veliko truda, ki je neločljiv del njegovega prizadevanja v korist miru na svetu in Jugoslavije kot konstruktivnega dejavnika mednarodnih odnosov.
(Po Tanjugu)
Večkrai jo predsednik Trto sprejet tudi prodstavn.ko koroških Siovencev ter jim zagotovi! podporo v boju za uresničitev mednarodno zajamčenih pravic.
SRAMOTA ZA AVSTRIJO:	/
Dopustitev Burgerjeve kandidature
pomeni hud udarec mednarodnemu ugjedu Avstrije
S sramotno kapitulacijo merodajnih avstrijskih dejavnikov pred desničarskim ekstremizmom, kakršno predstavija dopustitev kandidature obsojenega terorista in zakictega sovražnika Avstrije Burgerja pri nedetj-skih predsedniških volitvah, je bil zadan hud udarec ugledu Avstrije v vsem demokratičnem svetu. Noben resnični demokrat v Avstriji in po svetu namreč ne more razumeti, kako je mogoče, da se v državi, ki se ima za svojo svobodo in neodvisnost zahvaliti le številnim žrtvam, daprinesenim v boju proti fašizmu, za najvišje mesto lahko poteguje človek, ki nikdar ni skrival svojega odpora do vsega avstrijskega ter se je vedno postavljal s svojo velenemško usmeritvijo in nacistični ideologiji sorodno miselnostjo.
Nezaslišana odločitev glavne volilne komisije, v kateri je tristrankarska edinost SPd-UVP-FPU soglasno klecnila pred desničarskim ektsremizmom, je toliko bolj izzivalna, ker je do nje prišlo ravno za 35-letnico zmage nad fašizmom in 25-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe. V luči te kapitulacije zgubijo vso verodostojnost besede in izjave, ki jih je ob teh dveh obletnicah slišati iz ust avstrijskih politikov. Višek hinavščine pa je pri tem sklicevanje na zakone in na načela demokracije, ko pa imajo avstrijske oblasti vendar že desetletja ne samo dolžnost, marveč mednarodno obveznost, da preprečijo sleherno obnavljanje nacistične miselnosti in dejavnosti. Dopustitev Burgerjeve politične dejavnosti torej pomeni, da so čuvarji avstrijske zakonitosti vsa ta desetletja grobo zanemarjali svoje
dolžnosti in zato nosijo odgovornost, da je postala Avstrija verolomna glede svojih mednarodnih obveznosti.
Tako torej čast Avstrije spet enkrat — kakor že večkrat v njeni zgodovini — rešujejo ..navadni" državljani. Medtem ko se odgovorni dejavniki skrivajo za fasado formalizma in dlakocepstva, široke demokratične množice ne glede na politično usmeritev in strankarsko pripadnost enotno izražajo svoj protest proti Burgerjevi kandidaturi in politični afirmaciji sovražnikov demokracije. Po vsej državi se vrstijo protestna zborovanja širokih protifašističnih sil, tako da more Burger s svojimi pajdaši ..zborovati" le pod zaščito množičnih nastopov varnostnih organov, ki jih vladajoči oblastniki spet enkrat zlorabljajo proti ljudstvu in njegovim interesom.
Proti temu žalostnemu primeru neučinkovitosti demokracije v Avstriji prav za 25-letnico državne pogodbe je med drugimi protestirala tudi zveza avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ-Verband) ter pozvala pristojne dejavnike in vse demokrate, da skupno preprečijo nastop Burgerja, ki ga je imenovala ..notoričnega Antiavstrijca" in ..sovražnika samostojne nevtralne Avstrije". Podobno so se izrekle tudi razne socialistične organizacije. Nadstrankarski protifašistični komite pa organizira veliko protestno demonstracijo, ki bo jutri 17. maja ob 17. uri na Dunaju (Schsvarzenberg-platz), kjer bodo demokrati in antifašisti protestirali proti Burgerju in zahtevali prepoved neonacistične NDP.
mmmmmnn)ii)umnmnmnimmnnuuimmuiim]m)u)um]iuuntmm)miu)nnmmmmnnnimiui)iunnn'i']
Osebnost tovariša Tita
v ogiedaiu izjav državnikov in poiitikov sveta
Pod Mjfgof/TM predanim vodstvom je postala /Hgos/%v;jg pomemben in visoko cenjen član svetovne skapnosti ter odigrala kljač-no vlogo pri dela Zdraženib narodov. Opredelitev predsednik Tita, pri kateri je vztrajal vse svoje življenje z<3 mednarodno razumevanje in svetovni mir, je bila za našo organizacijo najbolj pomembna. Ta opredelitev je skapaj z njegovim neodvisnim dahom in daljnosežno vizijo prišla do izraza tadi pri njegovi zgodovinski vlogi enega od astanoviteljev neavrščenega gibanja, /me! sem srečo spoznati predsednika Tita in ob številnih priložnostih sta mi bili njegova modrost in -daljnovidnost v pomoč.
Kurt Waldhoim
generalni tajnik OZN
Njegova človeška veličina, znanje in trdna želja za skapno delovanje in delo vseh narodov v korist mira-, za katerega se je ves čas aspešno boril, bodo ostali v trajnem in globokem spomina avstrtj-skega Ijadstva.	Rudoif Kirchschtdger
avstrijski zvezni predsednik
Ni poadarjamo velike osebne zaslage tovariša Tita za revola-cionarno gibanje. V zgodovini najdemo le malo primerov, da je osebnost voditelja toliko vplivala na razvoj svoje države, kot že nekaj desetletij vpliva na razvoj /agoslavije dejavnost tovariša Tita.
Leonid Brežnjev
generalni sekretar CK KPSZ
Z jekleno voljo je vodi! tovariš Tito jugoslovanske narode skozi oboroženo vstajo in najhajše boje v izredno težkih pogojih do končne zmage nad fašističnimi agresorji in osvoboditve države. Tako je doda! še eno nesmrtno poglavje k zgodovini /agoslavije in izreden prispevek k zmagi v svetovni vojni nad fašizmom. Ne le, da je aživa! globoko Ijabezen jugoslovanskih narodov, spoštovali so ga narodi po vsem sveta.	Hua Guofeng
predsednik CK in državnega sveta LR Kitajske
vodi! in varoval njihovo svobodo skoraj štirideset let. V mira in vojni je bi! de! zgodovine sveta, tako v časa naše sedanje generacije kot v časa prejšnjih generacij... Predsednik Tito je bi! zadnji politik Velikan tega Stoletja.	Jimmy Carter
predsednik ZDA
človeštvo, bo živelo samo, če se
gibanje neavrščenih ;n vst ro borijo v
5 smrtjo predsednika Tita je gibanje neavrščenih izgabilo še zadnjega svojih astanoviteljev, svet pa enega največjih voditeljev in braniteljev človekovih pravic in pravice nasploh. Predsednik Tito je bi! eden tistih, ki so branili narode, se bojevali za svobodo in dostojanstvo Ijadi.	Jaser Arafat
predsednik izvršnega komiteja osvobodilne organizacije in vrhovni komandant sil palestinske revolucije
Tito se je nenehno bori! za politiko, zasnovano na priznavanja enakih pravic vseh držav, za razpastitev vojaških blokov, za pravico vsake države, za aktivno in enakopravno sodelovanje pri reševanja vseh mednarodnih vprašanj, za razoroževanje in novo svetovno gospodarsko areditev, za boljši in pravičnejši svet.
Nicolae Ceausescu
predsednik LR Romunije
Tito je bi! spoštovan vaditelj jagoslovanskih narodov, č/spelo ma je zdražiti šest jagoslovanskih repablik in dve avtonomni pokrajini. Prav ima vsakdo, da so se jagoslovanski narodi sami osvobodili diktatare nacistov in fašistov, da so si nato hrabro priborili neodvisnost in z avedbo samoapravljanja astvarili genialno obliko socializma.	Sandro Bertini
predsednik republike Italije
//stvari! je moderno /agoslavijo, prispeva! k oblikovanja njene ponosne tradicije. Njegovim naporom in jagoslovanski neodvisnosti dajejo priznanje po vsem sveta. Predsednik Tito je bi! med vojno močan zaveznik Zdraženega kraljestva, naši državi pa sta tadi po vojni nadaljevali toplo prijateljstvo.
Margaret Thetcher
predsednica britanske vlade
Smrt predsednika Tita pomeni smrt zadnjega voditelja dvajsetega stoletja. Ves njegov boj, najprej za osvoboditev in zatem neodvisnost domovine, kakor tadi vse tisto, kar je kasneje stori! za vse
;c njegova imena in njegovih podvigov doljabi, ki se pod njegovim vplivom
3or:;o v kateremkoli dela sveta, ne bodo samo spominjali, temveč res sledili gibanja neavrščenih.	Aristides Royo
predsednik repubiike Paname
Z velikim janaštvom in odločnostjo je gradi! in brani! neodvisnost svoje države. Zna! je zagotoviti izjemno mednarodno vlogo, kar se je potrdilo tadi v odnosih med /agoslavijo in skapnostjo, ki se bodo z novim sporazamom med /agoslavijo in EGS resnično razmahnili.	Hoy Jonki:
predsednik komisije evropskih skupnosti
5 predsednikom Titom sem se večkrat sreča! in tako neposredno spozna! vso daljnovidnost njegovih hotenj, ki so krasila njegovo
izjemno osebnost. Začenši od najinega prvega srečanja sem vsakokrat čati! vse večje spoštovanje do državnika njegovih sposobnosti, izjemno občadovanje in osebno navdašenje. Prepričan sem, da je bi! marša! Tito eden redkih državnikov tega stoletja, ki je izzval občadovanje pri Ijadeh različnih ideologij.
Ramatho Eane*
predsednik repubiike Portugaiske
V imena vseh narodov sveta je atemelji! načela, ki so trajni navdih človeštva. S svojim prispevkom k pravični rešitvi našega nedavnega spora si je zagotovi! hvaležnost in spoštovnaje vseh Zim-babvejevcev, ki žalajejo za državnikom, ki je ime! tako velik vpliv pri aveljavljanja enotnosti in pravice.
Robert Mugabo
predsednik repubiike Zimbabve
Tito je bi! osebnost, ki se rodi samo enkrat. Predsednik Tito je bi! resnične internacionaiist, resnični demokrat in resnični socialist. Njegov odhod je velik adarec za človeštvo nasploh, za /agoslo-vane in njihove tesne prijatelje in tovariše Zambijce pa še posebej. Najlepše se ma lahko odolžimo tako, da ohranimo ideje, za katere se je zavzemal.	Kenneth Kaunda
predsednik Zambije
!
ruifffmnim)ii)uum))))))ttnnummmmmmmim))mnmt))tmmmm)tiinn)mt))]]]iiiiiiiu)n]])]mm)tt)mmmu)i
Poklon koroških Siovencev
pred veiičino osebnosti tovariša Tita
Kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki našega iista, smo se ob smrti veiikega revoiucionarja in državnika, predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, tudi koroški Siovenci pokioniii spominu zasiužnega Pokojnika. Na žaini seji, ki sta jo priredita Zveza siovenskih oganiza-C'j na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev v ceiovškem Domu giasbe, se je zbraio več sto odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh naših narodnih, kuiturnih, gospodarskih in drugih organizacij i" ustanov, prišii pa so tudi generaini konzui SFRJ v Ceiovcu Miian Samec in konzui Aifonz Naberžnik, predsednik Zveze sociaiističnih borcev za svobodo Hans Pawiik, sekretar Avstrijsko-jugosiovanskega društva na Koroškem Werner Press) in mnogi drugi, da izkažejo po-siednjo čast Titu in se mu zahvaiijo za njegovo veiikansko deio v ko-?'st miru in enakopravnih odnosov v svetu.
Na seji, ki jo je otvoril predsednik ^SKS dr. Matevž Gri!c, z recitacijami [P s pesmijo pa so sodeiovali Sonja Tonči Schlapper in mešani pevski l°or „Rož" iz Šentjakoba pod vod-^tvom Lajka Milisavljeviča, je o Titu 'r* njegovem življenjskem delu spregovori! predsednik ZSO dr. Franci Zwit-'er.
Naglasi) je, da je smrt predsednika '(ta, ki je že za časa svojega življenja postal legenda in simbol borca za Pravice ponižanih in razžaljenih, vzbudila edinstven odmev in nesluteno prizadetost po vsem svetu. Njegova domovina se je zavita v črnino, narodi, napredni ljudje, državniki po vsem sveto ne glede na politični sistem izražajo Velikemu pokojniku posmrtno spoštovanje in jugoslovanskim narodom in narodnostim svoje globoko sožalje. Re-Portaže in članki o Titu v vsem svetovnem tisku, o njegovih idejah, o njegovem liku, o njegovi življenjski poti in zlasti o njegovem življenjskem delu Poskušajo iz svojega zornega kota aceniti pomen in zasluge njegove bor-
be in njegovega življenjskega dela ter trajnih, neminljivih dosežkov za Jugo-slovijo in za ves napredni, svobodoljubni svet. „Celo njegovi najbolj zagrizeni nasprotniki se morajo odkriti pred njegovo človeško veličino in pred njegovim čistim likom," je dejal predsednik ZSO ter naglasil, da so izredno redki ljudje, kakršen je bil Tito; običajno se porajajo iz ognja boja, iz njega in zanj, kar velja tudi za Tita.
Ko je orisal Titovo življenjsko pot, je govornik ugotovil, da se vse tisto, kar je ustvaril Tito za svojo domovino, ni pokazalo le v oboroženem boju pod njegovim vodstvom proti okupatrju in v zmagi nad njim, marveč še posebej v povojni izgradnji Jugoslavije v moderno, napredno, socialistično samoupravno državno skupnost, ki je postala vzor vsem, ki se borijo proti zatiranju in podrejanju, za svobodo, enakopravnost in bratstvo med narodi.
.Jugoslovanske narode in narodnosti je zedinil v SFRJ in odpravil nacionalna nesoglasja, ki so prej bremenila in ogrožala obstoj in razvoj te nacio-

„Č!nčeh nn Čopka"
Mova zbSrka Valentina i*oianška
Koroški pesnik Valentin Polanšek Je teta 1972 v samozaložbi izdai zbitiko pesmi, posvečenih mlaidini. Te dni pa je pod naslovom „Činček in čopka" pri Kiubu mladje ob sodelovanju Slovenskega informacijskega centra izšel izbor njegovih pesmi za ntladino, večinoma iz omenjene zbirke „činček" in nekaj novih, neobjavljenih besedi!.
Izbor pesmi je opravi! Pave! Apov-*nk, ki je napisa! tudi uvodno besedo. Tu med drugim prhvi: „Pri tem avtor, čeprav je p)o pokiicu učitetj, v pesmih ni učiteljski, temveč razumevajoč prijate!j otrok, ki zna prisluhniti otroškim skrbem." Na skupno 79 straneh je objavljenih !e šestintrideset pesmi, kar k!jub nekaj ilustracijam in velikim črkam besedi! daje knjigi vtis, da je uredniku zmanjkalo ustreznega gradiva, da bi napolni! osemnajst praznih strani, ki nehote postavljajo vprašanje, ali je taka Potrata res potrebna, saj bi zbirka kljub temu dosegla isti namen.
O pesmih, ki govore o svetu otroka, o njegovem odnosu do staršev, Predvsem do matere, o srečanjih s sovrstniki, o otrokovem doživljanju narave ter o drugih motivih otroko-vpga dojemanja življenja, tu ne kaže Pisati posebnth ocen, kajti najboljši kritik tovrstne poezije so otroci sami. Seveda tudi starejši bralec deloma okorne rime in besedne konstrukcije Valentina Polanška dojema po svoje.
S pričujočo zbirko je Valentin Po-lanšek slovenski mladinski književnosti na Koroškem prispeval delež, ki bo mladini in učiteljem lahko slutil kot dopolnilno čtivo doma in v sedi- S tem pa je tudi bera dosedanjih Polanškovih izdanih knjig narasla na pet, še letos pa bo izšel njegov roman „Križ s križi".
Knjigo „činček in Čopka" je ilu-
striral Valentin Polanšek mlajši. Ovitek je v vabljivih živih barvah in je za Polanška mlajšega prva afirmacija na tem področju. Ilustracije so deloma posrečene, vendar „Čopka" in še nekateri obrazi učinkujejo zelo starikavo, neveselo.
Polanškovo zbirko „Činček in čopka" lahko kupite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Pavličeva 5—7; njena cena znaša 50 šilingov za izvod.
OB NEKi RAZSTAV):
nalno in versko tako raznolike države.
Iz nekdanje smodnišnice na Balkanu je Jugoslavija pod Titovim vodstvom postala ne le stabilizator miru v tem delu sveta, marveč kot voditeljica neuvrščenih dežel dejansko glavni po-bornik miru v svetu sploh."
Tega svet nikdar ni občutil tako kot v zadnjem času Titove bolezni in v dneh pogrebnih svečanosti za velikega, nenadomestljivega državnika in svetovnega politika, je dejal predsednik ZSO in omenil najširšo svetovno udeležbo vodilnih državnikov pri pogrebu v Beogradu — „ne le, da se poklonijo spominu tega odločnega revolucionarja, odličnega državnika, neumornega pobornika za mir in edinstvenega človeka ter mu izrazijo posmrtno spoštovanje in solidarnost z načeli in cilji, za katere se je boril in za katere je delat in živel in zanje izgoreval vse do svoje smrti, temveč tudi morda predvsem zato, da bi jih prav ob zadnjem slovesu še nekrat oplodila Titova misel in jih spodbudila k iskanju poti iz zagate, v katero so svet speljali nevarni dogodki v zadnjem času, k iskanju poti za mir, ki je ogrožen, kot že dolgo ni bil in za katerega se je Tito boril vse svoje dolgo življenje. In tako se kaže, da je Tito, ki je vodil svoje borce in narode od zmage do zmage in ki nikdar ni poznal poraza, premagal tudi smrt, kajti v svetovni politiki je s svojimi idejami, prizadevanji in stvaritvami zapustil sledi, ki segajo in učinkujejo daleč preko trenutka njegovega življenja."
Govornik je omenil udeležbo predstavnikov obeh osrednjih organizacij ter Zveze koroških partizanov pri pogrebnih svečanostih v Beogradu ter poudaril, da se na žalni seji pridružujemo globoki žalosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in se velikemu pokojniku zahvaljujemo za vse, kar je storil tudi za nas koroške Slovence. V tej zvezi je opozoril na zanimanje jugoslovanskih narodov za svoje manjšine izven meja in dejal, da je to sad Titovega reševanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji, izraz nacionalne politike Tita, ki je dosledno uresničeval tako v notranjosti države kakor tudi v zunanjepolitični dejavnosti politiko celovite enakopravnosti narodov in narodnosti na podlagi njihove neodtujljive pravice do vsestranskega in svobodnega razvoja. Pri tem je omenil tudi prizadevanja Tita na helsinški konferenci v korist manjšin, ob koncu pa dejal:
.O priložnosti zadnjega sprejema predstavnikov koroških Slovencev pred dvema letoma je Tito posebno opozori) na vzorno rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji in izrazil svoje razočaranje, da drugod nacionalna vprašanja še vedno niso rešena. .Poglejte, kako enotna je Jugoslavija,' je dejal. ,Kot taka v celoti stoji za vami. Nadaljujte boj in želim vam mnogo uspehov.' Ko se klanjamo spominu predsednika Tita, velikega državnika, bojevnika za pravice ponižanih in razžaljenih in odličnega pobornika za mir v svetu, mu zagotavljamo, da bomo izpolnjevali to njegovo zadnje naročilo. Nadaljevali bomo svoj boj za pravice, ki nam grejo, za rešitev nacionalnega vprašanja v sklopu borbe za razumevanje med narodi in za mir v svetu. Slava in hvala trikratnemu narodnemu heroju maršalu Titul"
OB 35-LETNiCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM iN 25-LETNiCi PODPiSA DRŽAVNE POGODBE
bo na Koroškem gostova) znani
Partizanski pevski zbor iz Trsta
ter priredi) koncerta
#	v Šentprimožu 31. 5. 1980 ob 20. uri v novem Kuiturnem domu
#	v Borovtjah 1. 6. 1980 ob 15. uri v Mestni hiši.
Prijateiji borbene in revoiucionarne pesmi prisrčno vabljeni! Siovenska prosvetna zveza Zveza koroških partizanov
Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu - priznanje slovenskemu PEN
Čeprav je letošnje 13. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, ki ga organizira Slovenski center PEN v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, stalo v znamenju žalosti ob smrti predsednika Tita, je prireditev kljub temu dosegla svoj namen. Sicer so odpovedali nekatere nastope, ki jih sicer za to priložnost prirejajo, zato pa je bilo posvečeno več pažnje delovnemu delu srečanja.
Kot znano, je letošnje blejsko srečanje stalo v znamenju skupščine mednarodne pisateljske organizacije PEN, na kateri so sodelovali delegati iz tridesetih držav oziroma nacionalnih centrov. Predsednik svetovnega PEN švedski pisatelj Pcr Wcstbcrg je srečanje pričel s tem, da je navzoče pozval k enominutnemu molku v počastitev spominu tovariša Tita kot velikega državnika miru.
Letošnji skupščini je brez dvema vtisnil pečat tudi sprejem kitajskih književnikov v svetovno pisateljsko organizacijo. Pisatelje iz Kitajske, ki zastopajo najštevilnejši narod na svetu, so na Bledu soglasno sprejeli v svetovno pisateljsko organizacijo. To je bil brez dvoma eden najpomembnejših dogodkov tega mednarodnega srečanja. Pri tem je treba naglasiti, da so na Kitajskem pred kratkim ustanovili svoj PEN-center, ki zdru-
informacija a!i manipuiacija?
Med štcviinifn: priretiif-MtH:, bi so se zvrsti/e oh ie-tošnji 23-ietnic: podpisa dfstrijshe državne pogodbe, je žad;' razstava Ha prosfern, bi sta jo ceiovšbi žapan Gnggenherge?- in deželni glavar Wagner na obletnico zmage nad jašizmom odprla na Novem trga v Cefovca.
Razstava s pomočjo p/a^atov, časopisni!? čidnhov, siib in dragi!? do^amentov pri^azaje najnovejšo zgodovino Avstrije od osvoboditve ieta 7943 prebo de-setietne zasedbe in podpisa državne pogodbe ieta 7933 vse do danes. Njen obseg je sbromen in prav tabo sbromna je tadi vsebina. To veija še posebno g/ede tistega deia, bi naj bi povedai, borna se ima Avstrija zabvaiiti za svojo osvoboditev in zopetno vzpostavitev bot demobratična repabiiba. O žrtvab, bi ji!? je zahteva! ziočinsbi nacizem od avstrijsbega ijadstva, sboraj sramežljivo govori ie nebaj saboparnib števiičnii? po-datbov. Ni pa nobenih siibovnih pričevanj o nacističnih grozodejstvih v gestapovsbih zaporih in boncen-tracijsbib taboriščih (da se ne bi bdo razbarjaij, prav tabo tadi ni besede o protijašističnem boja borošbib Siovencev (bi je bi! edini organizirani oboroženi boj v mejah današnje Avstrije). Pač pa so razstavijene siibe o razdejanjih, bi jih je povzročiio bombardiranje za-veznišbib ietai; pribazane so posiedice desetietne zasedbe.
Aii je taba enostranost res ie nabijnčje? Namen je vsebabor prozoren in z razstavo tn<di dosežen.- tisti, bi si razstavo ogieda, sboraj ničesar ne zve o vzrobih
in brivcih, bi so povzroči!?' vse tisto, zaradi česar je biia Avstrija v ietih 793f?—7993 zbrisana z zemijevida in se je moraia deset iet po bončani vojni boriti za svojo sKverenost; zve pa neprimerno veiibo o „brivicab" in „grozotab", bi jih je menda povzročiia desetietna zasedba. Sovražnih Avstrije torej ni biia nacistična Nemčija,- sovražnih je tisti, bi se je bori! proti nacizma, sovražnibi so osvoboditeiji, ber so med vojno bombardira!:' in po vojni izvajaii zasedbeni teror . ..
Taba razstava je dosti manj informacija in veiibo boij nMnipHiacijd. Zato tadi ne preseneča dejstvo, da so biii v disbasijah, bi so se razvijaie oboii stoja! z razstavnim gradivom, precej boij giasni tisti, bi so se hvaiiii s svojimi janaštvi iz sedemietne dobe „tisočiet-nega rajha", bot pa oni, bi so s svojim trpijenjem, bojem in deiom doprinesii b tema, da je draga repabiiba danes stara 33 iet.
Ob tabem vzgajanja avstrijshe nacionaine zavesti se seveda ni treba čaditi, da je v javnosti tabo maio apra-vičene zasbrbijenosti in atemeijenega ogorčenja spričo dejstva, da se ob 23-ietnici podpisa avstrijshe državne pogodbe za najvišje mesto v repabiibi potegaje znan neonacist in na smrt obsojen terorist. Zato pa je tadi težbo verjeti v ishrenost izjav o Avstriji, bi jih je te dni siišati iz ast vodiinii? poiitihov, bajti z onMiovgžft?:!-njem in toieriranjem neonacističnih in protiavstrijsbih provohacij so nevarno omaja!: svojo verodostojnost bot čavarji avstrijshe zabonifost: in ustavnosti.
žuje 64 uglednih kitajskih pisateljev.
Pisatelji, zbrani na Bledu, so obravnavali še številna druga vprašanja, kot so odnosi kritike do pisateljev ter drugi problemi, s katerimi se pisatelj srečuje na raznih koncih sveta. Višek letošnjega srečanja pa je bila predstavitev knjig tujih avtorjev v slovenskem jeziku, ki so jih slovenske založbe predstavile na Bledu. Bile so to knjige Pera Westberga, Cun Chan Yeha, Gina Nogare in antologija svetovne poezije, ki jo je uredil Sam Oakland.
Srečanja na Bledu so se udeležili tudi pisatelji obeh narodov Koroške.
Pričevanja
dvojezičnosti
Pod nasiovom ..Pričevanja dvojezičnosti" je biia v sredo na sio-venski gimnaziji v Ceiovcu odprta zanimiva razstava dokumentov, ki so jih zbrati in urediti dijaki pod vodstvom svojih učiteijev. Razstava bo odprta še do 21. maja ter priporočamo vsakomur, da si jo ogieda.
Razstava namreč nazorno prikazuje, kako je v praksi urejena na Koroškem tista dvojezičnost, ki jo predpisujejo avstrijska ustava in mednarodni dokumenti. Zajeto je ceiotno obdobje od monarhije do današnjega časa, tako da nudi razstava tudi zanimivo možnost primerjanja: kje in kako je biia enakopravnost na jezikovnem področju urejena nekdaj ter kje in kako je oziroma ni urejena dvojezičnost danes. Dijaki so za razstavo zbrati iepo zbirko tozadevnih dokumentov - knjige in časopise, uradne iistine, piakate in razgiase, vabita in najraziičnejše drugo gradivo, ki govori o naši enakopravnosti aii tudi o naši neenakopravnosti nekdaj in danes.
Z razstavo, ki je biia prirejena za 25-ietnico državne pogodbe, so dijak) siovenske gimnazije podobno kot iani z razstavo o izseijenstvu brez dvoma doprinesii pomemben deiež k boijšemu poznavanju vprašanja koroških Siovencev in s tem tudi k boijšemu razumevanju našega boja za uresničitev dejanske enakopravnosti, kakor nam je mednarodno zajamčena v čienu 7 državne pogodbe.
Ob obtetnici zmage nad fašizmom
Podelitev spominskih značk nekdanjim borcem in aktivistom
Zveza koroških partizanov iz Ceicvca in Osrednji odbor koroških
partizanov iz Ljubijane sta v soboto v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii ob 35-letnici pomembnih dogodkov koroškega partizanstva, borcem in aktivistom-iiegaicem, podeiiia ..spominsko značko

Poteg številnih bivših partizanov so se tega slavnostnega akta udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul Milan Šamec, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, predsednik osrednjega odbora Zveze koroških partizanov v Ljubljani inž. Pavel Zaucer-Matjaž, predstavnika bivšega avstrijskega bataljona v NOV Peter Tatschl in Gerhard Frank ter zastopniki borčevskih organizacij iz Kranja, Jesenic, Raven in Ljubljane. Z veseljem smo lahko ugotovili, da so se te slovesnosti udeležili tudi bivši nizozemski partizani, ki so trenutno na letovanju v Podjuni.
Zbrano publiko je pozdravil organizacijski sekretar Zveze koroških partizanov Peter Kuhar, ki je ob tej priložnosti spomnil na težki boleči
nja, vendar stremeti moramo za tem, da jih dobijo vsi naši borci. S temi priznanji, je poudaril tovariš Kolenik, je bil javno priznan, pa čeprav z večjo zamudo, naš partizanski delež v borbi proti fašizmu za osvoboditev Avstrije in vseh narodov, ki jih je teptal fašistični škorenj. To je velikega pomena, še posebno za našo organizacijo.
Podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je z žalostjo v srcu ugotovil, da je nenadna smrt predsednika ZKP Karla Prušnika-Gašperja povzročila veliko praznino, ki jo bo le težko napolniti. Toda življenje gre naprej in tako mora tudi Zveza koroških partizanov iti naprej po svoji začrtani poti. Ravno sedaj ob 35-letnici zmage nad fašiz-


izgubi — smrt predsednika ZKP Karla Prušnika-Gašperja in predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita. Spomin obeh nepozabnih tovarišev borcev je zbrana množica počastila z enominutnim molkom.
Sekretar ZKP Lipej Kolenik-Stan-ko je orisal delo skoro 35-letne zgodovine organizacije. Med drugim je naglasil, da je bil težki boj naših hrabrih partizanskih borcev priznan tudi v obliki odlikovanj, tako s strani matičnega naroda kot tudi s strani Avstrije, ki se je po dolgem času le odločila priznati našo borbo proti fašizmu za osvoboditev Avstrije. Tako je že nekaj naših tovarišev prejelo od republike Avstrije odlikova-
OSREDNJA PISARNA V CELOVCU
deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feliksom VVieserjem
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
20. 5. 1980
dipl. inž. Franci Einspieler 27. 5. 1980
dipl. Inž. Feliks Wieser
splošna narodnostna in gospodarska vprašanja
mom in 25-letnici podpisa državne pogodbe, se moramo še močneje zavedati velike tragedije, ki jo je doživljalo človeštvo v borbi za svojo svobodo. V počastitev obeh obletnic sta Osrednji odbor koroških partizanov iz Ljubljane in Zveza koroških partizanov v Celovcu sklenila, da vsem koroškim partizanom podelita „Spo-minsko značko koroškega partizana". Nadaljnji namen Srečanja pa je prijetno tovariško srečanje z željo, da bi se v bodoče še večkrat srečali in se pogovorili o potrebah in težavah bivših borcev in sodelavcev. ZKP bo skušala uresničiti potrebe in premostiti težave, kolikor bo to v njeni moči.
K besedi sta se oglasila že omenjena predstavnika nekdanjega avstrijskega bataljona v NOV, ki sta poudarila, da je bilo edino zatočišče za avstrijske partizane partizanska vojska s Titom na čelu.
Tovariš inž. Pavel Zaucer-Matjaž pa je povedal, da sta s pokojnim tov. Gašperjem že pred 10 leti dala pobudo za podelitev tega odličja. Kako se je tov. Gašper veselil, da bo mogel letos podeliti ta dragoceni spo-
minski znak, vendar mu to ni bilo usojeno — nenadna smrt je to pre-rečila. Odličje naj bo spomin na oroško partizanstvo in na tovariša Gašperja, s ciljem, da bi borbo za dosego pravic uspešno nadaljevali.
Kot slednji je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in pozval vse zbrane bivše partizane, da nadaljujejo boj za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki je sad tega partizanskega boja. To borbo moramo nadaljevati tako dolgo, da bomo dosegli vse pravice, ki nam gredo po tej pogodbi. V nemškem jeziku je nizozemske goste in nemško govoreče Avstrijce pozval, da naj podpirajo pravično borbo koroških Slovencev. Tovariš Zwitter se je v imenu nagrajencev zahvalil Zvezi koroških partizanov za podelitev spominskih znakov.
Jubilejno slovesnost s podelitvijo ..spominske značke" sta popestrila s svojim nastopom moški pevski zbor in mladinska tamburaška skupina SPD „Zarja".
Podeljeno zlato spominsko odličje ima sledeča napisa: ..Koroška 1941 — 1945" ter „OF — OFF" (Oster-reichische Freiheitsfront). Na sprednji strani kolajne je vgraviran nekdanji velikovški partizanski spomenik (razstreljen). Medalja je delo znanega umetnika Jože Horvata-Jakija.
Renovacija iendskega kanata
Če se peljete v Celovcu z vlakom preko Lendskega kanala ali po Beljaški cesti poleg kanala, boste z začudenjem ugotovili, da v Lendskem prekopu ni vode in da so v strugi le-tega gradbeni stroji, ki vneto čistijo dno kanala blata in nakopičenih podvodnih rastlin. Zadnje ..generalno čiščenje" je bilo leta 1967.
Prenovitev Lendskega kanala je bila nujna potreba, predvsem zaradi tega, ker se je v teku let nabralo že toliko podvodne flore, da je bila v kanalu že prava gošča, kar je imelo za posledico, da je bila tudi kvaliteta vode izredno slaba. Tudi zunanji videz kanala ni bil najlepši, saj so na površini vode plavale ostudne vodne rastline.
Med tem časom, ko se izvajajo dela (čiščenje kanala), pa so na delu „ribiči", ki lovijo še preživele ribe, ki so prijetna sprememba njihovega jedilnega lista. Ta ribji lov je seveda dovoljen s strani koroške ribiške zveze.
Srečanje učiteljev m Plešivcu
Prejšnji ponedeljek je bilo na Plešivcu nad Kotmaro vasjo srečanje učiteljev in vzgojiteljev. Na srečanje sta vabila obe kulturni organizaciji SPZ in KKZ.
Udeieženci srečanja so med drugim razpravljali tudi o vprašanju dvojezičnega šoistva na Koroškem in skieniii, da tozadevno nasiovijo prosvetnemu ministru pismo in opozorijo na nezadovoijivo situacijo na tem področju. V pismu je med drugim povedano, da je manjšinsko šolstvo bolj v senci, še posebej to velja za učbenike, šolske poizkuse in predšoiske razrede. Zlasti pa so se zavzeii za znižanje števiia učencev v posameznih razredih, ker po mnenju učitetjev zakonodajalec Iz neznanih vzrokov ni upošteval posebnih okoliščin in ni predvidel,
dodatnega znižanja števiia učencev v posameznem razredu dvojezičnih osnovnih šoi.
Udeieženci so ministra Sino-watza prosiil, da njihove pripombe upošteva in tako dvojezičnemu šoi-stvu na Koroškem omogoči boljše pogoje.
Učitelji so ob tej priiožnosti izjaviti svojo podporo obema organizacijama ZSO in NSKS v zahtevi po splošnem in obveznem dvojezičnem šoistvu na Koroškem.
Slovemko pro:ve!no društvo „Ob)r' na Ob)r:kem vab) na
REDNi OBČNi ZBOR
k) bo v roboto 17. maja 1990 ob 70. ur) zvečer pr) Kovaču na Ob)r:kem. Program bo pope:tr)i domač) motki pevtk) zbori
V A B i L O
Odbor šoiske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 18. maja 1980, ob 14.30 uri v veliki dvorani Deiavske zbornice v Ceiovcu
ŠOLSKO AKADEMMO
Akademija bo obiikovaia gesio
„KOL)KOR JEZiKOV ZNAŠ, TOLiKO VELJAŠ"
Na sporedu so pevske in instrumentaine točke, piesi in recitacije.
V prostoru pred dvorano bo spet bazar dijaških izdeikov. Dobiček bo služii podpiranju učencev. Prodajati bomo tudi gimnazijske značke.
OJ/?or šo/s&c
7M Zufzm g;wMaz/;i zg S/ove?:cf
Detovanje mtadinske sekcije SPD Ceiovec
Na občnem zboru jeseni leta 1978 so starejši planinci zaskrbljeni spraševali, kaj je z mladino. ,Nič ni aktivna, niti se ne ve, ali sploh obstoja ..." so govorili. V obrambo mladine sta se oglasila Marjan Certov in Jožko Gasser, takrat še oba dijaka slovenske gimnazije in navdušena planinca. Pojasnila sta, da mladina nima možnosti za samostojen razvoj v okviru planinskega društva, ker sploh ni organizirana in ker nima na razpolago nobenih finančnih sredstev. Odbor je nato odobri) finančno podporo mladini, Marjan Certov pa je bil poverjen z nalogo, da organizira mladinsko sekcijo SPD. Oba, Jožko in Marjan sta v najkrajšem času navdušila za planinstvo nad 30 dijakov slovenske gimnazije.
Tako nastala mladinska sekcija je svoj prvi sestanek imela 29. nov. 1978. Sestavljen je bil delovni program. Mladinci so sklenili, da bodo v zimski sezoni skupno smučali ali pa hodili na smučarske ture. Zedinili so se na nekaj terminov. Za poletje so bili načrtovani izleti. Nato je Marjan Certov kazat diapozitive.
Od takrat naprej mladinska sekcija pravzaprav ni več mirovala. Mladinci so se udeleževali izletov starejših planincev, ako se niso samostojno .zapodili" na planino. Tako so nekajkrat sami šli smučat. Udeležiti so se tudi smučarskih tur SPD in jubilejnih pohodov na Stol. Sami so napravili smučarsko turo na Jepo. Obhajali so srečanja na Bleščeči pianini letos in lansko leto. Mladina je seveda vedno prisotna na delovnih akcijah društvene planinske postojanke .Koče nad Arihovo pečjo". Tako so letos 24. aprila člani mladinske sekcije na novo opleskali kočo. Pomembno je tudi omeniti, da mladina vedno pripravijo pot (gazi Sneg) za pohod na Airhovo peč. Pri
Počastitev mater
Že /eta orggMrzrrg ^ra/cvna organizacija socM(:st;'ČMe stranic Loga vas tf Je?t Jur prej nrater/ns^im JncvorM srečanje mater pr; Pac/rerniLa v Toča/? o/? Dravi. O/? Je; prr/ožnosf; povabijo trt Ji nas pevtbi zbor (T/oven-sbo prosvetno Jraštvo Loga vas), L; ga voj/ Stanko Černič, Ja tar?! zapojejo par pesmi.
Po pozJrava razni/? /an&cionarjev, recitacija/? najm/ajsi/? in govora zastopnice 5PO — ograjne organizacije Be/jab, je bi/a počastitev mater. Naj o/? tej pri/ožrzosti omenimo samo najstarejšo, bi se je aJe/eži/a materinskega s/avja, Katarino Rainer, ki je v častit/jivi starosti 9/ iet. K/ja/? tej /epi starosti je v izreJnem /izičnem in Jasevnem stanja., kar je p*reJvsem zas/aga sina P/orija na .SpoJnji/r Jezerca/?, ki sbrbi za njo.
Že/imo ji še mnogo zt/ravi/? /et meJ svojimi.
tem pomagajo zlasti gojenci dijaškega doma SŠD v Celovcu. Mnogo jih je včlanjenih v planinsko društvo. Zato so dijaki doma 1. maja obiskali kočo na Bleščeči. Starejši dijaki so šli gor že dan poprej. 1. maj so praznovali v obliki proslave, v okviru katere so nastopili recitato-ji in tudi člani MPZ .Rož" pod vodstvom znanega dirigenta Lajka Milisavljeviča.
Werner Bergova ga!erija spet odprta
V soboto so se zopet odprla vrata VVerrter Bergove galerije v Pliberku; galerije, ki slovi po tem, da se le malokatero avstrijsko mesto more ponašati s tako čudovito zbirko enega umetnika in s tolikšnim številom obiskovalcev.
Vsako leto nas umetnik-slikar in lesorez VVerner Berg preseneti z novimi njegovimi deli. Tudi letos je galerijo spet obogatil in popestril z 20 novimi eksponati, med katerimi še posebno priklene „že-na v molitvi" — „Sveta Lucija prosi za nas".
Slava in priljubljenost Bergovih del sega daleč preko meja Koroške. Osnovna tema umetnikovega upodabljanja je bila in je še vedno življenje v njegovi ožji domovini Podjuni, deželi ob Dravi pod visokimi Karavankami. Ta dežela in njeni ljudje so ga navdihnili, da je postal slaven umetnik, ki je danes poznan širom širokega sveta.
Otvoritvene slovesnosti minulo soboto, se je udeležilo lepo število obiskovalcev — prijateljev slikarske umetnosti. Razstavo je otvoril Pliberški župan Franc Mikusch, o pomenu VVerner Bergove galerije pa je spregovoril mestni svetnik in referent za kulturo, Valentin Vauti, ki je znan po tem, da se zelo prizadeva, da bi galerijo obiskalo čim več ljudi. Zbrano publiko je opozoril, da še v teku meseca maja pričakujejo 40.000. obiskovalca galerije od njene ustanovitve 1. 1968. štiridesettisočega obiskovalca bodo počastili s posebnim darilom.
Vodstvo VVerner Bergove galerije sporoča, da je galerija do 31. oktobra 1980 spet vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure odprta. Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa.
24. pohod po poteh partizanske Ljubijane
Letos se je zvrstil že 24. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Ta pohod spominja na revolucionarno preteklost Ljubljane zlasti letos, ko se obhaja 35-ietnica osvoboditve Ljubijane. Tokrat je zasenčita to prireditev smrt predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita. Vendar življenje gre naprej in tako je bii tokratni pohod izveden v Titov spomin.
Pred siavnostno tribuno na Trgu osvoboditve, kjer so se v nedeljo zbrali udeleženci 24. tradiclonainega pohoda po poteh partizanske Ljubljane, je piapolalo 29 bojnih zastav partizanskih enot, ki so maja 1945 osvobodite Ljubijano.
Kot druga ieta tako je bilo tudi ietos več športnih zvrsti — štafeta zmage ter bratstva in enotnosti, partizanski marš in tek prijateljstva. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo tudi koroški Siovenci in to predvsem miadina sodeiovail na tej veliki tradicionalni prireditvi. Kar 11 štafetnih ekip se je prijaviio in tud) sodelovalo. V glavnem so to bili dijaki siovenske gimnazije v Ceiovcu.
Podrobneje o poteku te edinstvene množične prireditve bomo poročati prihodnjič.
Lepo uspete materinske proslave
____Letošnji materinski dan je bii še posebno množično praznovan.
!^teg stare navade, da na ta dan otroci pripravijo materam razna ^*1!a aii da zakonski možje popeijejo svoje žene na kakšen iziet in razne posiastice, so naša prosvetna društva ietos pokazaia izredno ^vnost. Ceia vrsta teh društev je pripravita materinske prosiave, ki biie po večini odiično pripravijene in tudi zeio dobro obiskane. V S^vnem so se te prosiave odvijate v soboto in nedeijo. Giavna pubiika 5^so^seveda biie naše mamice in stare mame. Kot že omenjeno je ravno ietos našim ženam posvečeno še posebno mnogo pozornosti]
V soboto sta bili dve materinski Proslavi — v Siovenjem Plajberku in \ Ločah nad Baškim jezerom. SPD "\rtača" v Siovenjem Piajberku je Loitu nastopiio prvič s tambu-^skim zborom, katerega viodi Pavii ausegger. To ni bita samo nova pri-objtev nadebudnega prosvetnega r.ustva, temveč tudi prijetno prese-ki so z velikim ponosom siediie . učenje ziasti za števiine zbrane ma-^vajanjem miadib tamburašev. Kot Po navadi sta s svojim lepim petjem P spremljavi kitare razveseiiii pubii-
*"d!ns)(Q skupina .Oder 73" Sioven-prosvetnega druttva ..Edinost" .Pliberku vabi na predstavo miadin-"" igre
KEKEC
^ soboto 17. maja 1980 ob 70. uri v 0'ani Schwaril v Piiberku.
Prisrčno vabijenit
tudi domačinki sestri Čertov, Kri-a Wieser pa je naučita otroke, da so .'ono recitirali in tako daii mate-'nskemu dnevu tisti običajni pouda-fk, da brez deklamacije ni materinske proslave.
^ Ločah pri Pušniku je bil glavni Poudarek na koncertu učencev glasbe šole, ki so v tem kratkem času Pokazali neverjeten napredek. Na ^Poredu so bile tudi recitacije šolarjev zabaven večer.
. V nedeljo pa je bilo še več mate-'nskih proslav. Dobro obiskana in y?okakor najbolj tradicionalna pa je . ''a pri Voglu v Šentprimožu, kjer Je SPD „Danica" pripravila obsežen dobro pripravljen program, v kviru katerega so nastopali otroci _eojezičnega vrtca z igrico „Pod . edvodjim dežnikom" ter šolarji z ^**o „Lenuhinja". Na sporedu so bili e deklamacije, instrumentalni pri-Pevki in mladinski zbor. Celoten Program so pripravili sestri Danica in niča Kežar ter „teta" iz dvojezične-otroškega vrtca. Po kulturnem sporedu so bile mamice povabljene kavico in tortico.
Prav tako bogat in pester program ° Pripravili v Bilčovsu v režiji SPD
„Bilka". Poleg petja moškega zbora pod vodstvom Jožka Boštjančiča, so nastopali otroci s petjem, recitacijami in igro, katero je naštudirala Rina Kropivnik. Tudi učenci glasbene šole so pokazali svoje znanje. Nastopajoči so pri naših mamicah naleteli na izredno pozorne poslušalce in bili tudi temu primerno nagrajeni. Mamicam so k njihovemu dnevu čestitali Ani Valentinitsch, predsednik „Bil-ke" Gašper Ogris-Martič in domači župnik Leopold Kassel.
Minulo nedeljo je na Radišah lepa dvorana novega kulturnega doma spet oživela. Najmlajši so vabili posebno mamice na njih najlepši dan. Za materinski dan so otroci pripravili igrico „Dari!o za mamo". Naučila jih je mlada Leni Lampich-ler. Otroci pa so pripravili tudi veliko deklamacij, ki so jih vsi po vrsti prav korajžno povedali. Deklamacije jih je naučila učiteljica Neži Povše.
Pa ne samo igro in deklamacije so bili na programu, ampak naši malčki so se prav korajžno postavili kot svoj zbor ter zapeli kar tri pesmice. Mladi naraščaj je vodil Stanko Wrulich. Prav tako sta zapela moški in mešani zbor pod njegovim vodstvom. Otroški zborček je spremljala na kitaro Danica Pichler ki je tudi z njeno majhno sestro Klavdijo zapela našim mamicam dve pesmici. Bila je zopet lepa prireditev za naše mamice, a obenem znak, da naši prosvetaši pridno delajo.
Kulturno društvo „Peter Markovič" iz Rožeka je tudi priredilo materinski dan in sicer pri Kosi na Ravnah. Prireditev je bila dobro obiskana. Poleg pevske skupine „Jasmin" s slovenske gimnazije v Celovcu, so Rožečani nastopili prvič tudi S svo-
Slovernko prosvetno druMvo ..Edinost" v Piiberku vabi na
iZLET K SV. URHU, V POSTOJHO )W PREDJAMSKI GRAD v četrtek [praznik) S. junija 1980. Odhod: ob 7. uri izpred Posojii-nice v Piiberku. Prijave: Jolko Hudi, Monča vas, te!.: [0 47 3$) 31 91 aii Posojiinita Piiberk, te-!eton [0 47 3$) 7$ 83
jim samostojnim programom — z otroško skupino, ki jo je naštudirala gimnazijka Valentiničeva z Raven. To je vsekakor lep uspeh, na katerega so „Farani" lahko ponosni.
Kot po navadi so tudi v Železni Kapli v farni dvorani lepo počastili naše matere. Prireditelj je bila Ka-pelška mladina. Na sporedu so bile pesmice, deklamacije, dve igrici, tamburaši in folklorna skupina SPD „Zarja".
Iz zgoraj opisanih materinskih prireditev je jasno razvidno, da so bile letos naše mamice še posebno vneto počaščene, kar izpričuje visoko srčno kulturo društev in nastopajočih. Le tako naprej! Hvaležnost našim mamicam pa ne izkazujmo samo ob materinskih dqevih, temveč ob vsaki priložnosti (vsak dan). Če se bomo držali tega pravila bo tudi ljubezen do materine besede in svojega naro-da trdnejša.______________
5Q-!ettiik
„ Pozdrav ti pojedo" se je glasilo voščijo v oidi^i peswi, Li jo je č:d SfanLo Černič oi? njegovi 30-jctnici n% predvečer d. tnejni^d iz grl njegovega pevskega z^ora. 5tan^o, vseskozi vnet prosvetas, predsednik Slovenskega prosvetnega drastva in pevovodja pevskega zkora v Logi vasi, okčinski odkornik in nameščenec tako v kivsi /ogavaski, kakor tadi v novi okčini Vrka. Kot tak vseskozi aktiven in skrken Jankcionar našim okčanom z nasveti in dejanji. Poleg tega ima tadi fankcijo v požarni kramki, v žapnijskem sveta itd.
K slavja Stankove 30-letnice se je seveda poleg pevcev zkralo tadi njegovo kližnje sorodstvo. Njegova žena /dani je znala prav spretno postreči, tako da smo posedeli do polnoči. /z pogovorov v prijetni dra-žaknosti, smo lakko razkraii, da je naš slavljenec zelo ponosen na to, da je postal tadi dedej, torej kar dvakratni vzrok za praznovanje.
Našema jakiianta želimo, da ki tadi v prikodnje vse njegove števiine in odgovorne Jankcije tako zadovoljivo opravljal kot do sedaj in da ki kil seveda zdrav in srečen.
„Za tvoj praznik, draga mama, beri v mojem šopku sama!"
Tako so zapisali na okusno ilu-strirana vabila k MATERINSKI PROSLAVI kapelski otroci. Mamice in ateji, babice in dedeji, sestrice in bratci ter drugi radovedneži pa so napolnili farno dvorano do zadnjega kota.
Če se sicer materinski dnevi praznujejo z rožami iz cvetličarne, je na tej proslavi prihajalo vso cvetje iz srca. Kot pisani šopki so se vrstile pesmice otroškega zbora, deklamacije posameznih otrok, viže tamburaškega zbora in plesi pionirske folklorne skupine SPD „Zarja", pa še dve krajši igrici sta bili vmes. K vsemu še korajžen napovedovalec in prireditev je morala uspeti. K pestrosti so prispevali vsi vrabci in vse vrabulje, vsi igralci „Rdeče kapice", pevci ob spremljavi raznih instrumentov, plesalci s svojim vriskanjem, tamburaši in oni, ki so se odlično naučili svojih pesmic. Za vso to srčno kulturo so se obiskovalci zahvalili z obilnim aplavzom. Besede zahvale pa sta spregovorila tudi Mihi Kuhar v imenu SPD ..Zarja" in v imenu občine, ter kaplan Poldej Zunder. Veljale so nastopajočim otrokom, predvsem pa učiteliema Heleni in Toneju Sticker, ki leto za letom pripravljata materinske proslave in tako negujeta srčno kulturo, da se pokaže v lepih šop-kih-nastopih naših otrok.
VNEMA MLADIH TAMBURAŠEV
Veliko zavzemanje kaže tambu-raški zbor SPD ..Zarja". Zadnje vaje so zelo resne in celo naporne, a otroci ne tožijo, da se le nekaj novega nauče. Na krajših nastopih (na materinskih proslavah v občinskem kopališču in v farni dvorani ter ob slovesnosti podelitve odlikovanj partizanom v Železni Kapii) pa pod vodstvom Stane Pepce dokazujejo nadarjenost in znanje. Nastop v Dobrovi pri Ljubljani je zaradi smrti predsednika Tita žal odpadel. Pohvaliti pa hočemo potrpežljivost in vztrajnost otrok, staršev ter odgovornih voditeljev in vaditeljev.
Miha Traunik
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik. Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
Opozarjamo v:e ljubitelje :lo-ven:ke knjige, da !i lahko
BREZPLAČNO IZPOSOJATE KNJIGE
v Sloven:ki Mudljškl knjižnici. SSK ima svoje prostore v dijaškem domu Slovenskega Jolske-ga društva, Tarvlser Strafje 14, tel. 87 9 68.
Knjižnica po:luje v ponedeljek In torek od 10. do 18. ure, v sre-do, četrtek In petek pa od S. do 16. ure.
SSK dobiva nekako od I. 1974/ 7$ ve: obvezni Izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko slovenlco. Knjige so zelo različne v:ebine In so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Va: nekatere zanimale.
VESELIMO SE VAŠEGA OBtSKA! Slovenska Mudljska knjižnica Tarvlser Stratje 16 9070 Celovec
KRATEK IZBOR KNJIŽNIH
NOVOSTI SLOVENSKE
STUDIJSKE KNJIŽNICE
H SUHODOLČAN Leopold: TRE-NUTKt IN LETA, ljubezenski roman iz sodobnega življenja, 318 str.
"HOOKER Richard: M.A.S.H., roman o dogodkih v ameriški poljski bolnišnici v Južni Koreji za časa korejske vojne, 175 str.
"BUZURA Avguštin: SAMOLJUBJE, roman o človekovi osebnosti, ki se ne more sprijazniti z dejanji antihuma-nizma, 589 str.
tB KARDELJ Edvard: SPOMINI, boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944—1957, 256 dr., ilustr.
tB VSAKDANJE tN PRAZNtCNE JED), 252 str., ilustr.
HLYSEBETH Andre Van: PRA-NAJAMA — DINAMIKA DIHANJA, priročnik, 272 str., ilustr.
Knjige za najmiajše
H GRAFENAUER Niko: NEBO-TlCNiKt SEDtTE, pesmi za otroke, 84 str., ilustr.
H RIBIČIČ J.: MtSKOLIN, umetna pravljica, slikanica
a VIPOTNIK Janez: DtKO V ŽIVALSKEM VRTU, zgodba o Mihcu in psu Diku, ki obiščeta živalski vrt, slikanica
Navedene knjige lahko dobite
oz. naročtte tudt v knjigarn)
.NASA KNJIGA"
Celovec, Pavličeva $—7

Valentin Polanšek

L del
Potem so pripovedovali tovariši z mežiške strani o )^iki nemški hajki, ki se je začela okoli sedmega novem-**a. Sovražnik je skoncentriral nad tri tisoč mož SA, S- policije ter vojaštva in je pritisni) mimo Siovenjega Gradca, Guštanja, Prevalj, Mežice in Črne do Javorja in podiral proti Uršlji gori. Ofenzivo so pripravili v največji ajhosti, kakor trdijo borci, ki so se udeleževali hudih ^obojnih bitk, prvič uporabijali na Koroškem tudi težko ^ožje kot minometaice in tromblonke. Črnoiasec je do-
Poinii:
..Kijev je poročal, kako pasje se mu je godiio v tem ražjem vrtincu ... Koiikor se je Kijev spominjal, so padli st'1e naši."
Domen se je začudil:
..Vefiko slišim o Kijevu, to mora biti fant od vraga, pa Povsod se izmuzne iz nemogočih zepletijajev!"
Crnolasec se je zasmejal:
..škoda, da ga ni tukaj! Njemu se zmeraj porodi kaka Neverjetna misel, pa jo uresniči in Nemci si opečejo pri tem ^'ej prste!"
..Rad bi Kijeva pozna), res prav rad!"
Domen je poškilil proti Gareževemu vrhu, kakor da *P°ra prijurišati v tem hipu od tam iegendarni Kijev.
Zvečer se je zavieke) Domen s svojimi na Blaževo omačijo, ker so javijali od vseh strani, da jim ne preti
nobena nevarnost. Ker so nosili zadosti hrane s sabo, so vzeti od domačih le zavrelega mleka, ki ga je rada ponudita zgovorna gospodinja sama. Prsata dečva, ki služi pri hiši, je drezala zdaj v tega zdaj v drugega partizana. Potem so zbijali domače šaie, nazadnje pa zapeli.
Ponoči je prispel Matevž s svojimi, pa niso zbuditi Domna. Zato se ga je zavzel zjutraj še bolj, ko je prisedel k zajtrku, kot bi bil domač na vse veke vekov.
Matevž je vzel samo enega spremljevaica s sabo, Domen pa je dotoči! zase novinca Johca. Hitro so šli. Ostale sta usmerita brata obveščevalca na glavno javko pod .Pohorčevo potico'. Do Plešivčnika so šli skupaj preko Drč v razpotegnjenem gosjem redu, pred Vrečkom pa sta zaostala brata sama vsak s svojim stražarjem. Kakor bi siutil Matevž, kam bi rad pogleda) brat, samo da bi videl Janjo, je začet o svoji zadevi:
„Za Ojstro so zgradili skoraj ceio naseije bunkerjev. Pa še več jih načrtujejo. Same velike koke so v njih."
Domen ga je posiuša) samo s poi ušesom, zato je brat povedat boij natanko:
„Ona je tudi tam. Vseeno pa se mi zdi prenevarno za njo v takem kraju. Kaj naj bi šla? Ne bo mogia ubežati, če bi prišio do kake poiomije?"
Zdaj je Domen razumel. Pa je potipat:
„Pa se kaj srečata?"
.Poredko. Vse je zdaj drugače ..
.Kako? Vojska res nas vse spreminja, če pomislim, kako me odklanjajo pri Sončarju, mu kar strese. Zato tudi ne sitim tja."
.Tvoja zadeva je čisto drugačna."
,,V toliko, da je še boij neizgtedna kot tvoja ijubezen do Veronike!"
.Morda te pošljejo kam na Dotenjsko v šote, pa boš
posta! oficir ati kaj višjega. Aii pa greš po koncu vojne z Janjo v Rusijo."
.Tega pa nikdar nisem misiil. Če vojno preživim, hočem ostati po osvoboditvi tukaj na domačih tleh. Dela bo dovolj za našega slovenskega sočioveka tudi v mirnem času!"
.Takih bo gotovo dosti. Delavci in spet delavci bodo potrebni. Drvarili bodo vedno drvarji, ne pa študirani ljudje. Narodno zavedne in aktivne, požrtvovaine ijudi bomo potrebovali!"
.Odkar je Johan padel, se sprašujem večkrat, kdaj bo konec vojne in koliko nas bo dočakaio svobodo?"
„To si želi vsak partizan, vsak trpin po zaporih in ka-cetih, tudi vsak oklevajoči oportunist!"
.Poštej, koiiko je nas še živih od nekdanjega Konjevega moškega zbora. Koiiko pa od obvrhškega? Ati od sečanskega?"...
„če bi rad..." Pa je Matevž obtičat. Misiil je ponuditi bratu Domnu, naj za eno uro pogieda k Janji. Sam bi zdrknil do) 'k hlevcu' in kratko obiska) starše. Brat je vedel, da ne bi sprejei Domen ponudbe zaradi matere.
Oba sta se zglasita potem pri Vrečkovi sorodnici. Sama gospodinja je pošepetala skrivaj, da spi Janja sedaj v kieti. Domen pa hip ni vedet, kaj bi. Nekje se je skoraj bat brata, po drugi strani pa mu je zanihata duša zaradi gospodinjinega namigavanja med strastnim pogumom in narejeno brezbrižnostjo.
Ko sta stala zunaj pri vodnjaku, je pošepetai brat z mehkim glasom:
„Le oglasi se, ko sva že tukaj. Jaz bom počaka) doii ,pri hievcu'.
Zdaj je premogio Domna. Najraje bi obje! brata. Hkrati pa se mu je vsiiita misei: Zato mi privošči vsaj maio ljubavnega poigravanja, ker trpi sam neizgledno za-
Zrcato našega časa
Otroc:	/grajo. V /gr: pof/ož:*o/jajo, ^ar
j//: vzr:ew:rja, za^/r"", Maff/alaje, p/al/. /grajo trgov:/:o, Zf/ravw/^a, Mo, f/raž/no. Če g/e^ajo tc/ev:'z:jo, J:/we, berejo itr/po :/: ^p*rcw-/jajo f/ogajawja v weta, pa $e /grajo taf/:' wa-$:7jc. P^//:o/og/ v Za/:o:/a/ Newc/j/ agotav/jajo, j/a postajajo otrobe ;gre vse /:o/j krvave /a groz/j/ve. /e aaš svet res ta^o /rezeatea /:o: gd vZf/Zjo otroci?
Poroč:7a o voj?:ZZ: spopaf///: r:/so r:a te/ev/-z/j/ wi^d^d ref/^ost, /:esef/e vojaa, swrt, orožje, r:apaf/, žrtev se pogosto ponavljajo. V J:7w:/:,
^Z waj /:/ g/ef/a/ce za/<ava/Z, tie Manjka MasZ/aZ/: ^rvav:/: prizorov. Otroci v/f/Zjo, ^ar je of/ra-s/Zw 0M0 v svet, g/ef/ajo, ^ar je o</ras/Zw sprostitev ir: zabava. Z.e f/a si po svoje raz/agajo f/ogof/^e. Zgo</Z se, f/a weaaf/orwa ae zaajo vec raz/oč/tZ rrcii zabavo iw resničnostjo, /grd postdne grozijivd resnicd.
V Essna, nd prZnter, so se otroci Zgra/Z /*anc-ni rop. TrZnajst/eten f/ece^, napat/a/ec, je pri ten: prerezdi gr/o vrstni^n, ^i je igrd/ td/cd. Trije otroci iz o^o/Zce //dnnovrd so z /o^om in pdščicdmi o/rstre/jevd/i „djetni^e", mdnjse otrobe, ndto so ji/? f/ve ar/ n:dči/i in t/o &rvi pretepd/i. Vse s^apaj wenf/a zd sa/o, ^a^or so kasneje povef/a/Z. Dve štirindjst/etni f/e^/Zc/ iz Neve/aerja std se nd pof/stresja igrd/i tisto, /?ar std v/f/e/Z v ne^i te/ev/z/js^Z f/raw: — pri ten: std zdjdvi/i seJeni/etnegd f/ec^a. V //dnnovrd je ne^i petndjst/etni^ zaf/avZ/ waj/:no f/e^/Zco in kasneje povet/a/, f/d „se wa zt/i /epo, ^af/ar nd te/eviziji ^oga a/Zjcjo".
NAStLJE JE ZA OTROKE POSTALO VSAKDANJOST
Z ndsi/jem se srečajejo v ndjožjen: f/raž/n-s&em ^roga. Eot/at^Z iz Za/:of/ne Nemčije na-vdjdjo, Jd se Zf/i d3 of/stot^om staršev pretepanje se vef/no ndjdčin^ovitejsi vzgojni dnrep. Pri vzgoji so starš/ ta^o „teme/jiti", f/d dmre, po zndni/? pof/dt^:7: Zd pos/et/icdmi pretepdnjd /30 otro/; nd /eto, 300 pd j:/: ostdne Zd vse živ/jenje po/rd/f/jen:/:. Resnični pof/at-^i o pretepenih in po/:a7:/je?:;/: otroci/: pd se-vet/d ne prif/ejo ni^o/i nd f/dn, sdj starš/ niso f/o/žni ojgovdrjdti Zd svoj ndčin vzgoje.
Otroški psi/iidter projesor Cerf/ Piemdnn iz /čo/nd meni, f/d je e f/en ndjvečjiZ: neresen:/: pro/:/emov našega čdsd td, f/d /<of/o iz otro^, ^i ji/: stdrsi pretepdjo, zrds/i stdrši, ^i /rof/o prdv td^o pretepd/i svoje otrobe. Pretepdnje je potemtd^em pof/ef/ovdnd vzgojnd metof/d.
Otroci se srečdjejo z nas:7jen: v šo/i. pet pof/dte^ iz Zd/:of/ne Nemčije.* vsd^ f/rdgi otro^ se mef/ šo/dnjem srečd z dčite/jem, ^i tepe dčence. Vse več pd je tdf/i nds:7jd močnejši/: dčencev f/o ši^ejši/: v rdzref/d. Pone^of/ se /otevdjo sošo/cev z verigdmi in že/eznimi pd/i-Cdmi, Of/ mdnjši/: nd si/o jem/jejo </endr d/i ji/: izsi/jdjejo.
Otroci se srečdjejo z ndsi/jem v vsd^o</nev-niZ: poroči/:^.* čdsn:7:i, rdf/io in te/evizijd poro-čdjo o dmori/:, prometni/: nesrečd/:, spopd-f/i/:. .. Ndsi/jd so po/n/ mnogi f/nevni f/o-gof/^i.
Otroci se sezndnjdjo z ndsi/jem tdf/i, ^df/dr se Zd/<dVdjo. Pi/mi. stripi, te/evizijd. Ne&i Zd-/:of/nonemš^i ^riti^.* „Otro^, /:i sdm se</i pref/ te/evizorjem, pogosto ne ve. d// g/e</d poroči/d d/i ndpeto j:7ms^o &rimind/^o.
V zamrzovalno skrinjo
Avtomobi! spomtadi
Z dozorevanjem prvih pridelkov se pričenja tudi za zamrzovalno skrinjo nova sezona. Sadje in zelenjavo vlagamo vanjo ob času najboljše kakovosti in prave zrelosti. Če bomo začeli dovolj zgodaj, bo izbor živil v skrinji res podlaga pestri vsakodnevni prehrani. V današnjem setavku bi vas radi spomnili na troje:
RABARBARA
Njena stebla so najbolj sočna in okusna v zgodnjem poletju, pozneje vsebujejo veliko več staničnine in manj soka. Za zmrzovanje so enako uporabna stebla zelenih in rdečkastih sort. Naberemo jih zjutraj, ko so najbolj sveža. Od rastline jih odkrhnemo in ne odrežemo. Osmukamo listne krpe, stebla olupimo in zrežemo na koščke dolge 2—3 cm.
Rabarbaro zamrzujemo brez blanširanja, lahko brez sladkorja, s sladkorjem ali skuhano v gost kompot. Najlepše zmrzne, če koščke posamič razvrstimo po pladnju in tega denemo za 1—2 uri v zamrzovalno temperaturo skrinje. Ko se koščki med seboj ne sprijemajo več, jih poberemo v vrečice brez sladkorja ali med plasti vsipamo sladkor. Zavežemo in tako denarno vrečice v skrinjo, da rabarbara zmrzne do kraja. Kompot skuhamo gost, da zavzame manj prostora, dobro ohlajenega denemo v primerne posode. Zapremo in postavimo v zamrzovalni del skrinje.
Ne smemo pozabiti na posamezne zavitke ali posode napisati potrebne podatke (vsebina, količina, datum priprave). Za rabarbaro lahko uporabljamo vso običajno embalažo in sicer polietilenske vrečice, plastificirane posode, plastične in aluminijaste posode.
Možen čas hranjenja v skrinji: 10—12 mesecev. Čas odtajanja pri sobni temperaturi 5—7 ur, v hladilniku približno še enkrat toliko. Svoje organoleptične lastnosti (okus, aromo, konsistenco, barvo) obdrži rabarbara prav dobro.
Uporaba: Za kompot denemo kuhat nesladkano ali sladkano rabarbaro v vrelo vodo (prve v sladkano), vložen kompot le razredčimo s toplo vodo in ohladimo. Za oblogo sladic uporabljamo zamrznjene koščke.
JAGODE
plastmi). S sladkorjem pa pripravimo jagode za zmrzovanje tako, da menjaje s sladkorjem napolnimo v vrečice ali druge posode. Na 1 kg jagod damo približno 20 dkg sladkorja.
Možen čas hranjenja v skrinji: 6—10 mesecev. Za sveže uživanje jagod potrebujemo pri sobni temperaturi 5—7 ur, v hladilniku 12—15 ur. Pri temperaturi 8—15° C se razvije njihova najboljša aroma. Odtajane moramo porabiti takoj, ker hitro upadejo in se tudi začno kvariti.
Za zmrzovanje se jagode prav dobro obnesejo. Izjema so nekatere sorte kot npr. Regina, ki v skrinji že po krajšem času spremene barvo in okus.
Zmrznjene jagode uporabljamo za kompote, bovle, sadne solate, miksane pijače, za oblogo raznih sadnih sladic.
Ste dobto prestati zimo! Vam je val avto pf^* no stužit v snegu in poiediti) Če je odgov"' pritrditen, potem val jekteni konjiček vsekako' zastuii, da ga zdaj nagradite s spomtadansko kuro.
1. Temeijito operite podvozje, btatnike znotr°i pa tudi motor.
!. Tta v notranjosti avtomobita in pritijal"^ umijte in dobro posulite. Preproge dobro oči! tite, skrtačite in jih seveda tudi posulite, če !°
GRAH
Grah zmrzujemo navadno ob času, ko je sezona njegovega dozorevanja največja. Tedaj je tudi najboljše kakovosti. Nabiramo le enakomerno polne stroke in takoj predelamo. Operemo kar v stročju, zluščimo, zrnje preberemo. Odstranimo vse kakor koli poškodovano in prav tako drobno, nezrelo zrnje. V prezrelih strokih so tudi plodovi prezreli in zato zmrznjeni radi moknati. Najboljše so sorte s tanko lupino. Poznane so ..senator", „juvel", „elvedonski čudež".
Pripravljeno zrnje blanširamo dve minuti, hitro ohladimo v mrzli vodi. Odcedimo in še posušimo na pogrnjenem prtu. Embaliramo v vrečice, kozarčke od jogurta, različno plastično in tudi aluminijasto posodo (posodice iz folije). Vsak zavitek ali posodico opremimo s podatki (vsebina, datum priprave, teža itd.). Vložimo v skrinjo in zmrznemo.
Zmrznjen grah se prav dobro obnese in ohrani svoje prvotne organoleptične lastnosti (okus, vonj, videz itd.). V skrinji ga imamo lahko 8—12 mesecev.
odtočne tuknje na vratih odmalene. Stekia dobro umijte odzunaj in znotraj, najboijle ! Ipiritof' ker boste tako najboije odstraniti mastno "C* snago.
3.	Ma karoseriji se je treba totiti teto naj' manjlih rjastih pikic. V trgovinah je moč kupi" ie marsikaklno sredstvo za preprečevanje 'jo-Manjle polkodbe na iaku odpraskajte. Rjo o/i' stite in polkodovana mesta nato premažite * iakom. Kijučavnite očistite s Ipiritom, nato P^ vanje napihajte gratit.
4.	Na motorju in krmiinem mehanizmu P'0* giejte gumijasto tesnita (ne pozabite tudi tesniia na zgiobih). Zimske gume so sedaj od* siuiiie. Najboije jih boste uskiadilčiii tako, do jih pustite napihjene na piatilčih v garaži. Gutrio za tesnjenje na vratih in pokrovu pa napudrajo s smukcem.
5.	Motor si je zasiužii, da mu natijete novega oija in zamenjate oijni titter. Zračni fiiter *a* menjajte ati pa ga vsaj očistite. Ročico za vse* savanje zraka premaknite na potetni poioiaj; Ko boste prihodnjič peijati avto v servis, n"! vam pregiedajo vžig.
Če boste vse te točke upoltevati, vam bo a** to tudi spomtadi dobro siuiii in vam bo v žaba* vo, ne pa v jezo.
(Nf
. Za zn
^eto
vici torej ttied dar i (
Pdz] <ii s! Pust Sah
cial,
škili
do
Iz
spri
faz
gos
stri
tto
k.
Ža
te
Ig
re
se
h/
ie
it
v
OO^OOO^OO^OOOOOOOOOO-C^OOOO-C^
Uporabljamo kar zmrznjenega. Tako denemo v zmrznjenem stanju kuhat v krop (juho), na vročo maščobo (dušenje ali praze* nje). Zmehča se prej kot svež. Iz zmrznjenega graha lahko pripravimo enake jedi kot iz sve* žega.
MM
Zmrzujemo lahko gozdne in vrtne jagode. Plodovi morajo biti enakomerno in ne preveč zreli, rdeči in debeli. Za v skrinjo so le popolnoma zdravi in celi plodovi, pomečkane izločimo. Shranjujemo čimbolj sveže nabrane. Na-lahko jih oprhamo z vodo, pazimo, da vodni curek jagod ne poškoduje. Dobro jih odcedimo, nato še osušimo na čistem prtu. Zelo debele vrtne jagode lahko razpolovimo.
Zmrzujemo jib lahko brez sladkorja ali sladkane. Vlagamo jih v polietilenske vrečice, plastificirane, plastične in aluminjaste posodice.
Jagodam potrgamo peclje, jih zložimo na pladnje posamično in denemo v skrinjo za 2—3 ure. Ko se plodovi med seboj več ne sprimejo, jih poberemo v vrečico ali drugo posodo, pokrijemo oziroma zavežemo in vložimo v skrinje. Plodove, ki jih nameravamo uporabiti za krašenje peciva, ločimo v posodi med seboj s polietilensko folijo ali celofanom (med
Kako spečemo jajce na oko, da se ne razlije?
V nizki ponvi ali v posebni ponvi z vdolbinicami segrejemo surovo maslo, ko je primerno toplo, posodo odstavimo in ubijemo jajca. Rumenjaki morajo lepo plavati v sredini beljakov. Posodo postavimo takoj nazaj na ploščo, da se beljaki počasi strdijo, rumenjaki pa morajo ostati mehki. Pri pečenju maščoba ne sme vreti, beljak se namreč strjuje že pri 70 stopinjami Celzija, če je ogenj premočan, postane beljak trd kot podplat. Jajca na oko solimo šele potem, ko so pečena, po želji jih tudi popramo. Kdor ne mara tako pečenih jajc na oko, jih obrne in tako jih speče še na zgornji strani.
Ne da bi bili v dvomih, pečena jajca na oko lahko ponudimo kot glavni obrok in prav dobro teknejo h krompirjevemu pireju in k dušeni špinači. Za spremembo nekaj inačic jedilnikov z jajci na oko:
—	prepečen krompirjev pire, grah v omaki s smetano in na osebo 2 na oko pečeni jajci;
—	krompirjeva solata, jajca pa spečemo na šunkinih rezinah;
—	kakršnokoli vrsto gob uporabimo za om3' ko, zraven skuhamo krompir v kosih, jajca spe* čemo na maščobi, zraven pa pečemo nekaj re* zin paradižnika;
—	fižolica v pikantni omaki, krompir v kosih in na osebo 2 pečeni jajci na rezinah slanine;
—	kislo zelje, krompirjev pire in na oko pe* čena jajca, posipana s seskljano šunko.
Na oko pečena jajca pa postrežemo lahko Š& na različnih drugih podlagah. Na primer n(* maščobi prepečenem kruhu, prepečeni šunk'* zrezku, na dušnem poru, špinači, grahove"! pireju. Na oko pečena jajca teknejo tudi posi' pana s seskljanim peteišiljem, drobnjakom, peh* 'ranom ali strtim česnom.
Odličen topel kruhek pripravimo takole: rezino kruha opečemo na maslu, namažemo j*? z dobro začinjeno jetrno sekanico ali tatarjern, nanjo pa položimo na oko pečeno jajce. Jed mora biti topla in servirana na toplem krožnik"; Zraven ponudimo vloženo solato, tekne pa tud' presna.
radi svoje dolgoletne ljubezni, ki je okrnjevala Zalužnikov zakon, dajala povod tolikim govoricam med domačini!
Janja je trdno spala, šele na tretje krepkejše trkanje na okno se je prebudila, pa je odprla in takoj spet zaklenila vrata. V temi sta se ljubkovala, goreče pošepetavala in oba želela: Ko bi bilo vsaj svetlo, da bi se videla! Prižgal je cigareto in potegnil. V tako nastali polsvetlobi je uzrl njene lepe, razpuščene lase, njene iskre oči in njen nežni obraz.
Poiskala je nekaj pod svojim vzglavjem in mu stisnila v roke:
„Nekaj cigaret in dve klobasi za tebe! Drugega nimam. Sem sama prislužila. Bom drugič povedala, kako! Vedno mislim na tebe in tvoje soborce!"
„Tudi na sebe moraš misliti in..." Ker ni vedel, kaj hoče reči, je utihnil in se sede sklonil na njeni postelji na tople prsi.
„Vsi obljubljajo, ki pridejo tod mimo, da bo kmalu konec vojne. Veš, da poslušajo radiotelegrafisti tudi sovjetske postaje. Enkrat sem bila že tudi jaz gori pri Pohorcu, pa sem čuta svojo govorico po radiu. Zdelo se mi je, da sem doma, da sem pri svojcih!"
„Vsi bomo srečni, ko bo konec vojne, vsi trpeči in upajoči, ki sedaj živimo v nacistični nesvobodi!"
„Ko bo svoboda, kaj boš pa ti?"
Tako ga še ni vprašala nikdar. Osupnil je. Vprašanje mu je zvenelo tuje. Zato ni odgovoril ničesar. Pa je ona zaslutila:
„Kako nerodno rečem, a ne? Po svobodi bova skupaj, kajne!"
V strasti sta se razvnemala, a tudi nocoj, kot vselej, se mu ni vsa predala. Ko se je ugnala, je začeta:
„Maja je pogosto tukaj. Saj tebe dobro pozna. Veliko
o tebi govori. Mar hoče mene malce podražiti? Naj me! Jaz te tudi hvalim! Kaj pa naj bi drugače?"
„Poznam jo. Moža pa ima v nemški vojski."
„Ne, sedaj je tudi on pri njih. Menda jo je popihal kar peš čez dravski most. A tukaj pri naši hiši ga Maja ni prijazno sprejela. Ne vem, kaj imata med sabo."
„Kaj, Joža je tudi v gozdu? Nisem še vedel tega. No, prav je. Spet je en borec več."
„Pa veš, kaj je včeraj Maja pripovedovala, ko je bila spet s štabovci pri nas? Da so večje skupine deportirank tudi v partizanskih enotah."
„Vem to, vem! In kaj praviš ti?"
„Jaz bom tudi šla."
Zdaj je bil v škripcih. Vedel je za njeno predanost osvobodilni vojski. Vedel pa je tudi za velike težave v gozdu, katerim so kos samo trdni fantje. Koliko jih peša in pridejo na nepotreben način ob življenje.
„Kaj pa bi ti rekel, ko bi kar s tabo hotela?" se je razživela.
..Poslali bi te v posebno enoto, kjer je več Rusinj, Ukrajink in Poljakinj."
„Ne, jaz bi rada bila v tvoji bližini. Saj imajo drugi tudi svoje zraven sebe."
„0 tem odločajo višji. Kolikor je meni znano, tega po enotah ni."
„Ali je to samo za štabovce?"
..Janja, dobro me poslušaj. Ostani, dokler zate tukaj pri tej hiši ni nevarnosti! Saj tako tudi pomagaš in še veliko pomagaš partizanom!"
„Jaz sem samo rekla. Veš, jaz ne bi mogla dosti hoditi po teh hribih. Se mi pozna, da sem v ukrajinski nižini doma."
„Saj bova še govorila o tem. Maja je Maja. Ona je nadrejena celo meni. Partizani pa se pokoravamo prosto-
..........................................
voljno, to je naša notranja moč discipline."
„Ma!o me še potjubi, pa ne huduj se, ko..."
Tesno sta se ovila drug drugega. Ko pa je odhajal, je zaostala tiho jokala.
,Pri hlevcu' so prebivali sedaj Strnovi, ki so se preselili s sončne meddoljske strani. Matevž je vzdrževal 7 Gelco in njeno materjo že davno skrite zveze. Domna so se posebno razveselili, še nekaj drugih terencev od kapel* ške zveze se je natrlo v hišo. Strnovi sta skuhali mastno kislo juho. Na vrh pa je bila gamsova pojedina. Ko so končali, je šele izdal Matevž, da je prinesel pred dnevi izpod Plešivca gamsa, da bodo laže nasitili Strnovi razne kurirje in terence, ki so pridno delovali s trgom, dalje proti Celovcu in na vse strani Koroške in celo Kranjske. Kapel-ški Zličar pa je vedel podrobnosti o zadnji borbi Nestlo-vih zunaj pri Rebrci:
„Tako so pravili, pa bo že držalo, ker vem, kako so v Kapli policisti noreli. Rekalo se je, da so obkolili in uničili večje banditsko gnezdo. Potem so se bahali, da so zunaj pri Miklavčevem zajeli vse vodilne bandite, da se potika zdaj samo nekaj tolovajskih obežnikov še po hosti in se skriva v starih obirških rudarskih rovih, a tudi te bodo kmalu zabrali...
Hahaha! Na vsem lepem pa pride novica, da je ne vem koliko partizanov napadlo dolgo žandarmerijsko kolono in nad deset Švabov je padlo, pomislite, Rebrčani kal očitno pravijo: Deset žandarjev ima Hitler manj! Partizani so od vraga, ne duha ne sluha ni o njih, pa so že tukaj, napadejo kar na cesti vojaške avtomobile, zasedejo večja naselja, poberejo najhujše hitlerjanske podrepnike, zapojejo in švic, že jih ni več!"
(Da/jf pr;Z:of/Mj:<?)
11. Kor oš ki k u itu rn i (j n e vi - 111. Koroš ki kuiturni <1 n evi
pra-
jc
z'z z<zč?M;c
j ^ avstrijsko socialno demokracijo ^nano, da se je v zadnjih tednih etovne vojne oprijela gesla o p c* narodov do samoodločbe, da ^1 v tem pogledu izginila razlika 'cvico in desnico v stranki. Ven-dejstvo je, da je avstrijska social-^ demokracija kot celota vse do .'bega trenutka omahovala, da bi ,.^nala pravico do samoodločbe tu-' slovenskemu narodu. Dne 18. av-*^*** so se v Zeli am Sec na . ^burskem sešli predstavniki so-^ demokracije iz avstrijskih alp-dežel, da bi opredelili stališče ^ narodnega vprašanja v monarhiji.
precej nejasnih formulacij tam Prejete resolucije se je vendarle dalo šumeti, da predvidevajo rešitev ju-a siovanskega vprašanja v okviru av-^'jske države tako, da bi se ostaja ^da posebna jugoslovanska država federalna enota v avstrijski dr-^Vni zvezi in da so mislili na etič-nieje te enote in na odstranitev r&odovinskih kronovinskih meja. Iz-^no o Slovencih niso govorili. Me-? dni pozneje pa je v dunajskem porbeiter Zeitung" izšel uvodnik o ' ^slovanskem vprašanju, v katerem ^ odo izrecno rečeno, da želje Slo-^ Ocev po združitvi s Hrvati in Srbi demokratično državno enoto n! ^ ogoče upoštevati, ker bi „taka dr-ločila tako Avstrijo kakor grško popolnoma od morja in bi ^Pršila vso dualistično ustavo mo-'htje". Zaenkrat da je možna samo 3novitev srbsko-hrvatskega avto-OtUnega ozemlja.
Y tem širšem okviru so se gibala cj j vojno tudi stališča koroške so-'ne demokracije. Val preganjanj,
' po začetku vojne zajel vodilno , st koroške slovenske stranke, pri f*der je bilo prizadetih večje število ^ °yenskih duhovnikov, je koroška "talna demokracija sprejemala pa-Vno. Vlogo edinega zaščitnika prc-p.^jnnih je prepuščala celovški ško-'*'- šele ko so oblasti v letu 1916 Aprle in obsodile na pet let težke *te slovenskega državnozborskega n at ^ Franca Grafenauerja, je to ^obudilo tudi socialdemokrate k ^ri kritiki vladne politike.
^ Avstrijska socialna demokracija je tem letu tudi odločno zavračala ?nteve nemških strank po oktroira-ustavnih sprememb v smislu kre-Pjtve nemških pozicij v državi. Od-Pnjala jih je, ker je vztrajala na Verenosti parlamenta, hkrati pa za-.' ker so nasprotovale programu na-"Pialnih avtonomij.
^ v času svetovne vojne se je sloven-o vprašanje na Koroškem politično t Prlo v začetku leta 1918, ko se je tu tukaj, vkljub najbolj reprezivne-P političnemu režimu, razvilo t. i.
laracijsko gibanje, to je P Zedinjenje '	"
ven
P^laracijsko gibanje, to je gibanje Zedinjenje vseh južnoslovenskih 'ov monarhije v posebno jugoslovansko državno enoto. Oblasti in . p stranke so bile vznemirjene in gibanje na vse načine zavirale, eprečevalc in mu očitale vcleizdaj-^ .o. V tem vse bolj kritičnem polo-D se je postavila koroška social-demokracija, kakor je poročal de-^ni predsednik že 7. marca 1918 tranjemu ministrstvu, proti dckla-^'jskemu gibanju in ga — interno i kar najostreje obsodila. Navzven Pbranjala še samostojno stališče, i deklaracijsko gibanje na Koroš-je naraščalo, ker ni izražalo sa-d težnje po narodni neodvisnosti, se je vanj vključilo tudi raz-^ oženje proti osovraženi nemški in pa ker je izražalo pričakova-^ P' da bo nova jugoslovanska držala demokratična in socialno pravič-^z dokumentov tega gibanja na li °^P^Ptn se vidi, da so slovenski ^Pd)e tukaj pričakovali, da novi dr-nemški delavci ne bodo na-^totovali, ker bo obračunala z biro-j^Pp'j°' s fevdalnim veleposestvom ^ močjo nemškega kapitala. De-j^P^Pcljsko gibanje je koroške oblasti nemško meščansko politiko potis-Č ° prvič v zgodovini v defenzivo. P*e potern, ko je dunajska vlada 3. Pja nastopila z znano izjavo proti Pvtci Slovencev do jugoslovanske-Zedinjenja, je nemški narodni svet Koroško pripravil 20. maja javno Rtnfestacijo proti deklaracijskemu sk h"^'	27 koroških občin-
'h odborov, med njimi 18 na poz-Pjsem ozemlju plebiscitne cone A, Podpre. Kljub temu, da je le 5 ' za tem nastopil proti pravici ovencev do samoodločbe tudi cesar Prh vznemirjenost strank nemške-
ga narodnega sveta ni ponehala, saj se koroška socialna demokracija v javnosti še ni opredelila. Celovškega zborovanja se ni udeležila in pisala je o njem kritično, češ da gre za demonstracijo brez ljudstva. „Ljud-stvo", to so pač bili socialdemokrati.
Koroški socialdemokratski list je tudi zdaj videl v nacionalnem vprašanju na Koroškem samo konkurenčni boj nemškega in slovenskega meščanstva, ki delovnega ljudstva ne zadeva. Nasproti deklaracijskemu gibanju je poudaril, da je nacionalno vprašanje treba rešiti v smislu brn-skega programa, pri čemer pa je dal razumeti, da ne misli na narodnostno delitev dežele. Izrecno je odklanjal — Ko je govoril o odstranitvi privilegijev posedujočih razredov, ni mislil na kako socialno revolucijo, ampak v prvi vrsti na demokratizacijo zakonodajnih in upravnih teles. Slovenska socialdemokratska stranka je k temu pisanju pripomnila: „Stališče vodstva socialne demokracije na Koroškem je enako kakor naše, le S tem razločkom, da smo mi direktno udeleženi na obrambi, ker pripadamo narodu, ki ni enakopraven. Enakopravnost pa je naša pravična zahteva". Stališče koroške socialne demokracije je bilo različno od stališča avstrijskih socialdemokratov na Štajerskem, Tirolskem in v Šleziji, kjer so prav v tistih dneh zahtevali novo ureditev v korist manjšin, pač v smislu narodnostne delitve okrožij, predvidene za Češko.
Na že omenjeni konferenci socialdemokratov iz alpskih dežel dne 18. avgusta 1918 v Zeli am See se edini
takole utemeljila, zakaj socialdemokrati zapuščajo samostojno razredno politiko: „V uri največje stiske smo se združili z meščanskimi strankami, da bi ščitili naš narod in njegovo domovino..."
Tudi v tem trenutku nemški socialdemokrati niso povedali ničesar glede slovenskega vprašanja. Ugotoviti pa je treba, da niso govorili o koroškem ljudstvu, ampak da so vedno omenjali nemški narod, da torej niso nastopali v imenu slovenskih Korošcev.
Kaj pravzaprav to pomeni glede pravice Slovencev, vključno koroških, do lastne državnosti, se je pokazalo na tajnem zasedanju koroškega deželnega zbora 4. in 5. decembra 1918, ko so socialdemokratski predstavniki z nekaterimi nebistvenimi pridržki glasovali za predlog o oboroženi akciji proti jugoslovanski zasedbi na Koroškem. Pravico do oboroženega boja si izjava socialdemokratov lasti le v imenu nemškega naroda, ko pravi: „Naš obrambni položaj proti prodiranju jugoslovanskih čet v nemška področja Koroške ustreza tedaj samo sili stiske in obrambi nemškega naroda naše dežele". Dejstvo je, da je jugoslovanska zasedba tedaj obsegala v bistvu področje nekdanjega slovenskega volilnega okraja in da je neznatno segla severno od Drave pri Velikovcu. Koroška socialdemokratska stranka pri svoji odločitvi zdaj torej ni več izhajala od priznanja slovenskega značaja tega ozemlja in ga je štela v ozemlja nemškega naroda, ki da jih je dolžna braniti. Drugi argument, s katerim je ute-
lo pomisleke. V redkih javnih izjavah, verjetno pa intenzivno v interni propagandi, je koroška socialna demokracija, kadar je govorila delavcem, apelirala predvsem na njihovo razredno zavest. Dne 10. maja 1919 je „Arbciterwil!e" takole utemeljeval sklep o ustanovitvi delavskega bataljona za boj proti Jugoslaviji: „Gre za samoodločbo delavskega ljudstva, ne pa za kako željo po vojskovanju. Živimo v republiki, vse predpravice so odpravljene, vojska je postala orožje delovnega ljudstva... Socializacija je na najboljši poti, cilji delavskega razreda so prod uresničenjem. Vsa svoboda, ki smo si jo pri-bojevali, ves duševni in gospodarski napredek, vse to je odvisno od pripadnosti k našemu republikanskemu državnemu telesu!" A ta apel v imenu revoluoije ima neizogibno tudi svojo drugo plat, ki je vidna v nadaljnjih besedah: „Vse to je odvisno od pripadnosti k našemu republikanskemu državnemu telesu, je neposredno povezano s teritorialno usodo naših nemških tal na Koroškem..." Torej obramba nemške zemlje, nič o Slovencih in njihovih pravicah. — Še v začetku septembra 1920 je „Ar-beitersville" zavračal pomisleke v članku „Ali so bili krvavi boji na Koroškem potrebni?" z ugotovitvijo: „Ncmški Korošci so se postavili v bran in vojna je zadivjala s svojimi uničujočimi in bridkimi posledicami v deželi."
V času jugoslovanske zasedbe Celovca je koroška socialna demokracija omahovala. Zdi se, da je bila pripravljena na teritorialni kompromis
JANKO PLETERSKI
Avstrijska socialna demokracija in koroški piebiscit
koroški predstavnik Schatzmaycr od sprejete resolucije, ki je predvidevala pravico narodov do samoodločbe, ni distanciral, je pa v debati poprej dejal: „Dclavstvo Koroške živi v tej dvojezični deželi v dobrem sporazumu s Slovenci. Nočemo da bi nas obvladali Jugoslovani, nočemo pa tudi mi drugim vladati." Svoje dvoumne izjave Schatzmayr tudi pozneje, v poročilu deželni organizaciji, ni pojasnil. Bilo je to paČ v duhu splošnega obnašanja koroške socialdemokratske stranke, ki ni reagirala niti na pozive slovenskega delavskega dne v Ljubljani 28. julija, niti na predlog konference slovenskih socialdemokratov v Celovcu dne 15. septembra 1918, naj bi se nemški sodrugi konkretneje izrazili glede samoodločbe in meja Jugoslavije.
Medtem se je socialna demokracija v Avstriji in na Koroškem pripravljala, da stori nekaj, kar je dotlej veljalo kot izključeno. Pripravljala sc je, da Stopi v zvezo z meščanskimi strankami na nacionalnem temelju. Prvič je skupaj z drugimi strankami na Koroškem nastopila 26. oktobra na skupnem posvetovanju. Dosegla je, da so se koroške stranke odpovedale kurialni sestavi deželnega zbora in sklenila ustanoviti začasni deželni zbor po ključu izida zadnjih državnozborskih volitev leta 1911. Tako je koroška socialna demokracija prišla do pomembnega predstavništva v začasnem deželnem zboru. Bilo je to tri dni pred ustanovitvijo od Avstro-ogrske popolnoma neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov, oklicane v Zagrebu in Liubljani. Novo-sestavljeni koroški deželni zbor se je ustanovil 11. novembra, na dan cesarjevega odstopa. Florian Groger je dal izjavo v imenu stranke. Govoril je o nemškem narodu, ki naj v demokratični državi nemški Avstriji doseže tisti položaj, ki ustreza njegovi kulturni stopnii; poudaril je, da hoče socialna demokracija sodelovati pri ustanavljanju sreče nemškega naroda. Ta narod pa svoje bodočnosti ne sme zidati na gospodovanju nad drugimi narodi, priznati mora pravico drugih narodov do samoodločbe in obenem isto pravico zahtevati tudi zase. Izjava je govorila v smislu priključitve k republikanski Nemčiji in
meljevala svojo odločitev za oboroženo akcijo, pa je bil: „Vselej smo se bojevali za pravico narodov do samoodločbe in zahtevamo isto pravico tudi za nemški narod. Vdor jugoslovanskih čet v nemška področja Koroške je kršitev pravice do samoodločbe in hoče prehiteti sklep mirovne konference."
Samoodločba narodov in pa sklepi antante na mirovni konferenci, to sta bili seveda načeloma dve različni kategoriji. V pojasnjevanju svojega stališča je koroška socialdemokratska stranka že govorila, da zahteva za področja, ki so jih jugoslovanske enote zasedle, plebiscit. Tukaj je prvič morala priznati protislovnost med zahtevo po samoodločbi nemškega naroda in pa med zahtevo po plebiscitu na tem slovenskem ozemlju. Pravico naroda do samoodločbe je prvič razložila kot pravico prebivalstva glasovati o pripadnosti nemški državi, ne glede na svoj narodnostni značaj. Dejansko je to pomenilo priznanje, ida to ozemlje etnično ni nemško.
Od začetka januarja 1919, ko so se začele široke akcije avstrijskih enot proti jugoslovanskim na Koroškem, do začetka junija, ko so jugoslovanske enote zasedle Celovec in celotno ozemlje poznejšega plebiscitnega področja, je koroška socialdemokratska stranka z vsemi svojimi močmi stala na strani nemškega meščanstva. Pa vendar ne v tem času niti pozneje, tja do sklepa mirovne pogodbe, nikoli ni javno obravnavala in utemeljila svojega ravnanja. V volilni kampanji za državni zbor februarja 1919, ki je zajela velik del poznejšega plebiscitnega ozemlja, ni izrekla nobene besede o slovenskem vprašanju na Koroškem. Svoj boj je prikazovala kot obrambo ogroženega nemštva in kot obrambo pridobitev revolucije. Revolucija, to je bila republika, to je bila udeležba socialdemokratov v vladi, to je bila vrsta socialnih zakonov, vse v okviru meščanskega družbenega sistema.
Dejstvo, da so koroški socialdemokrati vzlic svojim pacifističnim geslom sklenili, da se bodo vojskovali na strani nemškega meščanstva proti državni osamosvojitvi Slovencev na Koroškem, je najbrž že takrat vzbuja-
brez plebiscita. Deželno vodstvo se je umaknilo. V Celovcu je ostal Florian Groger, z njim tudi Martin Dimnig kot predstavnik sindikalnih organizacij. Tukaj je prišlo do neuradnega stika z jugoslovansko socialdemokratsko stranko. Albin Prepeluh in Filip Uratnik sta junija 1919 obiskala Celovec in govorila s Florianom Grogerjem o možnosti mirnega sporazuma. Groger je ponudil Dravo kot mejo in omenil pripravljenost Avstrije, zidati železnico do Železne Kaple in morda popustiti tudi v Radgoni. Slovenska predstavnika pa sta govorila o možnosti, da Jugoslavija spornemu ozemlju na Koroškem prizna popolno avtonomijo in da prebivalstvo tega ozemlja za 20 let oprosti vojaške službe. Pogovor je bil brez praktičnih posledic, kajti med tem je bil že sklenjen plebiscit na Koroškem in jugoslovanske enote so se kmalu nato umaknile na ozemlje plebiscitne cone A.
V času oboroženega boja z jugoslovanskimi enotami je avstrijska oz. koroška socialna demokracija svoje obnašanje lahko še opravičevala s tem, da je treba preprečiti Jugoslovanom, da ne bi že pred sklepom mirovne konference o mejah odločili o tem vprašanju sebi v prid. Po sklenitvi mirovne pogodbe, ko je bilo treba opredeliti stališče delavske stranke do plebiscita, pa je postal položaj drugačen. Stališče stranke je bilo sicer že odločeno s tem, da se je tako vsestransko udeležila oboroženega boja. Spričo dejstva, da je bilo plebiscitno področje A po splošnem priznanju nedvomno slovenskega značaia, pa je utemeljitev opredelitve delavske stranke za Avstrijo vendarle bila kočljiva. Tedanji socialdemokratski politik inž. Franz Pichler takole opisuje to zadrego: ..Položaj v stranki nikakor ni bil enostaven, saj je šlo vendar za zadevo ozemlja, ki je bilo dvojezično in ravno mi, ki smo se vedno kar najbolj energično zavzemali za spravo obeh narodov v naši deželi, smo se sedaj morali odločiti in se opredeliti za to ali ono stran v tem boju. In pri tem je bilo že v naprej jasno, da je bilo v prvi vrsti odvisno od naše stranke, kako bodo stvari na Koroškem potekale."
('Ddlje v ndsM/ni štetji)
radio - tetevizija
AVSTRIJA 1
PETEK, 14. 5.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Francoščina za začetnike — 10.00 Emi! Notde in ekspresionizem — 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Na ktavir igrati bi mora) znati — 17.00 Za predšoiske otroke —
17.25	Kunibert — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za )ahko noč — 18.00 Panoptikum —
18.25	Pregied sporeda — 18.30 M! — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stik! — 20.15 Oddaja XY — 21.15 Modna revija — 21.20 Kuhinja ptošč — 22.05 Rektama in šport
—	22.20 Kako star je univerzum?
SOBOTA, 17. 5.: 15.25 Srečanje na Dunaju — 17.00 Gradbišče — 17.30 Nekoč je bit . . . čtovek — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	čas v stiki in šport — 20.15 Anne-tiese Rothenberger predstavijo — 22.20 šport — 22.40 Jotty Joker — 23.25 Poročita.
NEDELJA, 18. 5.: 13.45 češe izjato/ttju-bezen — 14.15 Haito Dotty — 16.30 Trnjutči-ca — 17.00 Votitve za zveznega prezidenta 1980 — 17.05 Pes in mačka — 17.15 čebetica Maja — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Sprememba časa — 21.40 šport — 22.05 Poročita.
PONEDELJEK, 19. S.: 9 00 Za predšoiske otroke — 9.30česeizjatovitjubezen —
10.00	Veda o gtasbitih — kitara — 10.15 Tehnike upodabtjajoče umetnosti — 10.30 Srečanje na Dunaju — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 VVombeti — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živati pod vročim soncem — 18.25 Pregted sporeda— 18.30 Mi— 19.00 Stike iz Avstrije—
19.30	čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport
—	21.05 Rumpote, odvetnik za kazniva dejanja — 22.00 Večerni šport.
TOREK, 20. 5.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angteščina za začetnike — 10.00 Gmota in prostor — 10.30 Pretepa, da bi bita poštena — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Hitreje, višje, močneje — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vaš nastop, prosim —
21.00	Bridge s stricem Tomom.
SREDA, 21. 5.: 9.00 Tudi pošatiti se je treba — 9.30 Dežeia in tjudje — 10.30 Beg v Nevado — 17.00 Stari mtin — 17.25 Gtasba
—	17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za tahko noč— 18.00Ftambardi —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Boeing — boeing —
21.50	šport.
ČETRTEK, 22. 5.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina za začetnike — 10.00 Krščanski rituati — 10.30 Stektena copata
—	17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Don h Peter — 17.30 Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Mode in težišča — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Zetezn! Gustav — 21.15 Prizma
—	22.00 Večerni šport.
AVSTRIJA 2
PETEK, 14. S.: 15.25 Pregted sporeda — 15.30 Evropsko prvenstvo v judo — 17.30 Veda o glasbilih — 17.45 Tehnike v upodabljajoči umetnosti — 18.00 če se izjalovi ljubezen — 18.30 Orientacija — 18.50 Beseda k Shabbathu — 17.00 Vi želite, mi zaigramo — 17.30 čas v sliki — 20.15 Svet knjige — 21.00 Bela hiša, zadnji vhod —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Nad strehami Nizze.
SOBOTA, 17. 5.: 15.30 E. p. v judo — 17.30 Mednarodna lahka atletika — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 17.00 Trai-ler — 17.30 čas v sliki — 17.50 ..Primer za ljudskega odvetnika?" — 20.15 Marija Terezija — 21.50 Nevarni družabnik.
NEDEUA, 18. S.: 11.00 Papež iz daljnje dežele — 13.55 Pregled sporeda — 14.00 Poldark — 14.50 športno popoldne — 17.00 Volitve zveznega prezidenta — 1780 — 17.05 šport'no popoldne — 18.30 Okay — 17.30 čas v sliki — 20.00 Tedenski pregled — 20.15 Uspešni — 21.00 Dunajski slavnostni tedni 1780 — 21.50 Božja hvala ali blasfemija.
PONEDELJEK, 17. S.: 17.55 Pregled sporeda — 18.00 Angleščina za začetnike — 18.30 Po Avstriji — 17.00 Znanje danes — 17.30 čas v sliki — 20.15 Poldark — 21.05 Zdravje
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Do konca ceste.
TOREK, !0. S.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Dežela in ljudje — 18.30 Skrivnostne nočne živali — 17.15 Nova — 17.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.03 Družinski album — 21.50 Deset pred deseto — 22.30 Klub 2.
SREDA. 21. 5.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Francoščina za začetnike — 18.30 Brez nagobčnika — 17.30 čas v sliki — 20.15 Cafe Centrai — 21.05 če je vsaki strel zadetek — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Mož, ki je ljubil ženske.
ČETRTEK. 22. S.: 17.55 Pregled sporeda
—	18.00 Ruščina — 18.30 Francisco de Goya — 17.15 Galerija — 17.30 čas v sliki
—	20.15 Akcija energija — 21.15 šartelj —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Pogovori o javnih občilih v Linzu 1780.
„Zamo!čani č!en"
Ob 25-)etn!c! državne pogodbe zahteva po cetoviti izpoinitvi
Na povabiio dunajskega Soiidarnostnega komiteja za pospeševanje in za pravice hrvaške in siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji je bii v ponedeijek v Domu Aiberta Schvveizerja na Dunaju informativni večer pod gesiom „Zamoičani čien". Prireditev je veijaia 25-ietn)ci podpisa avstrijske državne pogodbe in je opozarjata ziasti na neizpoinjeni 7. čien tega za našo državo tako važnega mednarodnega dokumenta.
Udeiežencem, med katerimi so biti poieg čianov Kiuba siovenskih študentov ter Hrvaškega akademskega kiuba tudi števiini pripadniki nemško govorečih sodežeianov, ki se soiidarizirajo z bojem koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov v boju za dosiedno in ceiovito izpoinitev čiena 7, so spregovoriti dr. Herbert Gassner za gradiščanske Hrvate, Roman Scheiiander za Kiub siovenskih študentov na Dunaju in dipi. inž. Fetiks Wieser za Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem. Orisati so poiožaj, ki je nastat po sprejetju zakona o narodnih skupinah, ter nakazati trenutna prizadevanja obeh narodnih skupin na raziičnih področjih.
JUGOSLAV! JA
NEDELJA, 1!. S.: 9 05 Poročila — 8.10 Za nedeljsko dobro jutro: Alpski kvintet — 8.40 Tigris, dokumentarni film — 9.30 Zgodbe iz živalskega vrta — 9.55 Ostržek — 10.20 Nikola Tesla — 11.55 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 15.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila
—	19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 20.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a — 21.05 Dokumentoma oddaja — 21.35 V znamenju — 21.50 Glasbena oddaja — 22.05 športni pregled.
PONEDELJEK, 19. S.: 8 55 V šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku — 17.35 Živalstvo Avstralije — 18.05 Neizhojene poti — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vohunska zveza — 21.50 V znamenju — 22.05 Kulturne diagonale.
TOREK. 28.	9.15 V šoli — 15.55 Od Co-
lomba do Havane — 14.50 Poročila — 14.55 Otroška serija — 17.10 Indijski potujoči umetniki — 17.45 Pisani svet — 18.25 Mozaik
—	18.30 Obzornik — 19.10 Risanka — 19.24
Drugi dei večera je vetja) razpravi o soiidarnostnem gibanju ter so biii iznešeni tudi konkretni prediogi za poživitev tovrstne dejavnosti. Ob koncu pa je biia izgiasovana resoiucija v zvezi s 25-ietnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Poudarjeno je biio, da upravičeno praznujemo ta jubiiej, vendar pri tem ne smemo spregiedati, da za dei avstrijskih državijanov dotočita tega dokumenta še niso v ceioti izpoinjena. V prepričanju, da so obveznosti iz državne pogodbe nede-ijive, čien 7 ne sme ostati „zamoičani čien", zato 25 iet državne pogodbe pomeni tud) zahtevo po njeni ceioviti izpoinitvi.
Zetezna Kapta: Razvijanje turizma
Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 20.55 Lutka — 22.15 V znamenju — 22.30 Za lahko noč.
SREDA, 21. S.: 9.30 V šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Moj prijatelj Piki Jakob — 17.45 Umetnost na jugoslovanskih Heh — 18.05 Od vsakega jutra raste dan — 18.35 Mozaik — 16.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Razžarjenje, jugoslovanski film — 22.20 Dnevnik.
ČETRTEK, 22. 5.: 9.10 V šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Tigris — 17.55 F. Bevk: Pestrna
—	18.20 Obzornik — 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja.
V	ponedeljek 28. aprila je imelo Turistično društvo Železna Kapla-Bela (Fremdenverkehrsverein Eisenkappel-Vellach) občni zbor. O delovanju v preteklih dveh letih je poročal predsednik Ziegler: društvo je sestavilo koledar prireditev za občino, delno je na novo označilo sprehajalne poti; za lov postrvi je vzelo v najem del potoka Bele, ponatisnilo je prospekt Železne Kaple in opravilo različne propagandne akcije.
Društvo šteje 58 članov in se trudi, da bi pridobilo še vse ostale nevčlanje-ne obrtnike. Glavna naloga TD pa je predvsem izgradnja turistične infrastrukture, nato skrb za dobro počutje gostov in turistična propaganda. S strani lastnikov privatnih sob je bila izrečena kritika, da TD ni pripomoglo k večji zasedenosti le-teh. Vendar so navzoči tudi ugotovili, da TD težko prodaja proste kapacitete.
V	statističnem poročilu je bilo povedano, da je v občini Železna Kapla-Bela v letu 1979 znašalo število nočitev 41.181, kar je v primerjavi z letom 1978 povečanje za 58 "/o. S tem številom zavzema občina Železna Kapla-Bela v okraju Velikovec 4. mesto (za Skocijanom, Dobrlo vasjo in Zitaro vasjo). Prirastek nočitev za 58 % pa pomeni tudi svojevrsten rekord na Koroškem!
K temu sta seveda pripomogla oba hotela, ki sta ustvarita skupno nad polovico nočitev. Zanimiv je tudi podatek, da je 1976 prenočevalo v občini le 41 gostov iz Jugoslavije, da pa jih je bilo leta 1979 že kar 2483. Skupno je v občini na razpolago 591 turističnih postelj. Od tega 185 privatnih in 160 slabše kategorije v gostiščih. Ravno to pa predstavlja tudi težavo pri prodaji teh kapacitet, saj je današnji gost precej zahteven. V kraju pa poleg tega primanjkuje tudi možnosti za udejstvovanje v prostem času. Najboljši so še pogoji za hribolaze-nje. Zato se v Železni Kapli zavedajo, da so ti rezultati le navidezno ugodni in bi radi storili kaj več. TD ima v svojih načrtih izgradnjo in izboljšavo sprehajalnih poti ter trim steze, mini golt, izdajo knjižice z vsemi informacijami, v letošnjem letu pa še tisk pa-noramakarte. Pri svojem delu se TD srečuje tudi s številnimi težavami. V glavnem se čuti pomanjkanje časa ter strokovnosti funkcionarjev, še posebej pa pomanjkanje sredstev. Zelje so dosti večje od finančnih možnosti. Poleg tega je aktivnost TD prepuščena ožjemu številu izvoljenih članov, ki nalogam niso kos, opaža pa se tudi des-interesiranost članov (saj jih več kot polovica ni prišla niti na občni zbor), kar lahko ogroža celo obstoj.
Na zboru je bilo govora tudi o delovanju občinskega zdravilišča, ki bo moralo poiskati večje količine mineralne vode, in bilo je ugotovljeno, da
Menjava denarja
Stanje v četrtek 15. maja 1980
Za 100	din dobite	57.—	šii.
Za 100	din piačate	64.—	šil.
Za 100	iir dobite	1.49	šii.
Za 100	iir piačate	1.58	šii.
Za 100	mark dobite	704 —	šil.
Za 100	mark piačate	720.30	šii.
zelo malo gostov pride v Železno Kaplo zaradi koriščanja storitev v zdravilišču. Kritiziralo se je tudi pomanjkanje konstruktivnega sodelovanja z občinskimi faktorji (Fremdenverkehrsaus-schuf;), ter problem kompotenc ter problem zbiranja sredstev. Čeprav so nekatera društva precej aktivna, je treba, tudi tu še ugotoviti premajhno zavzetost. Aktivitete kulturnih društev namreč dokazano precej pripomorejo k dobremu počutju gostov. V opravičilo društvom pa je treba zapisati, da se gospodarski in kulturni prijemi le težko ujemajo, saj se pri prvih gre za denar, pri drugih pa za idealizem. Poleg tega še hudo obremenjujejo prispevki za avtorsko agencijo (AKM).
Seveda je govor na zboru potekel tudi o projektu INTERALPCENTER, ki bi omgočil Železni Kapli razvijanje zimskega turizma.
Končno je bilo ugotovljeno še to, da se rezultati dela takih TD pokažejo šele po nekaj letih, ter sprejeto enotno mnenje, da TD v okviru svojih možnosti še naprej deluje in opravlja naloge, ki imajo tudi izgled na realizacijo. Zato je bilo članom odbora izrečeno tudi priznanje za opravljeno delo ter potrjeno ,staro" vodstvo. Sprejet pa je bil tudi sklep, da je v bodoče takoj po sezoni treba razpravljati o opravljenem delu.
*
Nekaj aktivitet, ki ne bodo razveseljevale le goste ter jim koristile, ampak tudi domače prebivalstvo, razvija tudi občina. Konec aprila so prostovoljci (prebivalci in člani raznih društev ter mladina šol) opravili akcijo ZA LEPO OKOLJE. Nabrali so precej odpadkov in materiala, ki bi sicer onesnaževali našo občino. Taka akcija je pravilna, od vseh občanov pa bi se smelo pričakovati v tem oziru tudi med letom nekoliko več discipline.
Niti ni čudno, da občina v prihodnosti namerava uvesti obvezno odvažanje smeti za celotno občinsko področje.
Do 12. maja pa se je možno znebiti tudi še starih steklenic in starega papirja. Ves ta material se uporabi za izdelavo novega in občani naj se po-služijo kontejnerjev, ki so v ta namen postavljeni na zbirališčih v Železni Kapli in na Rebrci. Obvestila je dobilo vsako gospodinjstvo.
Trdfn:'^
RADiO LJUBLJANA
PETEK, 14. 5.: 4.30 Dobro jutro — poročila — 4.50 Dnevni koledar — 5.00 Poročila — obvestila — 5.20 Rekreacija — 5.30 Jutranja kronika — 4.00 Poročila — Dobro jutro, rojaki na tujem) — 4.30 Poročila —
4.50	Dobro jutro, otroci) — 7.00 Poročila —
7.30	Iz naših sporedov — 8.00 Poročila — jugoslovansko in evorpsko zbirno poročilo o prometnem položaju In prevoznosti cest
—	8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Glasbena pravljica — 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem — 9.00 Poročila — 9.05 Z radiom na poti — 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 10.00 Poročila 10.05 Rezervirano za . . . — 11.00 Poročila — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.00 Poročila
—	Na današnji dan — 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.00 Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 13.50 človek in zdravje — 14.00 Poročila — 14.25 Voščila —
15.00	Dogodki in odmevi — 15.30 Napotki
Carifas pomagra v maju
Catifas je znana dobrodeina ustanova, k) se prizadeva pomagati, kjer je največja potreba.
V mesecu maju misiimo na mater. Caritas pa ne misii samo na mater v mesecu maju, kajti vedno več je mater, ki so z otroci prepuščene same sebi (ločitve) in so potrebne pomoči. V posvetovainice Caritasa prihaja vedno več takšnih, ki so prislijeni sami vzgajati otroke. Ti prihajajo po denarno pomoč, po obieko za otroke, po otroški voziček in pa tudi po kontakte oziroma nasvete.
Caritas je pripravljena pomagati, tn ker njeni viri niso neusahijivi, je navezana na denarno pomoč tistih, ki nimajo finančnih probiemov in tistih ki imajo sočutje do drugih. Potrebnim iahko pomagate z vpiačilom na poštni konto št. 1308.275 ai) na konto št. 5587 pri Kdrntner Sparkasse v Ceiov-cu z geslom: „Mai-Freitagsopfer".
Kdor se noče posiužiti položnice, se iahko posiuži kocke, ki jo brezpiačno prejme pri Kdrntner Caritasverband, 9010 Klagenfurt, Sandwirtgasse 4, teie-fon (0 42 22) 85 0 29. Kar ste nabraii pošijite nato na Caritas.
8. Kulturni teden v Globasnici
OD 11. DO 18. MAJA 1980 vabita SKD v Giobasnici in SPD „Edinost" v Stebnu
SPORED PETEK, 16. 5. 1980 ob 20. uri:
Predavanje univ. docenta dr. Hannsa Haasa .Kdrntens Siowenen und der Bsterreichische Staatsvertrag" — .Koroški Siovenci in avstrijska državna pogodba".
SOBOTA, 17. 5. 1980 ob 15. uri v ijudski šoii v Giobasnici
Lutkovna predstava .tgra za poredneže" — nastopajo iutkarji Ka-toiiškega prosvetnega društva iz Smiheia.
NEDELJA, 18. 5. 1980 ob 20. uri
Veseioigra .Poroči) se bom s svojo ženo" — nastopa igraiska sku? pina .Oder 73" SPD Edinost v Piiberku.
VSE PRIREDITVE — RAZEN LUTKOVNE IGRE — SO PRI SOŠTARJU V GLOBASNICI.
Siovensko prosvetno društvo .Vrtača" v Siovenjem Piajberku vabi na
potovanje v KZ Mauthausen
pod strokovnim vodstvom bivšega kacetierja dvornega svetnika dr. Diirrmayerja v nedeijo 18. maja 1980.
Odhod avtobusa: ob 5.00 uri pri Foitu
ob 5.15 uri na avtobusni postaji v Borovijah ob 5.45 uri na žeiezniški postaji v Ceiovcu
Cena znaša 150 šilingov. Prijave z napiačiiom 50 šiiingov sprejemata Krista W)eser, tei.: (0 42 27) 28 05 09 in SPZ v Ceiovcu, Gasometerg. 10, te).: (0 42 22) 32 5 50 do 14. maja. Sprejemajo se tudi prijave interesentov iz drugih krajev.
Ker so isti dan obvezne volitve za državnega predsednika, prosimo, da si nabavite voiitne karte (Wahikarten) na občini, katere bomo oddati nekje grede aii v Mauthausnu.
za turiste — 15.35 Zabavna glasba — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi
—	19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč otroci! — 20.00 Ugante, pa vam zaigramo... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30 Besede in zvoki iz io-gov domačih — 23.10 Petkov glasbeni mozaik — 0.05 Nočni program.
SOBOTA. 17. 5.: 4.30 Dobro jutro! — 4.00 Dobro jutro, rojaki na tujem — 8.00 Poročila — 6.08 Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na poti — 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Sobotna matineja
—	11.05 Zapojmo pesem — 12.10 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli domači napevi — 13.00 Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 14.55 Minute za EP — 14.00 ..Vrtiljak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 škatlica z godbo — 18.30 Mladi mladim — 19.35 „Mla-di mostovi" — 20.00 Sobotni zabavni večer
—	21.30 Odaja za naše izseljence — 23.05 Lirični utrinki — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program.
NEDELJA. 18. 5.: 4.30 Dobro jutro! — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.52 Skladbe za
Kaiotiški dom prosvete v Tinjah
#	v četrtek 29. maja f980 FOLKLORNi VEČER: folkiora iz Že iezne Kaple. Valentin Polanšek bere iz švojih literarnih dei
#	v soboto 24. maja 1980 SKIOPTiČNO PREDAVANJE: ..KOROŠKA Z VSEMi NARAVNiMi LEPOTAM)" Predavateij: dir. Erich Stenutz
mladino — 9.05 še pomnite, tovariši 10.05 Panorama lahke glasbe — 11.00 govor s poslušalci — 11.10 Voščila —
Za kmetijske proizvajalce — 13.50 S nim orkestrom RTV Ljubljana — 14.05 moreska tega tedna — 14.25 S popevko"' po Jugoslaviji — 15.30 Nedeljska rep' taža — 15.55 Listi Iz notesa — 14.20 Gre""* v kino — 17.00 Poročila — 17.05 Populdt"" operne melodije — 17.50 Zabavna raoll ska igra — 18.32 Na zgornji polici — jS'*! Minute za EP — 19.35 Lahko noč, otro^ — 19.45 Glasbene razglednice — 20.00 nedeljo zvečer — 23.05 Lirični utrinki
24.00	Poročila — 0.05 Nočni program.
SLOVENSKE ODDA^ RAD(A CELOVEC
PETEK, 14. 5.: 14.10 Koroški obzornik "* Iz kulturnega življenja (Posnetki s sle"' nostne prireditve ob 25. obletnici P""*' piša avstrijske državne pogodbe 15. ^ v Domu glasbe v Celovcu. — 1. de!)
SOBOTA, 17. 5.: 9.45 Od pesmi do pes*" — od srca do srca.
NEDELJA, 18. 5.: 7.05 Duhovni nagovor -Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 19. 5.: 14 10 Koroški ob:°'* nik — Akademija slov. gimnazije — 1.
TOREK, !0. 5. 9.30 Pisan! svet — H'" Koroški obzornik — Zdrava kraljica", (hf"' rijine pesmi poje kvintet Dunajskega krof' ka) — Zanimalo vas bo: o novem zvon" pri sv. Heml v Podjuni.
SREDA, !1. S. 14.10 Koroški obzornik Minute s tamburaši Iz Loč — Koroški k"h turni pregled.
ČETRTEK, H. S.: 14.10 Koroški obzornik „Kdo je za koga?"
ŠPORTNI VESTNIK
SAK - ASK 1:1
Po dolgi fazi neuspehov si je Siovenci atietski kiub priboril ie končn<? spet točko.
Razburjenost se je začela že pred tekmo, potem ko igraicev iz Slovenije ni bilo. Trener Rogič, vidno prizadet ob tem nepričakovanem ravnanju ..legionarjev", je imel že pri postavi težave. Končno se je pa poskus le obrestoval v obliki ene točke. Iz moštva „pod 23" je predčasno potegnil Sigija Hobla ter Smrečnika, vratar Malle pa je igral prvo kot drugo tekn"? preko cele distance.
SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK vabi na prvenstvene tekme
SAK - Sinča vas .61?*. ^
SAK „pod 23" — Sinča vas (Kuhnsdort) „pod 23" ob 14.45 uri SAK m). — Woifnitz mi.	ob 9.00 uri
v nedeijo 18. maja 1980 na domačem (Koschatovem) igrišču.
Prisrčno Miljeni/
Tekma se je začela s silnim tempom, ki se je držal tudi v drugem polčasu. Čeprav je bil nasprotnik tehnično kot tudi kondicijsko dobro podkovan, so slovenski nogometaši to izenačili z izjemno borbenostjo. "Prvič v spomladanskem kolu se je zares vseh enajst igralcev borilo za vsak meter zemlje.
Po dveh dobrih priložnostih je Slovenski atletski klub povedel v 26. minuti: nasprotnik, ki je igral s offside-pastjo, se je prepočasi izvlekel i% kazenskega prostora, kjer je Martin Hobel dobil žogo po podaji Fere in nato z natančnim strelom premagal nasprotnikovega golmana. Toda že deset minut navrh so nasprotniki izenačiti po nesporazumu SAK-ove obrambe.
Tudi v drugem polčasu se borbena slika igre ni spremenila, le zadetkov ni bilo več.
Postava: Malle; Sommeregger, Lampichler, Woschitz, Pandel; Fera* Sigi Hobel, Gusti Zablatnik; Velik, Martin Hobel, Polanšek.
SAK „pod 23" - ASK „pod 23" 0:2
Z neuspehi prvega moštva se je končala tudi dobra serija moštva .,pod 23". Proti tehnično dobrim nasprotnikom mladi nogometaši niso imeli dosti možnosti tako da rezultat ni bistveno presenetil.
Postava: Malle; Kumer, Smrečnik, Hribernik, Ojster, Zdouc, Hribar* Schnabl; Waldhauser, S. Hobel, Wieser.
SAK MLADiNCi - PODKRNOS MLADiNCi 1:1
Proti prvouvrščenemu so igrali naši mladinci izredno dobro. Povedli so z golom Smrečnika, nasprotnik pa je šele nekaj minut pred koncem tekme izenačil. Le nekoncentracija in sodnikove napake so preprečile pfJ" poln uspeh.