PbStrinavlgčpna v gotovini IZHAJA veak ponedeljek ob i zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din — V Ljubljani Mariboru in Celju dostavi jzn na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno fi Dm UREDNIŠTVO v Ljubi tam, Kr^ftjeva ul 5. telefon St 3722. 1/21 3124. 3121 317b UPRAVA V Ljubljani Prešernova ui tehfon St 3122. 3121 1124, V2\. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Hre* lernova ul 4. telefon St 2492. Leto III. Liubliana, 21. oktobra 1Q?9 Ste* 42 Ljubljana se klanja spominu Vladimiria Gortana Mogočna žalna manifestacija ljubljanske akademske mladine in vsega prebivalstva - Maš* zadušnica in žalno zborovanie - Vedno globlji odmevi po Jugoslaviji in v inozemstvu Ljubljana, 20. okt. Za Beogradom, Zagrebom in Splitom je danes Ljubljana na krasen pijeteten način izkazala čast spominu nesrečne žrtve fašizma, Vladimiru Gortanu. Naša akademska omladina, plamteča v svojem pravem nacionalizmu in zvesto utripajoča za usodo jugoslovenske narodne manjšine onstran meje. je tudi tokrat, vsa presunjena od brezmejno krute smrti preprostega, idealnega istrskega mladeniča, dvignila srca k visoki žalobni počastitvi spomina svoiega vrstnika in združila množico ljubljanskega prebivalstva h prelepi manifestaciji. Akademska mladina se je v velikem številu zbrala točno ob 10. na univerzi ter odkorakala v sprevodu. ki sta mu na čelu nosila dva akademika dvoje črnili bander, preko Kongresnega trga, Šelenburgove ulice in Dunajske ceste do kavarne »Evrope«. Tu so se ji pridružili Člani društva »Soče«, Organizacije jugoslovenskih emigrantov. Jugoslov. Matice, Kluba Primork, Slovenske straže in drugo občinstvo. Impozantni sprevod se je pomikal dalje po Celovški cesti do nove šišenske cerkve, kjer se je na inicijati-vo akademske omladine vršila ob pol 11. maša zadušnica. Prostorna bazilika se je hitro polnila. Videl si zbrane ljudi vseh slojev in stanov, staro in mlado, gospoda poleg preprostega delavca. Mašo zadušnico je daroval pred stranskim oltarjem Svetogorske Matere Božje goriški izgnanec g. Doktoric, ki je imel po evangeliju lep rodoljuben govor, v katerem ss ie spominjal nedolžne žrtve Vladimira Gortana in vsega našega naroda, trpečega pod fašističnim pritiskom. Poudaril je, da mora tudi kot katoliški duhovnik obsoditi preganjanje nedolžnih naših rojakov, ki jim ni niti več dovoljeno moliti Boga v materinem jeziku Njegov govor je bil prežet s pravim krščanskim duhom in je vsem prisotnim izvabil solze v oči. Med mašo ie krasno pel pevski zbor akademikov, ob strani oltarja pa sta stala zastavonoši s svojima črnima ban-deroma. Po službi božji se je množica vsula iz cerkve ter se formirala zopet v sprevod s Črnima banderoma na čelu. Udeležniki spominske svečanosti so odšli odkritih glav izpred šišenske cerkve v globokem molku skozi Šiško po Gosoosvetski cesti. Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici, preko Kongresnega trga pred univerzo. Iz vseh udeležnikov sprevoda ni bilo čuti glasu. Bil je to veličasten sprevod, veličastna demonstracija in manifestacija, ki jo je Ljubljana redko videla enako. Med potjo so se venomer priključevale nove gruče ljudi, in pred univerzo ie množica narastla v velikem obsegu. Ko je sprevod zavil v preddverje našega najvišjega znanstvenega zavoda, okoli kamenite plošče, ki ima vrezan datum rapallske pogodbe, je bil pogled na ves zbor presenetljivo lep. osvajajoč. Pred univerzo je zapel pevski zbor akademikov turobno žalostinko »Blagor mu«, nakar je prvi izpregovoril v imenu naprednih jugoslovenskih akademikov g. Iskra. »Kamen aneksije pred univerzo je bil postavljen Dred leti v spomin na velike žrtve našega naroda in v njem so simbolizirani vsi naši kraji Primoria, del Triglava, v njem je tudi ogenj mučeniš-ke smrti umrlega Vladimirja Gortana, ki ga je gojil v svoji duši za svobodo vsega svojega naroda«. Nato je g. Iskra govoril o osebi pokojnega Vladimira Gortana, poudarjajoč: »Jesenski dež je pač opral z njegovega groba sveže prelito kri, toda v naših srcih bo živel v večnem spominu in nihče izmed nas ne bo mogel nikdar pozabiti nanj. Vlad;mir Gortan je padel zaradi svoiega -'dealizma. zaradi ljubezni do svoje rodne grude.« Ko je govornik omenjal ime mučeni-ka Vladimirja. sta dva akademika položila na ploščo z datumom rapallske pogodbe trnjev venec z jugoslovensko trobojnico. ovito v črno kopreno. v počastitev spomina nedolžne žrtve. Akademik Iskra je nadalje izvajal: »Pač nihče med zatiralci našega naroda ni mogel pričakovati, da bo prelita kri Vladimirja Gortana izzvala h k odziv v Jugoslaviji, da bo izzvala eno-dušen protest, splošno žalost in da se bo ves trinajstmilijonski jugoslovenski narod oziral proti njegovemu srrobu. Tisti, ki so se zbrali tu. so prišli od ene onih maš. ki so se darovale po vsej naši državi za dušo mučenika Vladimira. Pozivam vas. da ob tem svečanem trenutku prisežemo. da bomo vsi posvetili svoje moči za to. da bo jugoslovenska država zrasla in postala čim n-očneiša.« Učinek prisege je bil silno močan. Nato sta govorila še akademik Hribov-šek in Istran prof. Zgrabliič za društvo »Sočo«. Oba sta slavila žrtve fašističnega režima ter protestirala proti zatiranju našega naroda zaradi niegovega stremljenja oo priznanju najenostavnejših Človeških oravic. Vse tri govore je množica poslušala odkritih glav ter spominu mučenika Gortana ponovno vzklikala »Slava« Po končanih covnrih so akademiki zapeli pesem »Hej Slovani«, ki so jo isto-tako Dosln.šal? vsi odkritih cdav. Preprečeno manifestiranje po mestu S tem je bila spominska svečanost končana in na poziv nekega akademika, naj gredo vsi prisotni manifestirat po mestu za Jugoslavijo, se je množica začela pomikati do Kongresnem trgu. V tem trenutku pa je nastopil oddelek policije, pripravljen v Zvezdi, ter pričel razganjati manifestante. Splošno je policija spremljala potek žalne manifestacije z vso budnostjo ter je nastopala dosledno zelo energično, a najodločneje v momentu, ko se je nameraval razviti sprevod po mestnih ulicah. Policija je res kmalu razgnala občinstvo in nato še vse večje skimine. ki so sp vedno znova zbirale v centru mesta. Par akademikov je bilo aretiranih, po zaslišanju pa so bili menda vsi zopet izpuščeni. Demonstracije in manifestacije so bile tako okrog pol 14. končane! Zapustile so v srcih Ljubljančanov vtis. ki vztrepe-tava v dušah vseh Jugoslovenov z bridkostjo: — Slava Ti. mladi, nesrečni naš istrski brat Vladimir Gortan! . . . Spominska svečanost beogrraiskih srednješolcev Beoerad. 20. oktobra. Danes dopoldni* so imeli beozralski sredniešolci na TI mo ški zimnazri svoie običaino zborovanie. ta se ie spremenilo v spominsko svečanost z« Dokoinim Vladimiriem Gortanom Pn pri-zodnem zovoru ie izrazila ooko'niku srea njeSolska mladina čast 7, večminutnim molkom. Po spominski svečanosti sn bila, prečitana poročila o 11. konzresn srednie-šolcev. ki ie bil letos v Celiu Protestni shod v Pirohi Beograd, 20. oktobra. Kakor noročaio Iz Pirota. se ie danes vršilo tamkai protestno zborovanie zaradi usmrtitve Vladimiria Gortana Zborovanie ;e otvoril in mu predsedoval odvetnik Lazovič. nakar ie zovo ril istrski Slovenec Serdar. ki ie opisa« obupni položai naših roiakov v Italiji N« zborovaniu ie bila spre:eta resoluciia. ki pravi med družim, da meščani Piritota naS-ostreie obso!aio postopanje fašizma z iuzka po sofijskih ulicah, ne bo ne koristi ne večje svobode. (AA) Sofija, 20. okt. Med nacijonalnimi liberalci je ponovno izbruhnil razkol. Smilov. dosedanji predsednik te stranke, je podal ostavko. Z njim so izstopili njegovi številni prij"atelji. Sodi se. da bo Smilov ponovno ustanovil lastno stranko. (AA) Novi afganski kralj Narodna skupščina v Kabulu je proglasila Nadir Khana za afganskega kralja. Navzlic proglasitvi in čeprav ima novi kralj za seboj večino plemen, je položaj v Afganistanu slejkoprej negotov. Ni izključeno, da se vrne v Kabul Amanulah, ki živi sedaj v Rimu. General Nadir Khan je zelo izobražen ter je bil afganski poslanik v Parizu. Pod kraljem Amanulahom. s katerim ga veže ozko prijateljstvo, je bil vojni minister. Novi kralj, ki je že četrti v tem letu, je že sestavil svojo vlado, v kateri zavzema mesto ministrskega predsednika in vojnega ministra, njegov brat pa je finančni minister. Vsi afganski poslaniki v inozemstvu so odpoklicani. Za vodjo zunanjega ministrstva je imenovan naučni minister bivše Amanulahove vlade. Slika prikazuje najnovejšo fotografijo novega kralja. Ankara (Angora). 20. okt. Anatolska agencija poroča: Afganski zunanji minister je poslal zunanjemu ministru turške republike brzojavko, v kateri mu sporoča, da je Nadir Khan stopil na afganski prestol in da je želja novega vladarja, da se med obema državama obranijo v bodoče tesna prijateljski odnoSaji. (AA) Sofija, 20. okt. Novoimenovani angleški poslanik WatterIow je danes izročil kralju Borisu svoje akreditivne listine. (AA) Sofija, 20. okt. Bolgarska časopisna agencija poroča: Kralj Boris je sorejel včeraj v svečani avdijenci delegate s kongresa za svetovni mir v Atenah, ki so DriSDeli v Sofijo. V njihovo čast se je vršil sinoči svečan banket, ki jim ga je nriredila bolgarska sekcija društva za mir. Na banketu je govorilo več govornikov, katerim se je zahvalil v imenu delegatov podDredsednik belgijskega senata Lafontaine. V svojem govoru je Dohvalil bolgarski narod, ker je miroljuben. Delegati so nocoj odpotovali iz Sofije. (AA) Sofija, 20. okt. Danes je bil zaključen 18. kongres bolgarskih zdravnikov. (AA) Sofija, 20. okt. V Vladajski ulici je skupina mladeničev ugrabila devojko in jo odpeljala z avtomobilom neznano-kam. O mladeničih in devojki ni ne duha ne sluha. (AA) Kralj v Topoli Beograd, 20. oktobra. Nj. Vel. kralj je danes odpotoval v Topolo. (AA) Prisega vojnih akademikov Beograd, 20. okt. Danes je bila v vojni akademiji izvršena svečana prisega novih gojencev, 57. razreda. Svečanost se je vršila na dvorišču vojne akademije, v prisotnosti starešin šole in upravnika akademije generala Josipa Kostiča. Po izvršenih obredih pravoslavne, katoliške in muslimanske cerkve je imel general Kostič na nove gojence nagovor, v katerem je poudarjal pomen prisege za nove vojne akademike in kasnejše oficirje. Na koncu svojega govora je pozdavil Nj. Vel. kralja kot vrhovnega komandanta vojske. Z odsviranjem državne hiimne, je hila svečanost končana. Političen umor v Avstriji Gradec. 20. oktobra. Ko se je nocoj vračal pristaš Heimwehra inž. Anton Mayer z ženo in svakom z večera Heimwehrovcev, je prišlo v Langenwangu med njim in delavcem Lorenzem Ardnerjem do prepira. Ardner ie psoval Maverja: ko se je Maver obrnil ie zapazil, da ima Ardner odprt nož v rokah. Pozval ga je, naj nož odloži, česar oa ta ni hotel storiti. Ardner je zaradi teea uporabil orožje. Ko je Ardner padel je imel odprt nož še v rokah. Na drugih heimvvehrovskih zborovanjih ni prišlo do incidenta. Velika tramvajska nesreča v Budimpešti Budimpešta, 20. oktobra. Danes popoldne ob pol 1. sta se zaradi napačno postavljene kretnice na trgu pred parlamentom zadela dva voza cestne električne železnice. Trčenje je bilo tako močno, da sta se oba voza skoraj popolnoma razbila. Devet oseb je bilo ranjenih, med njimi trije težko. HaUsmaun obsojen na 4 leta Innsbruck, 20. okt. Včerai ie bila ra»* glašena razsodba v Halsmannovem procesu. Obtoženi Halsmann ie bil zaradi ubola obsojen na štiri leta težke >eče t enim postom na mesec. Zagovornik ie vložil ničnostno pritožbo. Obsojenec obsodbe m fiaotel spreleti. Kako je umrl Vladimir Gortan Poročilo očividca — Neresnične vesti fašističnih listov Sašak. 20. oktobra. Očividec, ki je prisostvoval čitanju obsodbe v puljskem procesu in ki je prišel na Sušak, je izpovedal, da so vsi že v naprej vedeli, kako bo obsodba stroga. Zato ni nikogar presenetila. Edino 171etni Ladavac je po obsodbi v kletki, v kateri je bil s tovariši, zaklical: »Pustite me domov, jaz nisem kriv.« Ostali obsojenci so sprejeli obsodbo mirno in skoro s prezirom. Ko ie Vladimir Gortan zvedel, da je obsojen na smrt z ustrelitvijo v hrbet, je komaj vidno prebledel. Stisnil je ustnice, po nekoliko trenutkih dvignil glavo ter apatično zakrožil s pogledom po vseh prisotnih. Obsodba je bila izrečena obsojencem v kletki, nakar so najprej odpeljali štiri na 5'ečo obsojene, nazadnje pa posebej Vladi-mirja Gortana, ki so ga odvedli v posebno celico. Čim je Gortan prišel v celico, se je zgrudil na slamnjačo ter pričel strmeti nepremično v strop. Poročilo nekaterih italijanskih listov, da je Gortan po razsodbi zajokal ter padel na kolena pred nekim kara-binjerskim narednikom, je netočno. Gortan je nekoliko kasneje, ko je bil prepeljan v cedico. pozval čuvaja in ga naprosil, naj mu pripeljejo njegovega zagovornika. Gortan je svojega advokata naprosil, naj vloži prošnjo za pomilostitev, kar je bilo takoi tudi storjeno. Kakor znano, pa ie poveljnik tržaškega vojnega zbora odklonil, da bi prošnjo poslal italijanskemu kralju. Ta negativni rezultat prošnje za pomilostitev ni bil Gortan« objavljen do poslednjega trenutka. Gortan sploh ni verjel v uspeh prošnje za pomilostitev m si je bil na jasnem, da bo padel kot žrtev eksemplarične kazni ter se je takoj pričel pripravljati na smrt. Skoro vso noč je prebdel s pušenjem cigaret pri konjaku. Pred zoro je pustil poklicati duhovnika. Po razporedu bi moral biti Gortan ustreljen na istem mestu, kjer je bil izvršen napad 24. marca, v poslednjem trenutku pa so to opustili, ker se je italijanskim oblastem zdelo preveč riskantno, peljati Gortana iz Pulja do Pazina. Zato je komandant vojnega zbora v Trstu odredil, nai se Gortan ustreli v neposredni bližini Pulja, nedaleč od pokopališča, na puljskem vojaškem vežbališču. Rano zjutraj je bil Gor-ta eskortiran na morišče. Tu so pred njim izkopali jamo. pred njo postavili stol ter nanj posadili Gortana z zavezanim ohra-zom, obrnjenega proti jami. V tem položaju so ga našli izvršitelji obsodbe. Na morišče so imeli dostop samo posebej pooblaščeni ljudje in par privilegiranih fašističnih ■novinarjev. Ob 5. 30 zjutraj je došel na morišče oddelek milice šestih vojakov, določen za iu-stifikaeijo. ki ga je vodil fašistični oficir. Miličniki so se povsem tiho približali na 10 korakov za Gortanov hrbet ter se ustavili kakor ukopani. Oficir le dvignil sabljo, nakar so miličniki namerili puške in ko ie oficir naglo zamahnil s sabljo proti zemlji, je počilo šest strelov, od katerih je bil Gortan takoi ubit. Značilno je, da sta bila poleg oddelka miličnikov tudi dva karabinjerja, dobra strelca, ki sta imela nalog, da bi z dobro merjenimi streli usmrtila žretv, ako bi miličniki zgrešili. Takoj po justifikaciji ie bila konstatirana Gortanova smrt, nakar so ga Drenesli na vojaško pokopališče in pokopali. Moskva odklonila prošnjo Trockega Aretacija Rakovs&ega — Zanimive izjave Trockega o svoji kapitulaciji Berlin. 20. oktobra. Kakor Doroča levičarsko komunistični tisk. ie bila prošnja Trockega za zopetni sprejem v rusko komunistično stranko odklonjena. Dalje po-roča. da ie GPU aretirala v Saratovu bivšega sovjetskega poslanika v Parizu Ra-kovskega. ki se ie pred kratkim skupno s Trockim obrnil na Stalina s prošnio za zopetni spreiem. Rakovski je bil izgnan > Bariauul, ki leži 350 km iužno od Tomska. Ta ukrep je smatrati kot odgovor vodstva ruske komunistične stranke na prošnjo Trockega za zopetni sprejem. Carigrad. 20. oktobra. Trockii biva kliub poznemu letnemu času še vedno na otoku Principo v Marmarskem moriu ter se bo šele tekom prihodnjega meseca vrnil v Carigrad. Na vprašanje no vinar i ev. kako ie treba sprejeti vesti o dozdevni kapitulaciji njegovih pristašev, ie odgovoril: Vesti o naši kapitulaciji so popolnoma neresnične. Nastale so zaradi tega, ker ie nekaj deportirancev poslalo vodstvu ruska komunistične stranke iziavo. v kateri za* hteva. nai iih zopet soreimeio v stranka. Tudi jaz sem podpisal to iziavo. Ta izia-. va oa nima nič skupnega z iziavo Radeka in tovarišev o kapitulaciji, ki ie bila se* stavljena tako. da so se Radek in tovariši odrekli svojega opoziciionalnega programa, priznali svoje napake in prosili za zopetni sprejet v stranko. Izjava Rakovskega, k* so io sprejeli vodilni elementi opozicije, p* se glasi: Ker so dogodki popolnoma potrdili ideie opozicijskega programa, na ka. terega se morate stalno sklicevati, vas pozivamo, da popravite napako, ki ste jo storili s tem. da ste nas izključili iz strah-ke. z zooetnim spreiemom«. Na vprašanje, ali pričakuje Trockii zaradi te izjave praktičnega rezultata, ie odgovoril: »Ne. ako ie kot. praktičen rezultat razumeti v sedanjem trenutku zopetni spreiem opozicije v stranko. »Na vprašanje. kaj nai bi bil neposredni namen te izjave, ie odgovoril Trockii. da ie namen razviden iz nie same. Opoziciia ootriuie v njej množici strankinih tovarišev, da s® zvesto drži oktoberske revolucij e in sovjetske republike in da ie neločliivo združena s proletarskim jedrom stranke. Opozicija je v ostalem podala v onem kritičnem trenutku zadnjega leta enake iziave. To Je edina mogoča in potrebna oblika, v kater; lahko opozicija voliva na celokuonost stranke. S kapitulacijo tako postopanje nw ma nič skupnega. Razsodba v harbinskem komunističnem procesu Epilog predigre k sedanjemu rusko - kitajskemu sporu ge priče niso bile zaslišane m da nd dokazana udeležba obtožencev pri nameravanem komplotu. Kar se tiče požganih dokumentov iin fotografij je povsem ugotovljeno, da sta jih mogla požgati le Melntji-kov (bivši sovjetski konzul) in Znamenskij. To pa je dolžnost vsakega konzula, ker so v vsakem konzulatu tajni državmi dokumenti. Ko je zagovornik Minskij izjavil, da je postopanje sodišča v nasprotju s kitajskimi zakoni, mu je sodišče odvzete besedo i jeafc kot obvezen predmet. (AA). Francoski davčni dohodki Pariz, 20. oktobra. Davčni dohodki so znašali meseca septembra 3.366.910.000 frankov, to ie za 534.411.000 več kot te bilo predvideno v proračunu. Davčni dohodki v septembru presezaio davčne dohodke v mesecu septembru I. 1928. za 261.583.600 frankov. (AA). Nemški državni proračun Beriin, 20. oktobra. Državna vlada se ie bavila z naknadnim proračunom, kakor ga je v bistvenem sestavil državni finančni minister. Naivečie težave povzročajo zahteve državnega delovnega ministra. glede katerih do sedai še ni bil dosežen sporazum. Naknadni proračun vsebuje večinoma postavke, ki so likvidne na pritisk tako n. pr. iz belgiiske pogodbe o markah 16 milijonov mark. oo dogovorih o zasedbenih stroških 30 mili?, mark itd. Omembe vredno 'e. da se ie v zvezi s tem državni finančni minister odločil, da bo na željo državnega zbora vstavil tudi znesek 10 milijonov mark za zasedeno ozemlie. Smrt bandita Coitaricha Rim, 20. oktobra. V jetnišnici Santo Štefan o Ventotenne je umrl zaradi težke želodčne bolezni znani fetrsiki ropar Gio-vanni Oollarich, ki je bil 15. novembra 1925 obsojen v Puli zaradi 16 zločinov na dosmrtno ječo, poostreno z ll-lotram samotnim zaporom. y ječi, kamor so ga pri-peljaii v novembru 1925, je dolgo kljuboval strašni usodi v upanju na svobodo, ko pa je u videl, da ga bolezen uničuje, se je udal in skesano umrl. Izbruh Vulkana Pariš, 20. oktobra. Danes je pričel tretjič bruhati ognjenik Montpelč. Bruhanje je trajalo 10 minut in ga je spremljalo podzemsko bobnenje ter beli dimi i® žrela. Ugotovili so, da so se udrli veliki kosi hriba. Guverner je odredil, da »e is^raznijo kraji Procbeur, St. Pierre in Mornoronge. Sklepi Zveze jugoslo-venskih mest Split, 20. oktobra. Včeraj popoldne se je nadaljevala eeja poslovnega odbora Zveze jugoslovenskih mest Razpravljalo se je o finančnih razmerah naših mest ter je bilo sklenjeno, naj ee naprosi predsednik vlade za odredbo, da bi se zveza meet obveščala o vseh načrtih posameznih ministrstev, bi se tičejo občin in njihovih novih davčnih bremen. Zveza izjavlja, da je pripravljena najlojalnejše sodelovati pri vseh zadevah samoupravnega značaja, ki imajo svoj izvor pri državnih ali samoupravnih oblastih. Razen tega hoče naprositi predsednika vlade, da bi se čimprej izdal zakon o mestnih občinah. Kongres Zveze zdravstvenih zadrug Beograd. 20. oktobra. V Beogradu je bil danes 8. kongres Zveze zdravstvenih zadrug. ki se je vršil v prostorih Rdečega križa. Zborovanju je prisostvoval tudi zastopnik kralja polkovnik Caric, nadalje minister za kmetijstvo dr. Frangeš ter predstavniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. S kongresa je bila poslana pozdravna brzojavka Ni. Vel. kralju. Kongresu je predsedoval dr. Prohaska. Podanih je bilo več referatov o zdravstvenih razmerah med našim narodom in o nalogah zdravstvenih zadrug. Govoril je tudi minister dr. Frangeš. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da predstavljajo zdravstvene zadruge najpopolnejši sistem organizacije zdravstvene službe ter najpopolnejšo obliko pospeševanja hi-giienske zavesti naroda glede na kolektivno sodelovanje za zboljšanje splošnih zdravstvenih razmer. Resolucija zahteva, naj se zdravstvena služba organizira na podlagi zdravstvenih zadrug ter čim prej uveljavi v to svrho tudi poseben zakon. Zdravstveno zadružništo naj se v tem zakonu izenači glede pravic in ugodnosti z gospodarskim zadružništvom. Nadalje se poudarja potreba podpiranja zdravstvenih zadrug od strani države, banskih uprav in drugih iavnih ustanov. Sporazum v Hrvatskem sokolskem savezu Zagreb. 20. oktobra. Danes ob 9. dopoldne se je vršUo nadalievanie skupščine hrvatskega sokolskega saveza. ki ie bila 14. iulija prekinjena, ker ni prišlo do sporazuma pri volitvi starešinstva. Tedaj sta bili namreč predloženi dve listi, nrva z dosedanjim starosto Lodkom Križem, druga funkciionarji hrvatskega sokolskega savts* za uvedli živahno akciio. da bi ne orišlo v organizaciji do razkola. Danes ob 9. dopoldne se ie poslovni odbor r delegati iz pokrajine umaknil najprej na nosvetovanic. dočim ie ostalih 400 delegatov ostalo v dvorani. Atmosfera ie bila nrecel napet*. Zaradi posvetovanja vodstva, se ie skupščina pričela šele ob 10. in ie traiala samo 20 minut. Dosedanii starosta Ladko Križ .ie delegate pozdravil z govorom v katerem je omenil puljski proces in naglasil. da bo ohranjen žrtvam večen spomin. Nato ie dosedanii starosta Križ izjavil, da odstopi kot član vodstva, kar ie skupščin« vzela na znanie in z vzklikom izvolila nov odbor s starosto Mil. Praunsbereerjem. Po pozdravnem govoru staroste ie bila skup«, čina zaključena. Finančni minister odpotoval v Pariz Beograd, 20. oktobra. Finančni minister dr. Stanko Švrljuga je nocoj odpotoval v Pariz, da sodeluje na sejah komisije za vzhodne reparacrije. Ministra spremlja dr. Milorad Djordjevič, šef proračunskega odseka v ministrstvu financ. (AA) Reorganizacija Udruženja gledaliških igralcev Zagreb, 20. oktobra. Danes ie bila v narodnem gledališču redna letna skupščina krajevne organizacije Udruženja gledaliških igralcev. Na zborovanju ie dosedanii predsednik Joca Cvijanovič odstopil zaradi starosti ter je bil namesto njega izvoljen za predsednika Josip Maričič. ki ie v svojem govoru navedel, da obstoji stremljenje za izpremembo imena Udruženja igralcev, ki bo po novih predlogih razdeljeno na razne sekcije in sicer na dramsko, operno, orkestrsko in tehnično. Vrhovno upravo Udruženja H v bodoče tvorili delegati vseh teh sekcij. Po končanem zborovanju se je novo predsedstvo zagrebške organizacije gledaliških igralcev predstavilo upravniku zagrebškega narodnega gledališča Čekiču. Velik požar v Zagrebu Zagreb. 20. oktobra. Davi ob 2. je nastal velik požar v središču mesta in sicer na Kaptolu št. 21, kjer ie pogorelo dvoriščno poslopje, last Kaptola. V pogorelem traktu je imel špediter Vučkovič shranjeno večio množino sena in slame ter hlev za konje. Poleg hleva je bila zgradba z mnogo perutnine. Požar, ki se ie zaradi nakupičenega sena m slame silno razširil, je zajel tudi tri konje v hlevu. Dva sta zgorela, dočim se je tretji ves opečen odtrgal iz hleva na dvorišče, kjer je kmalu nato poginil. Škoda znaša okoli 400.000 Din. Kaptol ni oškodovan, ker je bila zgradba zavarovana. Največ škode trpi špediter, ki sploh ni bi! zavarovan. Romunski uspeh v Haagu Bukarešta. 20. oktobra. Pred inozemskimi novinarji je podal zunanji minister Mi-ronescu izjave o svojem potovanju v Pariz in London. Med drugim je sporočil, da je Romunija dosegla na konferenci v Haagu ta uspeh, da so bile vzhodne reparacije združene Z nemškimi reparacijami. Razen tega ie Francija popustila 55.5% romunskih dolgov. Glede sedanjih pogajanj v Parizu zastopa Romunija stališče, da mora od vzhodnih reparacij prejeti najmanj toliko, kolikor mora sama plačati drugim državam. Romunija ne ugovarja, da bi se vsota, ki io mora plačati Madžarska, znižala. V tem primeru pa Madžarska ne more staviti velikih zahtev v optantskem vprašanju. Zanimive akrobacije na letalskem mitingu Lepo popoldansko vreme je včeraj omogočilo obsežno prireditev na ljubljanskem vc;sškem vežbališču LJubljana, 20. oktobra. Za letalski miting, ki ga je priredil ljubljanski Aeroklub »Naša Krila« povodom svoje 51etnice. ie vladalo med ljubljanskim in okoliškim občanstvom prav veliko zanimanje. bilo pa je odvisno seveda samo od vremena. ali se bo miting sploh mogel vršiti. Jesen je pač začela nastopati s svojo na-gajivostio. Dočim pa je včeraj in preko noči deževalo z manjšimi presledki, je nebeški vremenar bil za danes Aeroklubu vendar naklonjen. Jutro se je zdramilo zopet vedro in solnčno. počasi so na rebo prijadrali oblaki in zdaj pa zdaj rešili na Ljubljano in okolico droben dež, nakar so zopet sledili presledki vedrine. A okrog poldneva se je vreme vendarle ustalilo in ves popoldan je bil tako prijetno solnčen. da je lahko k ogiedu akrobacij na vojaškem vežbališču pri Devici Mariji v Polju zvabil lepe tisoče občinstva. Letala in piloti Ce se prav vzame, to sicer ni bila domača prireditev, marveč se je pod okriljem našega Aerokluba vršila produkcija treh letal nenrške tvornice Raab & Katzenstein v Casselu. ki .ie na miting poslala tri svoja lahka športna dvosedežna letala in izvrstne Pilote pod vodstvom solastnika tovarne g. Antona Raaba, ki je slovit nemški letalec. Letala so bila predsinočniim po železnici pripeljana v Ljubljano, kjer so iih tekom noči sestavili in so se včeraj izvršile uspo-sobljenostne preizkušnje s popolnim uspehom. Za aranžman mitinga so piloti kassel-ske tovarne gg. Kropf. Miiller in Wolt že prejšnje dni prispeli v Ljubljano, dočim se je g. Raab v spremstvu kompanjona pripeljal včeraj. Iz Zagreba so priletela tudi tri vojaška lovska letala, ki pa se aktivno niso udeležila mitinga, marveč ie njih prihod v zvezi z manevri. Propagandni let nad Ljubljano Cim se ie dopoldne vreme sprevedrilo, so se vsa tri Raabova letala dvignila na letališču v Šiški k propagandnemu poletu nad Ljubljano. Mogočno brnenje motorjev in propelerjev je izvabilo na ulico mnogo občinstva, ki ie z velikim zanimanjem sledilo kroženju letal, pohitevajočih v lepih vijugali mestoma prav nizko nad Ljubljano. Pozornost je že dopoldne, a vse bolj še popoldne na letališču vzbujalo letalo, na katerem so se z velikimi črkami blesteli rdeči napisi dnevnika »Jutro«. Po propagandnem kroženju, tekom katerega so piloti vsipali na mesto tudi številne drobne letake in ki je trajalo dobre pol ure. so letala krenila na vojaško vežbališče, kamor so kmalu začele prihajati gruče radovednega občinstva. Dotok je proti 14. uri in še dolgo nato neprestano naraščal, da so številni reditelji, katerim ie bil v pomoč dodeljen tudi oddelek vojaštva in nekaj orožnikov, kmalu imeli polne roke opravka, preden so vso množico v obliki velikega kvadrata razporedili vsenaokrog po obsežnem vojaškem vežbališču. V fronti blizu gozdiča so se nabrali številni avtomobili, motocikli in kolesa, a avtobusi so še venomer dovažali radovedne gledalce, ki so radevolje plačevali vstopnine 10 Din; mno-no pa je seveda bilo tudi zastonjkarjev, ki so se razmestili sem in tja v obližiu železniške proge, kakor tudi po robovju bližnjih polj, kjer pa menda niso megli povzročiti kake posebne škode, ker je letina že pobrana. Pričetek letalskega mitinga je bil dokaj točen. Vsa tri letala so se v lepem startu dvignila k pozdravnemu letu nad letališčem in takoj navezala zanimanje za napovedani program. Prav dobro sta nato živce gledalcev napela letalca Raab in en pilot njegove tovarne, ki sta začela izvajati posamezne akrobacije, prekucavajoč se v elegantnih Napoleon v Trstu Tržaški fašistični dnevnik >11 Popolo di Triestec je o priliki ilirskih proslav v Ljubljani, čijib pomen za bodočnost je hotel prikriti s prostaškim sramot^njem visokih predstavnikov naše vlade, priobčil daljši članek na prvi strani z naslovom »DeVeta banovina«. V tem članku se bavi s klijigo dr. Jožeta Rusa »Napoleon ob Soči«:. (Izdala založba r,Luč< v Ljubljani.) Med drugim pravi: »V knjižici je opisano Napoleonovo delo, od 1796 do 1814. in veliki Korzičan — nedvomno velik po svojih vojaških vrlinah in po 6vojem imperiju — je prikazan kot največji geograf zadnjega stoletja, morda glede njegove strateške genialnosti. Avtor se čuti srečnega, ko omenja, da je smatral Napoleon v prvem času Sočo za mejo med italijansko državo, ki jo je ustvaril on, in med ilirskimi provincami. Toda sam Napoleon je pozneie priznaval, da bi bila ta meja bolja na črti Snežnik - Učka. izključeval pa je — pravi dr. Rus _ Reko iz območja italijanske meje. Napoleon — ugotavlja z veseljem avtor knjige — je kljub svojemu latinskemu poreklu privoščil Podonavju Pivko kot prehod preko Dinarskega krasa k morju. Dt. Rus zaključuje s trditvijo, da je bilo podonavsko (ilirsko) Primorje za Napoleona geografska realnost kakor Italija in Francija. Težko je napraviti dejanski zaključek te knjige, ki daje Napoleonu nepričakovano diplomo geografa in dopušča Italiji nekoliko prisiljeno mejo na Snežniku, izvzemši seveda Reko, mesto — če še kdo ne ve — srbske tradicije in določeno najbrže skupno s svojim zaledjem za sedež reške banovine.« Fašistični gospodje v Trstu so oči vidno dr. Busovo knjigo naglo prelistali in si na- ?ravi!i sliko, kakršno si morejo le želeti, e bi bili gospodje zares proučili vsebino knjižice, ne bi mogli Napoleonu odrekati od vseh zgodovinarjev priznane resnice, da je vendarle bil največji praktični geograf novpga veka! Obsodba madžarskih komunistov Lille, 3). oktobra. Enajst madžarskih komunistov, ki so 19. avgusta vdrli v madžarski kazino v Rubaivu, je bilo obsojenih na zaporne kazni od 3—18 mesecev. Redni občni zbor društvu kvnservatori-sfov se bo vršil drevi ob 20. uri v poslopju »Glasbene Matice«. zavojih, zdai v ioopingu in roolingu, dvigajoč sc nato zopet liki spirala drzno navzgor. nakar ie sledil nagel padec prav v bližino zemlje, kier pa .»e ie letalo v krasnem polkrogu zopet dvignilo strmo navkreber in se v primerni višini upognilo v daljši hrbtni let, nakar »e sledila kombinacija vseh teh akrobacijskih figur v en lik. Občinstvo, dasi že od zadnjega velikega mitinga pred tremi leti povečini vajeno slič-nih zračnih akrobacij, je vendar z vsem zanimanjem sledilo -es krasnim izvajanjem nemških pilotov ki jih je po pristanku zasluženo nagradilo z živahnim odobravanjem. Godba Dravske divizije, kj je pridno svi-rala ves popoldne, je v primernih trenot-kth znala še posebej dvigniti navdušenje, a silovito hupainje in brenčanje avtoroobilov je v pozdrav pilotom še posebno pripomoglo »simfoniji« na letališču. Z napetim interesom je nato publika pričakovala vratolomne akrobacije Roberta Kellnerja češkoslovaškega kralja zraka, kakor ua splošno imenujejo. Kellner je pred dnevi slučajno prišel v Ljubljano in se kot športnik ponudil za sodelovanje na mitingu. Na letalu, ki ga je vodil pilot Pavel Knopf in ki je bilo za tovrstne akrobacije opremljeno s cirkuškim trapecom na spodnjem >n raznimi žicami na gornjem krilu, se je Robert Kellner dvignili v zrak. Ko je letalo v širokem krogu in primerni višini svojih 400 metrov obletelo letališče, se je Robert Kellner izplazil s svojega sedežia ia. se na lepem pojavil na trapecu. Občinstvu je zastajal dih. Robert KelLner se je nekaj časa sede zibal na trapecu in se nato dvignil pokonci, izvršil razne drzne gibe, polagoma splezaj v sedež in se mahoma pojavil na zgornjem krilu stoje z razprtimi rokami, s katerimi je začel odzdravljati občinstvu, ki je navdušeno mahalo z robci, klobuki in dežniki ter mu na ta način prirejalo ovacije. Čez čas se je Kellner zopet pojavil na trapecu, se z nogami zapletel vanj in povesil glavo navzdol. Po tej zares dovolj drzni produkciji se je vnovič povzpel na zgornje krilo letala in se na rokah dvignil v stojo. Ko je kmalu n®to začelo letalo pristajati na letališču, mu je posebno mladina navdušena hitela nasproti in vzklikanju in kupaniu ni bilo kraja, posebno še, ko so nekateri navdušeni mladeniči dvignili akrobata iz letala in ga posadili na svoia ramena. Kellner je trhimfiral in se s skokom na ZJgronje krilo prav vesel zahvalil svojim tisočerim občudovalcem. Finale Prav zanimiv je bil nato tudi zračni vlak — let motornega ktala, kateremu je bilo z dolgo žico pripeto prav lepo in solidno zgrajeno rdeče polikaoo brezmotomo letalo. Start je bil zelo dober in brezmotomo letalo se je v višini kakih 500 metov kmalu odpelo, nakar je njegov pilot izvrstno manevriral in se v lepih zavoiih gladko približal tlom. Počasi je medtem že začel nastopati mrak. Opaziti je bilo še enkratno manevriranje Raabovega letala. Ostale napovedane točke, tako lov aeropiana z balončki, odskoki s padalom ter razne zabavne m drzne igre vseh letal v zraku, pa so odpadle. Publika očividno ni bila prikrajšana, ker se je gruča že prej začela razhajati, boječ se črnih oblakov, ki so se približevali z gorenjske strani in najavljaii skorajšnji dež. Previdnost je seveda bila na mestu, ker bi nagel pljusek, ki se je že na javljal s kapljami, lahko povzročil paniko. Vendar je nebo tudi na večer bilo prizanesljivo in se je vsa številna množica povrnila v mesto, ne da bi jo premočila grozeča nevihta. V hotelu Union je ljubljanski Aeroklub zvečer na čast gostom, ki so se producirali na mitingu, priredil častno večerjo. Odbor i. n. a. d. »Jadrana« poživlja vse svoje nove člane, da se udeleže današnjega »Novinskega tečaja«, na katerem govore gg. dr. A. Kramer, dr. S. Bajič in M. Zajec. Pričetek ob 20. v društveni čitalnici. Ljubljanska opera Jutri v torek se poje v ljubljanski operi češka ljudska opera »švanda dudak«. Melo-dijozna glasba, pestro in živo dejanje sta poleg izvrstne interpretacije zelo privlač-liiva in zanimiva. Nastopijo ge. PoJičeva, Thierry. gg. Janko, Križaj, Kovač in dr. Dirigent ravnatelj Polič, režiser g. Krivecki. Slovenski klub v Sarajevu Slovenski klub v Sarajevu si je izvoli! naslednji odbor: predsednik g. Peter Pust, podpredsednik g. Rasto Zeml.ič, tajnik gdč. Lujza Šubioeva, tajnik g. ing. Dušan Gabri-jan, blagajnik g. Hinko Jezovšek, knjižničar g. France Mušič, hišni gospodar g. Ivan Potočnik, pevovodja g. Jože Podbregar. odbornika g. Rade Perko, France Hace, za-menika g. Ivan Železnik, g. Anton Blatnik; nadzorni odbor: g. dr. Fercio Prenj, g. Fran Kos, g. Janko Prodnik. Ekskurzija pedagoške centrale na Dunaj Ministrstvo prosvete je odobrilo vsem učiteljem, ki se udeleže ekskurzije pedagoške centrale na Dunai dopust od 20. do 27. t m. Pevski zbor Glasbene Matice Skupna vaja za mešani zbor v ponedeljek, sredo in petek ob 20. uri. Odbor. Smrtna kosa Preminul je v Ljubljani po dolgi bolezni g. Franc Kolar. dolgoletni trgovski so-trudnik veletrgovine I. C. Maver v Ljubljani. Pokojnik, ki ie stanoval dolga leta v sedaj novo preurejenem hotelu Bellevue, ie bil pristen star Ljubljančan izredno ljubeznive narave, ki se je veselil širokega kroga prijateljev m znancev. Pogreb blagega pokojnika se bo_ vršil danes ob 4. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k. Sv. Križu. — V Mariboru pa je umrla v soboto gdč. Zofija G vaje, sestra znanega profesorja m slikarja g. Gvajca, in bo njen pogreb danes ob 15. na mestnem pokopališču na Pobrežju. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalje. »Ponedeljek« It. 42 ..* i.1 "i 3 PonedeHtk X. 19» Primorle in Hermes hitita za Ilirilo Z lepimi zmagami nad Svobodo in Jadranom sta si nasprotnika prihodnje nedelje osvojila po dve točki v jes. prvenstvu — Grafika je z današnjo zmago v IL razredu Slovanu tik za petami _Pr^ poraz Hafduka v državnem prvenstvu Ljubljana, 20. oktobra. Dacašaja prvenstvena nedelja ad prinesla P0" attoašk presenečen. V vseh tefamaih so odnesli točke tevoriti; knenadik) je vsekakor, da so bik zmage prvovrstnih favoritov Številčno zt&o visoke. Pbsetmo bogato ra®liko golov si je za-Botovil proti Svobodi prvak Prjmorie, kar mn bo v danih otoofiSčma-h Se bo- gate^še obresti. Hemmes se je i dauašroo z.maigo defanštivsjo povapel n« BI. mesto prvenstvene tabele. V H. razredu je odtočno uveljavila svojo moč a®ifoa Grafika, ki je gladko odpravila Slavijo, starega r«9t«oseataQca S- lhJbljaoske«a ratzTeda. — SliSno so wvršiti svojo nalogo tudi Natakarijd, « so sigurao atrgaJi dve tofika SK Retoi. Po ijara&ijern kota je stanje prvenstva JJtrbljan-ske na vSini srednje trojice le desno, ki v ostalem ie preveč zadržuje žo®o. doJSm je Drafester na levi — kamor je odšel po blez-uri — samo starf.trai. Med krilci je opravil n-ajvečji poupno igro šn strela, kar seveda ni roo«k> prinesti gnte Obramba se je držala odlično ta je preprečite, da por* »i bil še ka*astno6a;toejši. PobvaAno je treba o«neni,ti Rogača in Brcanja ter odiičnega vratarja. Logarja, ki je ustavil aekoHko »brez-upnib« žog- Neverjetno pa je, kako je mogel izpusiki četrti gol, pri katerem se sptoft m gani! % mesta. I®ra je tekte v prv^ poftovjoi precej medlo z razmeroma izravnanimi močmi, dočim je p© odmora pridobSa na ostrosti, hitrosti in sri. Vodstvo je prevzel Hermes in ga — raizen par sporadičaiih prodorov Jadram a — obdržal do Ikonca. Častmi gol Jadrama — ne®na,nega aMerkur< in da se mu vrne ugodnost II. razreda v bolnicah. Da more društvo to ugodnost nuditi brez nevarnosti za svoj obafoj, dokazuje najbolj dejstvo, da je imelo kljub izplačevanju oskrbnih stroškov za II. razred v bolnicah, kljub zdravljenju članov v privatnih ordinacijah epecrjalistov in kljub enakim prispevkom kakor pri OUZD. čistega dobieica 1 1923 398.000 Din, 1. 1924 110.000 Din, l' 1925 159 (100 Din in leta 1926 272.000 Din. Po I. 1926. ko so se morale ukiniti ugodnosti, je bil dobiček še večji. Pri takem položaju ni čuda, da je med zavarovanci začelo močno gibanje za ocu-vanje zaslužne in potrebne društvene naprave. Ta akcija je imela uspeh. Likvidator je bil odpoklican in po številnih intervencijah je bilo v fin. rakou »a 1. 1927-28 vneseno določilo, da se društvo ne likvidira, temveč da postane krajevni organ Osrednjega urada ®a zav. del., ki naj vodi posle za privatne in trgovske nameščence. Društveno vodstvo je takoj izdelalo pravilnik za poslovanje, ki pa je bil od Osrednjega urada odobren šele pred nekaj dnevi. Šele sedaj je društvu omogočeno preiti k višjemu zavarovanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red. Podpredsednik g. Lovšin je nato podal o sedanjem stanju društva še podrobnejša pojasnila. Sedaj, ko je obstoj društva utrjen, je najnujnejša potreba, izvesti višje zavarovanje in preiti zopet k izvrševanju društvenih funkcij. Doslej je bil namreč društveni odbor primoran izvrševati le funkcije blagajnika po zakonu o zavarovanju delavcev. Osrednji urad, to nadzoruje poslovanje, je ponovno ugotovil, da so knjige v popolnem redu. Na njegov predlog je bil staremu odboru soglasno podeljen *bso- lutorij. .. .... Nato je pričela razprava o novih pravilih društva, ki so važna predvsem glede dolo; čil o višjem zavarovanju. Poleg dajatev, ki pripadajo zavarovancem po lakonu o »av. del, po statutih in okrožnicah Osrednjega urada za zav. del., daje društvo svojim članom in njihovim svojcem v slučaju bolezni, ako so redno plačevali mesečno premijo, še naslednje dajatve: 1. Pri zdravljenju v javnih bolnicah razliko med III. in II. razredom, in sicer ako traja članstvo manj kot eno leto. za dobo treb mesecev, ako pa traja članstvo preko 1 leta, za dobo 6 mesecev. Ako traja bolezen preko 1 leta, v katerem primeru prenehajo dajatve po zak. o zav. del., imajo člani pravico do brezplačnega zdravljenja, zdravil in bolnice II. razreda, kolikor to dopuščajo finančna sredstva društva, in 6icer ako je trajalo članstvo preko 3 let, še 3 mesece, ako pa je trajalo članstvo preko 6 let, še 6 mesecev. V izjemnih slučajih bo druStvo prispevalo tudi zneske za operativna zdravljenja ▼ inozemstvu. Ako zaradi dolgotrajne bolezni zavarovanec ne dobi nikake plače, tedaj mu društvo plača razliko od zakonite hranarine na zavarovano plačo Invalidne podpore za onemoglost in starost daje društvo v okviru finančnih možnosti. Pomen teh višjih dajatev in ostalih določb pravil je pojasnil g. Lovšin, ki se je na koncu svojih izvajanj zahvalil vsem. ki so sodelovali v odboru za sestavo pravil, predvsem pa tajniku Zbornice za TOI dr. Plessu. Na predlog ravn. gosp. Klinarja eo bila nato pravila v celoti sprejeta in je bil določen prispevek 20 Din mesečno za te višje dajatve društva (pri zagrebškem Merkurju znaša prispevek 30 Din, pri čemer je računan tudi prispevek za posmrtni fond). Finančni uspeh teh višjih dajatev bo odvisen od tega, koliko od sedanjih 5000 članov ee bo prijavilo za te višje dajatve. Na predlog g. Vrtovca. predsednika Pokojninskega zavoda za nameščence, je bil nato v priznanje zaslug izvoljen dosedanji predsednik c. .Te-lačin st za častnega člana. Pri volitvah novega odbora so bili nato izvoljeni gg: Bahovec, Vrtovec, Klinar, Je-lačin mL, Ribnikar, Smerkolj, Weixl, Faza-rinc, LovSin, Poliak, PlesniSar, Triller. Ra-kovec, Gombač, Shapa ki Munda. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni gg: Jelačin et., Kavčič, Avsenek, Zemlji«, Terčelj, Plefko, Kocmur in Sedej. Pri slučajnostih je nato g. Lovšin podal še nekaj pojasnil glede agitacije zagrebškega »Merkurja« ter je poudarjal, da je društvo vedno lojalno nastopalo in upa, da se bodo diference izgladile. » Vidovdan« ustavljen Novi Sod, 20. oktobra. Včeraj je notrar nje ministrstvo z odlokom št 90.989 prepovedalo nadaljnje uhajanje novosadekega >Vidovdana<, ker je bil Bet ponovno konfi-aciran. O tem so bile obveščene policija v Novem Sadu, poštna uprava, državno pravdništvo, tiskarna Zora in bshrik Dobrosav Jevdjovtt. Po strašnem zločinu v Mestni drevesnici Zasliševanje ubijalca, ki priznava zločin iz osvete Ljubljana, 20. okt. Razburjenje zaradi grozovitega zločina, ki se je odigral včeraj popoldne v Mestni drevesnici ob Poti na Rožnik, se po mestu tudi šs danes ni poleglo. Skrajno žalostni dogodek se živahno premotriva in ostro obsoja. Navzlic neštetim drugim dogodkom, ki napravlia-jo ozračje nemirno, se je govorilo o zverinskem uboju nadzornika mestnih nasadov g. Vaclava Hejnica, po vseh gostilnah in kavarnah ter v raznih privatnih družbah, zlasti med češkoslovaškimi brati. Truplo tako tragično preminulega nadzornika Hejnica leži v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, kjer čaka obdukcije, ki bo izvršena jutri dopoldne. K mrtvašnici .so silile velike množice ljudi, vendar pa jim je bil pristop zaibranien. Do krste je bilo priDuščsnih le nekoliko ožjih znancev pokojnika, oziroma njegove rodbine. Proti prvotnemu pričakovanju je policija ubijalca 291etnega Janeza Pajka vendarle zaslišala že tekom noči. Morilec je bil nekako do 22. ure zastražen na policijski stražnici poleg policijskega ravnateljstva, kjer je ždel dolge ure v popolni apatiji. Spregovoril ni niti besede, dokler se ni slednjič, uklenjen kakor je bil, zleknil po klopi in zaspal. Nastopila je reakcija prenapetih živcev. Od trenutka do trenutka se je Pajk močno stresel in vzdrgetal. Ko so ga stražniki -zbudili, da ga popeljejo pred zasliševal-nega uradnika, se je leno dvignil, nato pa se zmedeno oziral okrog, vprašujoč: »Kaj je. — kaj oa je?« Delal se je nevednega in se je zdelo, da je zaživel v realnosti šele, ko je spet začutil na rokah okove. V spremstvu stražnikov je nato mirno odkorakal k zaslišanju. Med drugim mu je uradnik kmalu stavil vprašanje, zakaj je prav za prav izvršil zločin? »Ne vem,« je odgovoril Pajk kratko. Pozabljena zaslužna žena V soboto, 19. t. m. že proti večeru, ob slabem vremenu se je vršil skromen pogreb iz splošne bolnice v Ljubljani. Bil je pogreb 801etne vdove gospe Valentove. Skromen pogreb, pa še skromnejše spremstvo. Moških, da si jih lahko naštel na prste ene roke. Žensk nekoliko več. Njena smrt ni bila javljena niti z najskromnejšim partom. Umrla je prejšnji dan popoldne, do kratki bolezni in že drugi dan so jo pokopali. In vendar zasluži ta slovenska žena, da se je sDominjamo s kratkim nekro-logom. Pokojna gosoa Valenta je bila v svojih mladih te-tih oožrtvovalna delavka pri tedanjih narodnih orireditvah kot gledališka igralka in Dri drugih tedanjih društvenih nrireditvah. Bila je leDo dekle, živahnega temperamenta. To živahnost, družabnost, dobrohotnost, šegavost in zabavnost je ohranila v družbi tudi še v svoji visoki starosti, do konca svojega življenja. Njen, že davno prej umrli mož Valenta, mestni blagajnik, je bil v tedanjih časih v Ljubljani znan kot dober De-vec in za notrebo tudi dirigent. Bil je soustanovitelj Glasbene Matice in drugih tedanjih narodnih društev. Dri katerih je Dožrtvovalno sodelovala zdaj v večnost niu sledeča žena. Blag ji spomin! Važna gasilska prireditev Ljubljana. 20. oktobra. Točno ob 14. sta preplašila meščane dva topovska strela. Ogeni! — sn se preplašili eni. drugi, boliši informirani oa so vedeh. da ie to znak oričetka vaie liublianske gasilske žuoe. Ta vaia ie bila vsekakor velike ga Domena že zaradi tega ker ie naibolišfc dokazala nanredek tako 1'ubl'anskega. ka. kor okoliških gasilskih društev.. Vajo je vodil starosta g. Turk. tehnično pa g. Hojan. Udeležilo se ie ie 12 gasilskih društev in sicer: Ljubljana. Vič. Moste. L'ubl'ansko barje. Rudnik. Sn. Šiška. Zgornja Šiška. Liubljana—tobačna tovarna. Je-žica. Tomačevo. Št. Vid. in Šteoania vas. Ljubljansko nrostovolino gasilsko društv« ie nastopilo z novo motorno brizgalno in veliko !estvo. veliko lestvo ie imelo tudi zasilno društvo tobačne tovarne in vsegw skupai ie bilo na delu oet motornih, tri ročne brizgalne in okrog 200 gasilcev. Po* žarni obiekti so bili triie okrog pivovarn* Union in sicer tovarna kvasa, skladišče in centralna kurilnica. Že sedem minut w> danem alarmu ie brizgalo 16 močnih čuk kov na vse tri požarne objekte. Vse ie bilo izvedeno v vsakem ozira brezhibno in skrajno eksaktno To se videlo oosebno. ko ie bil oonoven alarm po odmoru. Tudi tokrat ie bilo vse naekrat brez vsake zmede in eovorenia v akciii in se ie posebno dobro izkazala nova ljubljanska motorna brizgalna. ki ie tokrat prvič delovala. Po dobro uspeli vaii ie bil na dvorišču Uniona gasilski zbor. kier le starosta Turk zbrane gasilce bodrilno i* zahvalno nagovoril. »Kako da ste zamahnili s sekiro do g. Hejnicu kar štirikrat?« »Zakaj? ... Ne vem, zakaj!« »Kako ste soloh mogli storiti kaj takega?« »Hm, službo mi je odpovedal,« je odvrnil Pajk. Ubijalce vi odgovori so bili soloh krat... Kar trgali so se mu iz Drsi. Pajk je bil očividno še vedno popolnoma izčrpan. Kakor je sicer močan človek, je bilo opaziti, da je nastoDila reakcija in da se ga je polotila težka deDresija. Ko so mu pokaži' sekiro, s katero je izvršil strahovit rdičin, je sf>et topo buljil Dred se. V ostalem je zločin, ki je seveda itak poDolnoma dokazan. Driznal, a navaja kot edini vzrok to. da ga je Dokojni Hejnic »kregal« in da mu je odoovedal službo. To je tudi res. Janez Pajk bi imel zapustiti službo v soboto zvečer. Na zimo Dri mestni vrtnariji ne Dotre-bujejo toliko delavcev kokor v poletju, zaradi tega je bilo poleg nekaterih drugih delavcev odpovedano tudi Pajku. Kakor DriDovedujejo njegovi oredoo-stavljeni. je bil Pajk Dreoej neokreten delavec, porabljiv še najbolj kot kosec. Kakor je poročalo obširno že »Jutro«, je Janez Pajk Dristojen v Veliko Loko na Dolenjskem. V službi mestne dpeves-nice je bil že nad pet let. Bil je vedno omejen fant, ki pa se je včasih zaradi malenkosti uprav bolestno razburil. Kot takega so ga poznali tudi njegovi tovariši, s katerimi je že par let stanovaJ skunn© na Gradu. Kaznovan doslej še ni bil. Včeraj tekom dopoldneva je bil Janez Pajk še poDolnoma dobro razpoložen. PrtDravljal si je celo svoio boljšo obleko, ki jo je nameraval obleči ob priliki poroke svojega mlaijšega brata Antona, ki bi se imela vršiti v nedeljo in Dri kateri naj bi bil Janez za Dričo. Zločinca, ki so ga odoeliali no zaslišanju zaenkrat še v policiiski zapor, bodo izročili v ponedeljek državnemu Dravd-niku. Slovaški pevci v Dubrovniku Dubrovnik, 20. oktobra. Včeraj je dospel aem pevski zbor slovaških učiteljev, ki je uoooj priredil v dvorani sokolskega društva koncert z velikanskim uspehom. Jutri odpotuje ▼ SkpHL Zasačeni tihotapci Dubrovnik, 20. okt. Ko so davi neki tihotapci iztovarjali na obali vtihotapljeno blago, razne kožnate predmete, kavo, sladkor, čaj in milo, je finančna straža pričela nanje streljati. Tihotapci so pobegnili ter so pustili na mestu vse blago, vredno več sto tisoč dinarjev. Finančni straži se je posrečilo aretirati dva tihotapca. Romunski fašisti Bukarešta, 20. oktobra. Armadni revizijski svet ie kot vojaška kasaciiska instanca ugodil prizivu obsojenih članov fašistične organizacije, ki ie bila razkrita meseca julija. Razsodba nrve stopnje je bila zaradi pomamkliivega postopanja razveljavljena. Zadeva bo orišla ootemtakem ponovno v razpravo. Luegerjeva slavnost na Dunaju Dona], 20. oktobra. Danes dopoldne se je vršila v Votivni cerkvi cerkvena slavnost v spomin utemeliiteliu krščanskosoci-jalne stranke dr. Karolu Luegeriu. Po cerkvenem opravilu je krenil ogromen sprevod pristašev preko Ringa do spomenika dr. Luegerja. kier so bili položeni venci. Manifestacija ie zavzela tako velik obseg, da so morali na Ringu orekiniti oromet. (AA). Boj s tihotapci Atene, 20. oktobra. V bližini Mitilen .i* obalna stražna ladja zasačila manišo tu*« ško ladjo, ki ie hotela tamkai izkrcati tihotapsko blago. Mesto da bi se turška Iadia predala, ie otvorila ogeni. nakar je grška ladja morala odgovoriti z obstreljevanjem tiiiotapske ladie. Tihotapci so vrgli blago v morje, nato pa pobegnili. (AA). Madžarska izzivanja na čsL meji Praga, 20. okt. Listi poročajo o novem spopadu med češkoslovaškimi in madžarskimi obmejnimi stražami pri Parkaiužu. Trije madžarski finančni stražniki so skušali v noči na danes preko Ipolje dospeti na češkoslovaško ozemlje, pri čemur pa so jih opazile češkoslovaške obmejne straže ui jih prepodile. Na begu so Madžari pustili na češkoslovaških tleh dve puški in precej municije. O dogodku so bile obveščene pristojne oblasti. Razočarani madžarski fašisti Budimpešta, 20. okt. V soboto so se tu kaj razširile govorice, da bosta z dunajskim brzovlakom prispela v Budimpešto amnestirana socijaJista Garany in Buchin-ger. K prihodu dunajskega brzoviaka se je zbrala na kolodvoru precejšnja množica fašistov, da bi demonstrirala proti emigrantom. Ker emigrantov z napovedanim vlakom ni bilo, je prišlo na kolodvoru do mučnih prizorov, ker so fašisti nadlegovali druge potnike tega vlaka. Razočarani fašisti so nato priredili demonstracijski obhod po ulicah. Hmeijski trg Žatec, 20. oktobra. Tudi tekom preteklega tedna je bila tendenca na hmellskem trgu ves čas čvrsta. Dnevni promet ie znašal 500 do 600 stotov. Tudi na deželi se je nakup nadaljevat tako da so skorai razprodane že vse zaloge in ie na razpolago komaj še 12 do 16.000 stotov. to je man? kot desetina letošnje letine. Kupci so bili večinoma inozemci ali eksportni komisijo-narii. Cene so se gibale od 600 do 775 Kč. Kvalitetno blago ie imelo še višje cene. Do sedai ie bilo v Žatcu javno overovljenih 60.000 stotov hmelja letošnje letine. Ker letošnji nakup ni traial niti dva meseca, se sklepa, da so si pivovarne preskrbele velike zaloge, iz katere bodo krile potrebe za več let, s čemer je treba v bodoče računati. V senci giljotine Zadnji trenutki zločincev pred obglavljen jem Veuve (vdova), kakor se imenuje giljotina v ljudski šali Parižanov, bi mogla marsikaj povedati, ako bi znala govoriti. Skoraj noben smrtni kandidat, ki ga je poljubila ta vdova, ni ostal nem med ceremonijo. Seveda poteče strahoten prizor s kar največjo naglico. Odpravili so čitanje smrtne obsodbe pred giljotino in le jetniški duhovnik ima pravico spregovoriti par besed. Obsojenci se poslužijo svečenika, da pridobijo še par zadnjih minut življenja — minute, ki so v tem primeru cele večnosti! Poljubljajo razpelo v svečenikovem objemu in izročijo duhovniku zadnje pozdrave domačim. Toda s potrpežljivostjo Deibler-ja (krvnika) ne smejo računati. Krvnik po-migne svojim pomagačem. ki skočijo k zločincu. ki se že itak težko premika, ker ima noge zvezane. Roke pa ima na hrbtu zvezane tako. da je gornji del telesa skoraj nepremičen. V zadnjem času pripeljejo obsojenca na morišče, četudi je v neposredni bližini ietnišnice, v zaprtem vozu skupno z ietniškim duhovnikom. Dve strašni sekundi Deiblerjevo žrtev potegnejo iz voza, ki služi po usmrtitvi za prevoz trupla. Pomočniki vlečejo plen na morišče. Včasi se zgodi, da se jim nesrečnež iztrga, ker hoče govoriti sodnikom in občinstvu. Toda en sam sunek zadostuje, da pade zločinec na stopnico pred giljotino in čez dve sekundi je njegova glava že v »luneti«. Sekira, ki pade na obsojenčevo glavo, je precej široka. ostra kakor britev ter je obtežena s •40 kg težkim železom. Sekira pade iz višine 3 metrov. Do obsojenčeve glave rabi samo dve sekundi, toda vsi, ki so kdaj prisostvovali obglavljen,ju, zatrjujejo, da je to cela večnost. Od trenutka ko potegnejo zločinca iz voza, pa do trenutka, ko oade odsekana glava v pripravljeno košaro, mine običajno 80 sekund, ako se obsojenec preveč ne upira, to se pravi, ako »noče« govoriti . . Pogumni anarhisti Toda govoriti hoče skoraj vsak, čeprav jim pogosto ostanejo besede v .srrlu. Zdi se, da so imeli do sedaj največ poguma anarhisti. ki v svojem sovraštvu do človeške družbe pozdravljajo giljotino: »Vive 1' Ariarchie!« Tako sta storila Emile Henry in Baillant. ki sta vrgla bombe v francoski parlament, in čijih usmrtitev je popisal sam Clemenceau. Vzor vseh anarhistov pa je bil Ravachel. V ječi je zložil pesem zoper duhovščino po melodijozni marseljezi. V noči pred usmrtitvijo je slišaJ montirana e giljotine. Pričel ie peti svojo pesem in ni nehal niti tedaj, ko so mu globoko odrezali ovratnik srajce, mu odrezali lase zadaj na glavi in ga vklenili. Še v zadnjem trenutku pred giljotino je s hripavim glasom pel svojo pesem. Govor spreobrnenca Drugače se je obnašal anarhist David, ki je umoril dve stari ženski za bore tri franke. V ječi se je spreobrnil in ker je vedel, da ne bo pomiloščen, se je naučil kratkega nagovora. Deibler mu je obljubil, da bo mogel govoriti do konca, kar se je tudi zgodilo. David se je obrnil k občinstvu in rekel dobesedno: »Naznanjam, vam. da sem se spreobrnil in da se ne bodim ne usmrtitve in ne smrti. Svetujem vsem mladim ljudem, naj se ogibajo slabe družbe, predvsem pa gostiln. Jezus ie odpustil tatu in morilcu. V njegovem imenu mi odpustite tudi vi. In sedaj naprej . . . Živela Francija!« »Za / n ojo mamo!« Mnogi smrtni kaJididatie so v zadnjem trenutku zelo vljudni. Morilec žensk Billon je rekel svečeniku: »Na svidenje, preča-stiti oče!« Nato se je obrnil proti občinstvu. se priklonil in pozdravil: »Zbogom, gospodje! « Roparski morilec Savary, ki so ga ob-glavili v Montreuilu, je prosil Deiblerja, nai ga objame. Deibler je njegovo prošnjo odklonil, nakar ie morilec užaljeno rekel: »Ali sem mar pes? . Še žal ti bo?« Starostna meja za obglavljenje se prične že s 16 letom- V Versaillesu so ob-glavili tri mladeniče v starosti 20, 19 in 17 let. Dvajsetletni Jean Tapage je kričal: »'Naj bo moja usoda vsem mladeničem v svarilo!« Sedemnajstletni Ribot ie poljubil krvnikovega pomagača z besedami: »Za mojo mamo!« Bil je zares nedolžen! Morilec Moroux ie zahteval od krvnika, naj prej preizkusi, če giljotina dobro funkcionira. Deibler se je čudil. Državni pravd-nik. ki je bil tudi precej zmeden, ie na- mignil krvniku, nai uboga. Deibler je spustil sekiro nakar je rekel morilec: »Nikdar se ne ve. če je vse v redu. Sedaj sem miren. Storite hitro!« Mnogi obsojenci zatrjujejo do zadnjega trenutka svojo nedolžnost Tako n. pr. lekarnar Moreau. ki so ga 1. 1877. v Saint Denisu obglavili zaradi zločina zastrupi j e-nja. Monotono je deklamiral: »Jaz sem nedolžen.« Čez dve leti se je ugotovilo, da je govoril resnico. Zločin je izvršil njegov lekarniški pomočnik, ki je iz ljubosumja zastrupil njegovo ženo. Tudi Laradru ie še pred giljotino zatrjeval, da ie nedolžen. Filozofi smrti! Izreden cinik je bil 73-letni Papa Dumoi-seau. žuoan rouillski. Umoril je svojega svaka, ker ni hotel prenehati s pijančevanjem. Pred obglavljendem je veselo kričal: »To ie najlepši dan mojega življenja! Moral sem doseči starost 73 let da sem mogel razumeti, da ie giljotina najlepša igrača na svetu! Abbe (duhovnik), pustite me v miru s svoiim rožnim vencem! Bil sem vedno dober človek do tistega dne, ko se je poročila moja edina hči! Med obsojenci so tudi filozofi. Tako doktor La Pommerais. ki je zastrupil bogato madame de Paw. V trenutku, ko so ga gnali pod sekiro, je povzdignil oči k nebu. Nebo ie bilo čisto in ožarjeno od jutranje zarie. »Škoda.« je rekel, »danes bo lep dan!« BratomorPec Soubat se je iezil na krvnika. ker mu ie preveč odstrigel lase zadaj na glavi. Še ored giljotino se ni mo??1 pomiriti in je rekel krvniku: čemu ti bodo moii lasje, ko pa ie vsa glava tvoia!« Črnec Rosaire. ki je umoril v Marsei^eu dva Alžirca, je dejal v zadnjem trenutku: »Človek umre samo enkrat!« Ne priznajte! Končam z vzklikom morilca Avinairea, ki je bil obtožen, da ie umoril svoiega mesarskega pomočnika. Obsodili so ga na smrt na podlagi indicij. Avinair je trdovratno tajil svoj zločin. Končno so se po-služili zvijače in mu obljubili pomilostitev, če prizna svoi zločin. In Avir^ je v resnici priznal. Ko so ga kliub temu usmrtili, je vpil jezno pred giljotino: ->Otroci Franciie' Ne priznajte nikdar!« Ja izrek ie postal v analih francoske kriminalistike zgodovinskega pomena. C. Bergerac. Slepi bodo spregledali Senzaciionalna operacija ameriškega zdravnika. Ameriški zdravnik za oči v Newyorku Ben Witt_ Kev je izvršil te dni na svoji kliniki prvič nad vse težavno očesno operacijo. Neki pacijent je oslepel na enem očesu za poškodbami roženice. Zdravnik je odstranil poškodovano roženico in jo nadomestil z živalsko. S to operacijo je pridobi! paciient tri četrtine moči vida. Velik uspeh je vzbudil v vseh zdravniških krogih ogromno senzacijo. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Filmski igralec Ivan Petrovič obsojen Iz Berlina poročajo, da je tamošnje kazensko sodišče obsodilo 351etnega filmskega igralca Ivana Petroviča na tromesečno lečo. ker je povozil s svojim avtomobilom 2 motociklista, ki sta na mestu obležala mrtva. Kazen je bila za tri leta odložena, če plača Petrovič 2000 mark globe. Kazen je bila odgodena, ker se je sodišče prepričalo, da sta v glavnem kriva nesreče usmrčena motociklista. »Ponedeljkov" humor Poceni stanovanje »Marina, si povedala gospodarju, da je naša klet zopet polna vode?« — »Seveda sem. pa ie deial: Za tako pičlo najemnino nam je ne more napolniti z vinom.« Prebrisani podčastnik Nezadovoljen motri kaplar vrsto novincev in se naposled zadere: »Vi, številka dve. stopite iz reda semkajle na moje mesto. da boste videli, kako klavrno stojite tam!« Razumeti je treba G. Besedovski: »Veš. na dan odkritja ilirskega spomenika sem tudi iaz govoril med slavnostjo pred stebrom.« G. Nekovar: »Kako pa, da ni biLo nič v novinah o tem?« G Besedovski- »Sai sem le s tovarišem besedoval.« Na Židovski stezi »Pravite, da ljubite delo in ga ne morete najti?« Klatež: »Veste, gospa, ljubezen je slepa.« Zvestoba Miklavž Pene. Izboren kolesar, pripoveduje za mizo. da ga je pes popadel za mečo in ga nemilo oklal. »Veste, pa me ni hotel nikakor pustiti. »E seveda, pripomni nekdo iz omizja »psi so preveč zvesti.« Med skiialci Grešnik Lenart: »Prijatelj, al! mi moreš posoditi tri kovače?« Skrljivec Nerad; »Čemu pa?« Lenart: »Da iih posodim obrazniku Po-tratniku.« Nerad: »Kaj pa misli ta z njimi?« Lenart: »Vrniti mi iih hoče. ker mi ie že dolgo dolžan.« Quod licet Jovi, non lice* bovi Pravdoslav Krivec, učenček klasične gimnazije. svo.iemu staremu očetu, ki je bil častnik: »Slišiš, dedek, ali si dobil odlikovanje. ker si bil priden in miren?« »Ne. ne. Dali so mi ga zato ker sem se hrabro tepel« »No. viš. to pa že ni pravica! Kadar se jaz ravsam. dobim v šoli ukor.« »Ljubi Pravdek. mar nisi nikoli slišal .pregovora. ki pravi: Kar je za nunca, ni za junca?« V Prešernovi ulici Pred urarno in draguljarno stojita dva sumljiva postopača. »Pomisli«, se oglasi prvi. »pred dvema letoma sem odprl prav tako trgovinico v Mariboru.« »Nemogoče! Kaj ne poveš!« »Gola resnica, samo z rameni sem se uprl v vrata, pa so se vdala.« Letalska latinščina Groga Kozo! se usti in hrusti, ko ie napravil prvi polet v zrakoplovu. »Dvigali smo se. neznansko dvigali. Dospeli smo do bajne višave, nazadnje pa na mesec. Zemlja se nam ie videla majčkena, majčicina, neznatna točka v prostranstvu. Ah. to vam povem, dobro ie bilo treba meriti, ko smo hoteli nazaj na naš planet Sočuten tolmač Mož čita na glas dnevnik svoji ženi, ki si daje posla s kuho. »Delavcu, ki je postavljal kapo spomeniku, nenadoma zmanjka deske pod nogami, da telebi vznak v praznino. Kmalu pridrdra voz rešilne postaje in pobere na tlaku mrliča.« — ».Neumnost! AH naj bi bil pobral kar dva?« Blažena preproščina Vekoslav Svedrač. bariton iz podeželskega mesteca, nastopi prvič v gledališču, kjer se vprizarja »Carmen«. Ob uvodnih zvokih ga sprejme rezko žvižganje. Svedrač stopi za kulise in nagovori svoje sotrpine: »Hm. čuden kraj! Vse kaže. da tukaj niso navdušenj za Bizetovo glasbo.« Ljubezen do bližnjega Angleški misijonar vpraša črnopoltega kodrolasca: »Čuješ, koga imate pri vas rajši. Francoza ali Angleža?« »Angleža!« se brez premisleka odzove afriški figope-rec. »Prav dobro, prav dobro.« se oveseli narodno zavedni dušebrižnik. »Zdaj pa še povei. zakaj.« »Ker imajo Francozi preži-Iavo meso.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoče da se mu pošlje po posti naslov ali icafeo drugo informacijo tieoco se matih oglasov naj priloži v s&namleah a sicer ne ho prejet odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Kuharico in sobarico sprejmem v boljšo hišo Plaža po dogovoru. Naslov v ©riasnem oddelku »Jutra«. & 35829 Dostojno dekle x dobrimi spričevali, dobra ikuharica in šivilja, iščem za Zagreb k dvema osebama, v trajno službo. Ponudbe e prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev na naslov: Milan Sachs, Zagreb, Istarska ulica št. 10. vila Sachs. 36000 Sobarico perfektno ;n pošteno, z večletnimi spričevali kot sobarica, sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov v oeiasnem oddelku s Jut™*. 35924 Učenca dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme v trgovino z mešanim blagom in semeni M. Ber-dajs. Maribor. 3-5976 Učenca iz boljše hiše, z dobrim šolskim spričevalom, ki zna slovensii it nemški jezik, sprejme v trgovino Josip TVagner, Šmarje pri Jelšah. 35675 Tesarje za betonski opaž sprejmemo takoj. Obrniti se na t.vrdko: Inž. F. Tavčar. Dolenjska ce-sta 26. 36369 Akviziterja dobrega, za oglase sprejme dobro idoč tednik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra « pod >25 % provizije«. 36119 Pek. pomočnika smožnega in poštenega, v parno pekarno takoj ali v 8 dneh sprejme Jos Bruss v Logatcu. 36154 Bakro-kotlar dobi stalno mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bakro-kotlar« 36157 Pek. vajenca * vso pskrbo, hrano in stanovanjem sprejme Anton Olet, pekarna. Velenje 36039 Perico lahko tudi začetnica, zdravo tn močno iščem. Pojasnila v pekarni Hartinger, Maribor, Aleksandrova c. 36051 Šteparico z vso oskrbo sprejmem takoj ali pozneje v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36076 Služkinjo za hišna dela in za razna-šanje paketov rabi družina 4 oseb. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36205 Kolar Iščem zmožnega, dobrega pomočnika za navadna dela Dc!o je trajno in zanesljivo. .Janez Fajfar, kolar, Železniki, Gorenjsko. 36237 Kuharica popolnoma samostojna, vajena dobre kuhe, stara od 30—35 let ter sobarica ki ima veseljo do vsega drugega hišnega dela, dobite službo — Ponudbe na naslov Marici Savni k, škofja Loka. 36044 Mlado strojepisko ki bi znala pisati dobro italijanščino, iščem za popoldanske ure od 4.—7. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Strojepiska 342«. 36342 Spretno pletiljo sprejmem za stalno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36261 Strugar za les dobi takoj mesto. Prednost imajo tisti, ki so vešči tu di nekaj mizarskega dela. Pismene ponudbe na »Map« Ljubljana, poštni predal VII 35877 Zastopnike za 18 predmetom sprejime takoj Josip Lindič. Ljubljana, Komenskega ul. 17. Učenka poštenih staršev > dežele, z 2 meščanskima šolama, išče mesto v trgovini mešanega blaga s stanovanjem in hrano v hiši Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S5974 Žagovodja zmožen lesnih iu gozdnih manipulacij — kakor tudi knjigovodstva in korespondence ter perfektno slov., nemškega, italijanskega to erbohrv jezika, želi preme-niti službo. Ponudbe pod značko »Legnami 1899« na oglasni oddelek »Jutra«. 35870 Absolventinja trgovske šole, vešča strojepisja to stenografije, išče primerne službe. Naslov v ogl. odd. Jutra. 86129 Mesar izurjen v . vseh poslih, išče službe. Poizve se v oglasnem odd. »Jutra«. 36239 Razne jermenice vele. konzole, loža je. tra-verze, razne sesalke za vo do od 2—3 colt svetlobe, razne s e <» » 1 k c za zrak (Luftpumpe) manjše in več je, motorje (Gleichstrom) 4^—6. 30 in 60 konj sil. ki 6e lahko porabijo za dinamo. železne 6topnjice, stojala iz litega železa to razna vretena iz litega železa prodam. — Ogledati v bivši pivovarni Laške pri Celju. 36086 Založba »Luč« v Ljubljani 13 » & a s is is n m S m t* s & i b ss m eš Za dolge jesenske večere priporočamo ljudski roman Iv. Podržaja mMarifn (Mrbe@ Cena Dim 20.- Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru Zahtevajte brezplačen prospekt.in čekovno položnico pri Založbi »Luč«, Ljmblljana, poštni predal V. Hišnika poročenega, brez obrok, poštenega, solidnega in delavnega iščem za 15. november. Pogoji ugodni. Ponudbe na oglas, oddelk Jutra pod »Hišnik«. 36126 Pisarniško moč s perfektnim znanjem strojepisja to lustriraaija, išče notar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lustrac-ija«. 363d0 Kuharico vajeno fine meščanske kuhe, snažno, primemo izobraženo, ki je bila kot taka že uslužbena pri boljših rodbinah, siprejme trgovska iodbina v Ljubljani Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Luksl«. 36351 Potnika manufakturne stroke, za obiskovanje privat. strank, sprejmemo proti visoki proviziji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »300«. 34991 fl* Učenec sirota brez staršev, ki je dovršil 1 razr meščanske šole, zelo priden, vljuden in pošten, ki ima veselje do trgovine. 6e želi izučiti v tej stroki Dopise prosi na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen 15« 35838 Akademik ®če toetrukcijo — nižje gimnazijca. Pismene ponudbe pod šifro »Pomoč«. 36318 PriiUfki Sadjevec prvovrsten, sladek, iz zlatih parmenk, prodaja v vsaki množini Štajerska sadjarska zadrug* v Mariboru — Miklošičeva ulica 2. 35846 Krompir in kupujem Plačam Milan Stojčič, Mesnička uL 19.. Zagreb Telefon 4006. 238 fižol najbolje Mesničk! Registrir. blagajno »National«, dobro ohranjeno proda Vladimii Škrabar — Višnja gora 36019 Krizanteme lepe naprodaj. Resi jeva cesta 22. 36346 ^JUJLiaLIL Gospodično čez dan zaposleno, sprejmem na hrano to stanovanje za 600 Din v gostilni Sv. Jakoba trg 5 Isto-tam se .»prejemajo abonen-ti na hrano. Gostilna Tomšič. 36240 Stanovanje v sredi aiesm -oinčno in zračno, obstoječe iz 3 sob. kopalnice, kuhinje in '»tfa lih pritiklin. o d i a m s 1 novembrom. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lepa lega 82« 86132 Stanovanje eno- ali dvotobn-. išče dru žina treh oseb - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Biez otrok«. 36067 Potniški avto le v prav dobrem stanju kupim Ponudbe na oglas oddelek Jutra pod značko »Potnik 94«. 36194 Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Soagnetti v Ljubljani *=" 198 UMiNMJJB Stanovanje S sob, kuhinje to poeelske eobe, z zelenjadnim vrtom. % minut od pošte, na lepi razgledni točki lepo letno letovišče, oddam s 1. novembrom. Pripravno za čebelarja in ljubitelja vrta Naslov v oglasnem oddeltu »Jatra«.__36289 Stanovanje sobe. kuhinje in shrambe oddam na Kodeljevem _ Slomškova ulica 5tev 3. 36298 '> fj 4 Sobico s posebnim vhodom, cen teT. elektrika, oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36374 Opremljeno sobo mrčesa prosto. « separira-aim vhoocm ori boljši rodbini v centru mesta i š č e značajen. stalno v Ljubljani bivajoč miren samski gospod Cenjene ponudbe pod »Točer« na oglas od delek »Jutra«. 35947 Sobo z dvema posteljama, snažno. z elektriko, parketom oddam 2 solidnima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36268 Sobo s popolno oskrbo oddam dvema gospodičnama v bli žini univerze Naslov v oglas. odd. Jutra. 36134 Opremljeno sobo stroga separirano v mestu išče s 1 novembrom sam ski uradnik — Ponudbe s ceno na oglasn oddelpk »Jutra« pod »Stev 5sn« ^954 Gospodična išče solidne mebl. kabinet ali sobi'o z srašperčkom ali nnorabo kuhinje v centru. Naslov v ogl. oddeP u »Jutra« 36206 im Trgovsko hišo enonadstropno, prenovljeno — najlepša prilika — proda počen* Zagorc. Višnia gora. 36223 Posestvo novo poslopje. 12 oralov, potem lep gozd prodam — Natančneje ee izve v gostilni Sbrašnlk. Konjice 36199 Družba »Ilirija« Ounaiska cesta 46 Trbove^ski premog Šlezljski premog KOKS ea industrijo in koiače KOKS ca centr. I ne kurjave OGLJE DRVA naf bo-•-• Zastopstva za radioaparaie Siord se oddajajo! NAJVEČJE UGODNOSTI! Pri neposrednem primerjanju jasnosti in čistosti sprejema ter selektivnosti, jakosti in pred vsem izredne cenevrednosti je vsak kupec brez izjeme dal prednost SLORD aparatu pred najboljšimi aparati. Kjer se je SLORD slišal, se ne kupuje noben drug aparat. Za Slovenijo smo iz gotovega vzroka določili brezprimerne reklamne cene. Prihodnji teden začnemo s predavanji in predvajanjem v vseh večjih me* stih. Počakajte z nakupom iz previdnosti. Razpošiljamo tudi priobčila. RADIOTEHNIČNA DELAVNICA DRUŽBE SLORD, PTUJ, VIČAVA. ■. "••-• . v'-: V Tvrdka I. C. Mayer naznanja, da je umrl nje dolgoletni, zaslužni stracist, gospod Franc Kolar •Vi-V." Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišs niče, na pokopališče k Sv. Križu. Tvrdka ohrani zaslužnemu sotrudniku hvaležen spomin! V Ljubljani, dne 20. oktobra 1929. A . W Uestm oogr^hm utor (»čina Ljutiljanii Izdaja za konzocij cJutra* Adolf Ribnik ar, urejuje Ivao Podržaj, tiska cNarodna tiskarna d d.». njen predstavnik Fran Jezeri e k; vsi v Ljubliani.