URADNE OBJAVE
Leto XVIII	Murska Sobota, dne 17. novembra 1983	Št.: 30
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN. GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorili urednik: Martin Vinčec
238.	Odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na območju občine Lendava
239.	Stališča, priporočila in sklepi o razvoju kovinsko-predelovalne industrije v občini Murska Sobota
2^0.	Ugotovitve in sklepi o uresničevanju predpisov s področja cestnega gospodarstva in stanju na področju cestnega gospodarstva v občini Murska Sobota
241.	Odredba o spremembi odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota.
242.	Sklep o dopolnitvi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 v občini M. Sobota
243.	Sklep o sprejemu Pravilnika o pogojih ip merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin
244.	Odločba o razveljavitvi 2. točke 2. odstavka 3. člena sklepa Skupščine krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in popravka tega sklepa
245.	Popravek odločbe Ustavnega sodišča SRS, št. U I 108/82-19 z dne 27. 6. 1983
STRAN 19 VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1983
283
Skupščina občine Lendava je na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 28. 10. 1983 sprejela
ODLOK
o preskrbi in odjemu pitne vode na območju občine Lendava
L SPLOŠNE DOLOČBE
l.člen
S tem odlokom se urejajo pogoji glede oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave in oskrbo pitne vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, varčevanje z vodo, prijavo in odjavo odjema vode, prekinitev dobave vode ter odgovornost upravljalcev in uporabnikov v zvezi z oskrbo s pitno vodo.
2.	člen
Uporabnik vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda. Upravljalci pitne vode pa so delovna organizacija in krajevne skupnosti kateri oskrbujejo uporabnike s pitno vodo.
3.	člen
Vodovodno omrežje in naprave delimo glede na odgovornost za vzdrževanje na upravljalca in na uporabnika. Vodovodne naprave, ki so bile zgrajene iz družbenih sredstev in sredstev zbranih iz samoprispevka občanov so družbeno premoženje in jih je dolžan vzdrževati upravljalec, t. j. delovna organizacija ali krajevne skupnosti. Za naprave, katere vzdržuje uporabnik sam, pa se štejejo: hišni priključki in hišne instalacije.
II.	VODOVODNO OMREŽJE IN NAPRAVE
4.	člen
Naprave za katere je odgovoren upravljalec so:
a)	primarno omrežje
—	zajetje
—	vodnjaki
—	črpališče
— naprave za prečiščevanje vode
—	vodohrami
—	■ transportni cevovodi od črpališča do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrama
—	tranzitni cevovodi med več sosesk oz. naselij.
b)	sekundarno omrežje in naprave:
omrežje za oskrbovanje naselij za neposredno priključevanje uporabnikov
—	hidrantno omrežje
—	črpališča in hidroforske naprave
Upravljalec vodovoda mora skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode. Ravno tako mora vzdrževati vodovodne naprave.
Za morebitne večje izpade električne energije je upravljalec dolžan priskrbeti agregat za črpališča.
neposredno ali po sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug krdjevno običajen način.	•
111.	PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
6.	člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na vodovodno omrežje na podlagi . prijave in predpisane investicijsko tehnične dokumentacije.
7.	člen
Upravljalec je dolžan dati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži ustrezno lokacijsko dovoljenje za novogradnjo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in propustnost omrežja.
8.	člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta ha vodovodno omrežje mora upravljalec upoštevati:
—	minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja
—	konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradenj
—	določitev trase, globine in profila priključne cevi
—	določitev profila vodomera	/
—	določitev lokacije, oblike in velikosti vodovodnega jaška
—	križanja podzemnih komunalnih vodovodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem
—	pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer se predvideva trasa priključnega cevovoda.
9.	člen
Vsak investitor novogradnje, uporabnik, mora predložiti k vlogi za izdajo soglasja naslednjo dokumentacijo:
—	lokacijsko dovoljenje za novogradnjo
—	opis specifičnosti objekta
—	projekt in sheme instalacij (na vpogled)
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo vode.
10.	člen
Upravljalec je dolžan izvesti priključek če je uporabnik izpolnil pogoje, ki sb določeni v soglasju za priključek. Vodovodni priključek pomeni spojno cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma krajši od 50 m. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in le tega tudi prenese upravljalcu vodovoda v nadzor.
Stroški vzdrževanja pa bremenijo uporabnika.
11.	člen
Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt uporabnika posebej, upoštevaje velikost in namembnost objekta, ki se priključuje na vodovodno omrežje. Vse vodovodne priključke je upravljalec dolžan voditi v katastru komunalnih naprav. Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem upravljalca.
13. tlen
— če krili predpise o varčevanju ž vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (.redukcija')
— če ne plača računa v 15 dneh po prejemu opomina pred tožbo
23.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih del na omrežju, vendar mora o tem pravočasno obvestiti na krajevno običajen način uporabnike na katere vpliva prekinitev.
Upravljalec je dolžan obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave vode tudi v primerih poškodb na mreži, zajetjih ali črpališčih in drugih intervencijskih delih ter v slučaju višje sile.
Upravljalec je dolžan praviloma opravljati vzdrževalna dela na . vodovodnem omrežju in napravah, takrat ko najmanj moti delovni proces v delovni organizaciji oz. uporabnike.
15.	člen
Vodomer namesti upravljalec vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost vodomera.
Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni pa so za obračun porabe vode.
Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode.
16.	člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave nosi odjemalec z mesečnim plačilom vodarine.
Stroški za popravilo okvar, ki nastanejo na priključku ali vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
17.	člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda.
Uporabnik lahko vsak čas sam zahteva kontrolo točnosti vodomera. Ce se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
V. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
18.	člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitanem na vodomeru vpdovodnega priključka.
Vodomere odčitava in vodarino pobira pooblaščeni delavec upravljalca vodovoda za gospodinjstvo in industrijo vsak mesec. Samoupravna komunalna skupnost občine Lendava pa lahko določi tudi drugače.
Cena kub. m vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.
Izjemoma se sme vodarina zaračunati po pavšalni določitvi.
19.	člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi računa upravljalca. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
AM on WECTIklll# -11
Vsako ravnanje	opwsVweN, Aovvlsvvvcn^ wpxavYjaXca* a\\
uporabnika, ki je škodljivo a\i nevarno za življenje in deio ljudi ver okolje je nedopustno in sta za takšno ravnanje kazensko in materialno odgovorna.
Prepovedano je zasutje vodnjakov.
34.	člen
Ta odlok začne vejati osmi dan po objavi v Uradnih oujavah občin Pomurja.
Številka: 352-3/83
Datum: 31. 10. 1983
Predsednik Skupščine občine Lendava HAJDINJAK Mirko 1. r.
239
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine.Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne, 27. oktobra 1983 sprejela
STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE O RAZVOJU KOVINSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju dne 24. junija 1983 obravnavali Analizo razvoja kovinsko-predelovalne industrije v občini Murska Sobota. Na osnovi analize ter predlogov in mnenj danih v razpravi, so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča, priporočila in sklepe: ■
1.	Kovinsko-predelovalni industriji kot eni pomembnejših panog industrije v občini Murska Sobota je potrebno dati vso družbeno podporo in zagotoviti pogoje za njen, hitrejši razvoj.
NOSILCI: Izvršni svet, Skupščina občine LB Pomurska banka
ROK: stalna naloga.
2.	Osnovna usmeritev proizvodnje OZD kovinsko-predelovalne industrije mora biti izdelovanje zahtevnejših izdelkov z večjo stopnjo predelave in več vloženega znanja ter nadaljnje vključevanje v izvoz, zlasti na konvertibilno področje.
NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije
ROK: stalna naloga.
3.	. Organizacije združenega dela se morajo v večji meri medsebojno "poslovno-tehnično in dohodkovno povezovati ter se dogovoriti za delitev dela in specializacijo v občini in širše.
NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije.
ROK: stalna naloga.
4.	Zaradi racionalnosti in smotrnosti gospodarjenja je potrebno v okviru OZD kovinsko predelovalne industrije pristopiti k združevanju sredstev za skupni nakup in uporabo določene strojne opreme.
NOSILCI: OZD
ROK: stalna naloga.
5.	Boljšo oskrbo s surovinami in repromaterialom je potrebno zagotavljati s tesnejšim povezovanjem znotraj reproverig.
NOSILCI: OZD
ROK: stalna naloga.
6.	Poskrbeti je potrebno za večje sodelovanje z organizacijami s področja kovinsko-predelovalne industrije iz razvitejših območij SR Slovenije in za prenos proizvodnih programov v OZD v občini Murska Sobota.
NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije, Izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica
ROK: stalna naloga.
7.	S prenosom izdelovanja določenih sklopov in delov proizvodov morajo organizacije združenega dela v večji meri vključevati samostojne obrtnike.
NOSILCI: SOZ Prekmurka, OZD kovinsko-predelovalne industrije, samostojne obratovalnice.
ROK: stalna naloga.
8.	Za naložbe v kovinsko-predelovalno industrijo je potrebno tudi pritegniti delavce začasno zaposlene v tujini in vključevati njihova sredstva.
NOSILCI: SOZ Prekmurka, Obrtno združenje.
ROK: stalna naloga.
9.	V hitrejši in kvalitetnejši razvoj kovinsko-predelovalne industrije je treba v večjem obsegu vključevati raziskovalne institucije ter v proizvodni proces uvajati več znanja in sodobne tehnologije.
NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije, samostojne obratovalnice.
ROK: stalna naloga.
10.	Zaposlovanje novih delavcev je potrebno načrtovati dolgoročno z upoštevanjem dejanskih potreb OZD in skupno ž izobraževalnimi organizacijami.
NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije, srednje šole usmerjenega izobraževanja.
ROK: stalna naloga.
suvuVvut o T.aposXewWk Xx\ s	omejXxk
mckox’wXh deXaNcev.
NOSXL.CV. OTA) koNXttsko-pxedeXoxaXrke'mdxxsVYje.
ROK: stalna naloga.
12.	V vseh sredinah je potrebno vložiti maksimalne napore za uresničitev zastavljenih nalog, ter preko hitrejšega razvoja kovinskopredelovalne Industrije zagotoviti zaposlitev večjega števila delavcev, zlasti mladih ljudi.
NOSILCI: OZD
ROK: stalna naloga.
Številka: 30—2/83—5
V Murski Soboti, dne 27. oktobra 1983
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT, I. f.
240
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80. in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela
UGOTOVITVE IN SKLEPE O URESNIČEVANJU PREDPISOV S PODROČJA CESTNEGA GOSPODARSTVA IN STANJU NA PODROČJU CESTNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA
SOBOTA
Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju dne 24. julija 1983 obravnavali problematiko uresničevanja predpisov s področja cestnega gospodarstva in stanje na področju cestnega gospodarstva v občini M. Sobota. Na osnovi gradiva, ter predlogov in mnenj danih v razpravi so zbori občinske skupščine sprejeli naslednje
UGOTOVITVE IN SKLEPE:
L Predloženo gradivo ne daje celovitega prikaza problematike cestnega gospodarstva v občini.-V gradivu je podan večji povdarek problematiki vzdrževanja cest, premalo pa je govora o vprašanjih povezanih z uveljavitvijo novega zakona o cestah in z njim novih družbenoekonomskih odnosov.
2.	Upadanje finančnih sredstev za vzdrževanje cest ne zagotavlja takega obsega vzdrževalnih del, ki bi ohranjal ceste in prometno varnost na ravni, kot to.določata zakon o cestah in zakon o temeljih varnosti prometa.
3.	V skladu z zakonom o cestah in sklenjenim družbenim dogovorom o organiziranju TOZD za vzdrževanje in varstvo cest se mora vzdrževanje lokalnih cest skupaj z opremo in delavci prenesti iz DO ,,Sobota” TOZD Komunala v CP Maribor — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota. Pri prenosu cest se mora upoštevati okvir razpoložljivih sredstev, ki so se dosedaj namenjale za vzdrževanje lokalnih cest.
NOSILCI: CP Maribor, DO ,,Sobota”, SIS za ceste.
ROK: Začetek zimske sezone.
4.	Cestno podjetje MB TOZD Vzdrževanje Murska Sobota mora uskladiti svojo organizacijo z zakonom o cestah in sprejetim družbenim dogovorom. Cene storitev mera prilagoditi (znižati) cenam komunalnega podjetja ,,SOBOTA” TOZD Komunala.
NOSILEC: Cestno podjetje, SIS za ceste
ROK: 31. 12. 1983.
9.	CTK Maribor mora ugotoviti stopnjo iarab/Jenosti regiona/nih cest v občini.
ROK: 30. 11. 1983.
10.	V okviru Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava,\ Ljutomer in M. Sobota je potrebno proučiti možnost za nastavitev inšpektorja za ceste.
NOSILCI: Izvršni svet
ROK: Do konca leta 1983.
11.	Za zavarovanje in varstvo obstoječe cestne mreže je potrebno upoštevati dovoljene osne obremenitve cest, posebno ob spravilih kmetijskih pridelkov in lesa.
NOSILCI: SIS za ceste, CP Maribor.
ROK: Stalna naloga.
12:	V skupščini SIS za ceste občine je potrebno zagotoviti boljšo prisotnost delegatov uporabnikov cest in večji vpliv delegatov na odločanje o razvoju cestne mreže.
NOSILCI: SIS za ceste, OK SZDL.
ROK: Stalna naloga.
Številka: 34-4/83-5
V MUrski Soboti, dne 27. oktobra 1983
Predsednik *
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
24
Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih oruanih (Ur. list SRS. št. 24/79 in 1. odstavka 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list- SRS, št. 7/80) je izvršili svet skupščine občine Murska Sobota na svoji seji, dne 25. oktobra 1983 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota
1.	člen
Be edilo 3. člena odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/83) se spremeni in glasi:
,,Delovni čas v upravnih organih je razporejen takole:
a)	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure
b)	v sredo od 7. do 17. ure
Delovni čas snažilk v upravnih organih traja:
a)	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14. do 22. ure
b)	v sredo od 16. do 22 ure.
c)	v soboto od 7. do 11. ure.”
2.	člen
Besedilo 4. člena se spremeni in glasi:
,,Uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) v vseh upravnih organih so:
a)	v ponedeljek in petek od 7. do 15. ure
b)	v sredo od 7. do 17. ure.”
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 2. novembra 1983.
Številka: 14-3/82-5
Datum: 25/10-1983
Predsednik izvršnega sveta Pavel Pongrac 242
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota na 8. seji dne 12/10-1983 spi ejcla
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o doh^kovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983
1.
V sklepu o dohodkovnih pogojih in o višini denarr’h pomoči otrokom v letu 1983 (Uradne objave št. 8, z dne 24. 3. 1983) se za 8. točko drugega odstavka dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pomoči dodeli na osnovi sprejetih kriterijev otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno in začasno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju (izjemoma). Pri presoji upravičenosti do te pomoči, odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pomoči upošteva dejanske okoliščine oz. socialno stanje družine v kateri otrok živi.
Za otioke, ki so vključeni v vzgojno-varstveno organizacijo, se denarna pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane v VVO, za o novnošolske otroke pa za povračilo prehrane v osnovni šoli.
2.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Uporablja pa se od 1. 9. 1983 leta.
Številka: 147/1983-3-1/1
Datum. 16/9-1983 Predsednik skupščine:
'Janez Kovač Janez Kovač I. r.
*	243
Na podlagi 20. člena Statuta je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava na seji dne 12. oktobra 1983 sprejel
SKLEP
o sprejemu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin.
1.
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava soglasno sprejme Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin.
2.
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin - Pomurja.
Številka: 943/83
Datum: 27/10-1983
Predsednik skupščine SSS:
Št	efan Špilak dipl. oec. 1. r.
244
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega akta Krajevne skupnosti Bpčkovci o uvedbi krajevnega samoorispevka, na seji dne 27. 10. 1983 .
odločilo:
Ustavno sodišče razveljavi
—	določbe 2. točke drugega odstavka 3. člena sklepa skupščine Krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci z dne 6. 12. 1981 (Uradne objave pomurskih občin, št. 1/82), s katerimi se zavezujejo plačevanju dodatnega samoprispevka gospodinjstva; .
—	popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci (Uradne objave pomurskih občin, št. 9/82).
Obrazložitev
Občan je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb sklepa skupščine Krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne 6. 12. 1981. Po teh določbah so dolžna plačati dodatni samoprispevek v enkratnem znesku v višini 10.000 din gospodinjstva do 3 za kmetijskih površin, v višini 20.000 din pa gospodinjstva z nad 3 ha kmetijskih površin.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da s pobudo izpodbijane določbe sklepa skupščine Krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma niso v skladu z zakonom o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83). V 8. členu tega zakona je namreč določeno, da je zavezanec samoprispevka občan, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem je uveden samoprispevek.
Ce je samoprispevek uveden samo v denarni obliki, je zavezanec samo tisti občan, ki ima lastne dohodke.
Obenem je ustavno sodišče ugotovilo, da je Krajevna skupnost Bučkovci brez referenduma spremenila obravnavani sklep tako, da je s popravkom obravnavanega sklepa o razpisu referenduma besedo ,,gospodinjstva” nadomestila ž besedami ,.gospodar ali gospodinja gospodarstva”. To pa ni v skladu z zakonom o samoprispevku, saj tudi za spreminjanje oziroma dopolnjevanje splošnega akta o uvedbi samoprispevka velja določba 2. člena navedenega zakona, po kateri se samoprispevek lahko uvede le, če se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo.
Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Številka: U I 43/83—9
Datum: 27. 10. 1983 Predsednik
Jože Pavličič
245
Popra’ek
V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 108/82-19 z dne 27. 6. 1983, ki je bila objavljena v Uradnih objavah ,,Vestnik” Murska Sobota, št. 20/83 z dne 14. 7. 1983, je bila ugotovljena tiskovna napaka, tako da se
—	v zadnjem odstavku obrazložitve namesto Bogdan Pernuš, pravilno glasi . . . Bogdan Osolnik, Jož? Pernuš . . .
,	Sekretar
Vasilij Polič, 1. r.