Johnston R. J., Geography and Geographers (A nglo-A m erican H um an G eography since 1945). E dw ard A rno ld Ltd., London 1981, str. 232. A vtor te zanim ive kn jige je p rofesor geografije na U niversity of Schef- field v V eliki B ritan iji. P re d nam i je že d ruga in dopoln jena izdaja prve, ki je izšla le ta 1979. Jo hnston obravnava razvoj in sm eri v angleški te r am erišk i d ružben i geografiji po le tu 1945, k a r u te m elju je s tem , da so bile in so še vedno povezave m ed geografi obeh dežel izredno močne. Na u n i­ verzah v ZDA, cen trih znanstvenoraziskovalnega dela, podobno kot v p re ­ tek losti še danes delu je v rs ta .geografov p rise ljen ih iz V elike B ritan ije , ki so svojo osnovno izobrazbo p ridob ili v rodn i deželi in se kasneje izpopol­ n jevali na un iv erzah v ZDA, k je r so oprav ili m agisterij (M. A.) in dok to ra t (Ph. D.). V ta krog sodijo še geografi iz A vstra lije , Nove Z elandije in od S kand inavcev v g lavnem švedski geografi. S lovenci s tem i geografskim i k ro ­ ga še vedno n im am o tesne jš ih stikov. G eografija p r i nas se je in se še vedno v veliki m eri n as lan ja na izročila nem ške te r delom a francoske šole. P o­ dobno kot p ri nas je v V eliki B rita n iji in ZDA za do in postd ip lam ske š tu ­ dente v p rog ram u štud ija poseben p red m et o razvoju , sm ereh in konceptu geografije. Johnstonova kn jiga , iki je eno najbo ljših del o sodobnih p ro b le ­ m ih d ružbene geografije v anglofonskem svetu , ki so p r i nas m anj znani, se n a v rs ti un iverz u p o rab lja k o t osnovni učni pripom oček, zlasti v ZDA, k je r je d ružbena geografija v ospredju . V p rvem poglav ju govori Joh n sto n o n a ra v i geografije ko t posebni a k a ­ dem ski d isciplini, k je r na zanim iv način osve tlju je razm ere v ang loam eriš- k i geografiji v o rganizacijskem in koncep tua lnem smisilu. S ledi poglavje, v k a terem p o ja sn ju je tem elje in položaj d ružbene geografije v današn jem času, n jen razvoj in v posebnem podpoglav ju ana liz ira determ in izem in po- sibilizem v geografiji te r reg ije in regionalizem . V tre tje m pog lav ju osvet­ lju je razvoj sistem atičn ih štud ij v geografiji in u v a jan je novih znanstven ih m etod v geografijo . Celo če trto poglav je je posvetil prob lem om iskan ja b istva ozirom a p red m eta p roučevan ja v geografiji. S led i posebno poglavje o tako im enovan ih »B ehavioural geography« (geografiji o b n ašan ja v geo­ g rafskem okolju) in a lte rn a tiv ah pozitiv izm u v geografiji, to je o onih sm e­ reh in p rizadevan jih v geografiji, k i so p ri nas razm erom a red k e ali se jih naše geografske š tud ije le iz jem om a dotika jo ozirom a zah a ja jo v te p ro b ­ leme. N aslednje poglavje je posvečeno liberalizm u in rad ika lizm u v geogra­ fiji, k i m u sled i zadnje poglavje, v ka te rem poizkuša Jo h n sto n k ritično p re ­ te h ta ti in ov red n o titi različne sm eri v d ružben i geografiji te r se sp ra ­ šuje, k akšna je n je n a prihodnost. Z anim iva in ne sam o značilna za razm ere p ri nas, tem več tu d i za geografijo po svetu je ena od zak ljučn ih Johnstono - vih m isli, k i je očividno pod vplivom K u hn-ove filozofije (K uhn, T. S. 1970: The S tru c tu re of Sceintific R evolutions. Chicago, U n iversity of Chicago, P ress,), ko p rav i: »V vedi o kom pleksnosti človeštva, k i so jo o rganizirali kom pleksn i ljud je , je m orda obstoj tak e anarh ične situac ije (ali najm an j težnje, da k tem u nag iba) vse, k a r lahko pričakujem o.« To je nedvom no zelo pesim istična m isel, k i odseva dejansko stan je velike razd rob ljenosti n a v rsto na jraz lične jš ih geografij. S e lahko s tem zadovoljim o, ali smo se geo­ grafi s tem dejstvom sprijazn ili? M islim, da se n ik a k o r n e m orem o pom iriti ali celo s tr in ja ti s tako situacijo . P rizad ev a ti si m oram o oblikovati, grad iti, u s tv a rja ti la s ten in obenem skupen koncep t geografije, v k a te r i delam o in ji, če sebe im enujem o geografe, tu d i p ripadam o. M ilan O rožen A dam ič