DUHOVNO ŽIVLJENJE Leto (Ano) VIII. številka (Numero) 145 F E E E E E O (FEBRUAR) 1040 KRŠČANSKI DRUŽINI JE POSVEČENA PRlcUJO. ČA ŠTEVILKA “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA’’. SREČNO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE JE TEMELJ MIRNEGA SOŽITJA VSEH, KI SMO POKLICANI, DA BOMO NEKOČ ENA SAMA DRUŽINA BOŽJA. SREČA IN MIR PA VLADA V TISTI HIŠI, KJER NI NIČ SAMOLJUBJA, KJER JE PLEMENITA VOLJA, VEDNO ŽRTVOVATI SVOJE LASTNE ŽELJE, ČE SO TE ERUGIM V NEPRILIKC. TEGA NAS UČI SVETA DRUŽINA. h 1 y ROJAKOM V B. BLANKI, RIO NEGRO IN LOMA NEGRA! Srečno sem se vrnil iz 14 dnevnega potovanja, na katerem sem prevozil 3500 km. V Bahiji Blanki so me že pričakovali Perletičevi in Oselj in sem bil one dva dni gost pri njih in Novakovih, kjer se je v torek večer tudi zbrala števina družba rojakov Naj se toplo zahvalim gostoljubnim rojakom. V Villa Regina so me že čakali Božič Karlo in Fabčičev!. Obiskal sem mnoge družine in doživel toliko prijetnega presenečenja, da mi je bilo kar teško iti proč v Gral. Roča, kjer sva so dobila z misijonarjem Lud. Perniškom in nato tri dni obiskavala rojake po Rio Negro. V četrtek zvečer sem že bil v Cinco Saltosu pri Antonu Šinigoju, ki mi je dal na razpolago evojo hišo in svoj avto, s katerim smo hiteli od čakre do čakre na obisk k rojakom. V nedeljo 21 jan. je bil za Cinco Saltos veliki praznik, žene in dekleta so se pripravile za petje. Dopoldne in popoldne smo napolnili cerkev in je odmevala slovenska pesem, da se je cela vas zbrala okrog kapele. Možje so imeli na skrbi tudi zabavo izven cerkve in se je zbralo na čakri Bitežnikov! 80 rojakov k skupnemu kosilu, žene so poskrbele za zelenjavo in sladke prigrizke, možje za pečenko in dobro kapljico. Bil je dan vriskajočega sonca in slovenskega veselja. V pondeljek me je popeljal Anton Šinigoj naprej na zapad. V Plaza Huincul je bila maša. Zmenili smo se, da se vrnemo nazaj v sredo na večerjo, kar se je tudi zgodilo in se je pri Rejevih zbralo več rojakov. V Bariloche ni bilo mogoče iti, ker ni bilo uporabne zveze. Razdalje so prevelike. V četrtek 25. jan. sem bil spet v Cinco Saltos in zvečer odpotoval proti Olavarriji, kjer sem spet preživel prijeten dan med rojaki v Lomi Negri od koder sem se v nedeljo 28. jan. zjutraj ob 7 uri vrnil na svoje mesto. Naj se zahvalim vsem rojakom, prav posebno pa Šinigoju Antonu iz Cinco Saltos, ki mi je dal “konja na bencin’ ’ in mi je bil še za “vozača’’ en cel teden. V naslednjih številkah naše revije, pa bom popisal podrobneje to mojo pot med rojake. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo in uprava: Pasaje Salala 6 0. Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 - 6832 Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni doma. f-etna naročnina za Argentino 2 $. CERKVENI VESTNIK 4. febr. Maša na Patemalu za Olgo Ušaj por. Makuc. Molitve na Pater-nalu. Maša za Andrej Cigoj iz Malovš bo 4. febr. ob 13 uri pri Sv. Jožefu v Floresu. 11. febr. Maša na Avellanedi. Molitve na Avellanedi, nato občni zbor ‘ ‘ Sl oven ske krajine ’ ’. Na Patemalu se molitve ta dan ne vrše. 18. febr. Maša za Luko Groser. Molitve na Patemalu. 25. febr. Maša na Avellanedi. Molitve na Patemalu. Popoldanska pobožnost se vselej | začne ob 4.30. * 1 2 POSTNA POSTAVA veljavna v tej deželi: Strogi post, to se pravi, da jo post. od mesa, mesnih jedi in mesne juhe, in da si je treba v jedi pritrgati je na: 1. pcpelnenieno sredo, 2. vse petke 40 dnevnega posta. Samo post, to se pravi, da se sme manj uživati je vse sredo 40 dnevnega posta in na veliki četrtek. Te dneve se meso sme oživati. Post je koristen duši in telesu. Duši zato, ker je za človeka, ki se iz ljubezni do Boga kaj pokori, veliko zasluženje pred Bogom, telesu pa, ker s postom človek koristi svojemu telesnemu zdravju, zlasti pa pridobi oblast nad telesnimi željami, ki človeka vedno vlečejo navzdol. S postom in pokoro človek pred Bogom zailobi odpuščanje grehov in kazni, ki jih je s svojimi grehi zaslužil. Krščeni so bili: Pri sv. Jožefu (Flores) Tvar. Artur Močnik, Eduard Federico Bele. — Na Patemalu: Marija Hilda Jaz bec, Lilijana Turk, Hilda Roza Abram, Marija Lilijana Vojk. V Vlila Calzatla so imeli vesel praznik rojstva pri Furlanovih. Hčerka, poročena (lambelotti je kupila ljubkega sinčka 20. dec., kateremu so dali ime Karel Evgen. Tudi Makucovi so imeli v hiši vesel dogodek. Prav tako tudi Kerševanovi. Vsem tem toplo častitamo in želimo srečo v družini. Na Avellanedi je bilo ustanovljeno društvo “Slovenska krajina’katerega namen bo, družiti Slovenci: onstran Riachuo-la, zlasti Prekmurce. Društvo je izobraževalno in socijalno. V nedeljo 11. febr. se vrši prvi občni zbor'tega novega društva. K sodelovanju ste povabljeni vsi rojaki. KAKO JE RAZDELJENA ZEMLJIŠKA POSEST V SLOVENIJI Jugoslavija je izrazito poljedelska država, saj živi 77% vsega prebivalstva od kmetijstva in gozdarstva. Zato, kor je kmetijski stan najštevilnejši, so od blagostanja in urejenosti tega stanu v veliki meri odvisni ostali stanovi. Znan pregovor pravi: “če ima denar kmet, ga ima cel sver.’’ Od tod izhaja sorazmerno veliko prizadevanje javne uprave za izboljšanje življenskih pogojev poljedelcev. Pomagali kmetu, ki je obubožal zaradi povojnih razmer, je vodilna misel. Le nezadostna sredstva so kriva, da ostane marsikaj na pol poti. Sloveniji se bavi s poljedelstvom sko-ro 80% prebivalstva. Ostalo odpade na obrt, trgovino in ostalo poklice. Zato je prav zanimivo vprašanje, kako je pri nas razdeljena zemljiška posest. Po obsogeu posameznih kmetij ločimo: parcelna in malotna gospodarstva z obsegom največ do 2 ha zemlje. Male kmetije imajo 2—5 ha, srednje kmetije 5—20 ha, velike 20—100 ha ter preko tega so veleposestva. Za naše prilike se računa, da hi bile najbolj primerne kmetijo z 20 ha zemlje, z, razdelitvijo v njive, travnike in gozdove. To bi bilo zelo idealno, toda upoštevati moramo gorate kraje in ravnino. KORISTNI NASLOVI Poslanstvo kraljevine Jugoslavije z* Argentino, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270. Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosano: San Lorenzo 937, Rosario de Santa Fč. U T. 22—012. Izseljenski korespondent za Uruguay: David Doktorič, Florida 1394, Montevi-deo, Uruguay. Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cčrdoba 1646, Telefon: 28—083. Izseljenski duhovnik Kastelic Jože: Con-darco 545. Telef. 63—2435. Slovenska šola na Patemalu: Paz Sob dan 4924, Buenos Aires. Zavetišče Lipa: Villa Madero F.C.G.B.A. Parcelnih gospodarstev imamo Malotnih kmetij jc Malih kmetij jo Srednjih kmetij je Velikih kmetij je Veleposestev jo 18.200 z 32.900 37.700 53.300 12.060 485 ha zemljo 4.400 30.000 125.000 551.700 389.000 165.700 Skupaj je 154.645 z 1,278.600 Skupna površina Slovenijo znaša 1,584.000 hektarjev zemlje. Razlika le 306.300 ha odpade na državna, občinska in samo gozdna gospodarstva itd. Gornja porazdelitev bi še no bila tako slaba, vendar opazimo, da ima 485 veleposestev več zemlje kot 37.700 malih kmetij. Od veleposestev jih imamo 5, ki imajo nad 500 ha zomlje. Od navedenih gospodarstev odpade po statistiki 121.800 gospodarstev, ki jim jo kmetijstvo glavni poklic, ostalo odpadu na lastnike, ki jim je kmetijstvo stran- ski p iklic. Med te spadajo največ parcelna gospodarstvo, kar jc umljivo, ker sc z. 2 ha zemlje ne more nihče preživeti in pa veleposestva. Glede lastništva zemlje sct prilike še primeroma dobre, saj so večjidel obdelovalci zemlje tudi njo lastniki. Le majhen odostotek odpade na zakupnike in uživalce. Seveda bi se tudi v tein oziru moglo še marsikaj izboljšati. Od površine 1,278.600 ha zemlje odpade na vrtove in vinograde 59.500 ha orno zemljo 290.000 „ travnike 232.500 „ pašnike ‘ 135.000 „ gozdove 31.00 „ ostalo 31.000 „ Orne zemlje je sorazmerno največ pri manjših posestvih, a najmanj" pri velepo-ses tv ih, pri katerih prevladujejo gozdovi. Na 100 ha orne zemlje pride 224 prebivalcev, medtem ko pride v vsej državi 143 prebivalcev. Na Danskem le 37 oseb. Tu se nam razkriva najtežje vprašanje glede preobljudenosti. Kljub močnemu izseljevanju, prebivalstvo narašča. Kako urediti to, da bodo živeli vsi primerno življenje? Izboljšanje zemljišč (močvirja itd.) in večje izkoriščanje zem-1 le ne zadošča. Treba bo preusmeriti poljedelstvo v bolj dobičkanosno smer (sa-djerejo itd.), kakor tudi pospeševati industrializacijo, kjer naj dobi odvisno kmetijsko prebivalstvo svojo zaposlitev. VLOŽITE VAŠE PRIHRANKE in delajte vse bančne operacije potom RANCO GERMAN1C0 DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. Alem 150. BUENOS AIRES 25 de Mayo 145. Slovenski Oddelek IZ UPRAVE Lepo prosimo vso naročnike, da poskrbite za plačanje naročnine. Za Ameriko jo 2 $. Za Evropo je 3 $. Kar hitro storite svojo, da bomo tudi mi mogli našo. Oddaljeni lahko pošljejo tudi kar v poštnih znamkah ali pa v priporočenem pismu. Janez Hladnik. t — ------i PRIŠLE SO MOHORSKE KNJIGE j Naročniki se javite pri g. Laknerju v j banki Gennänico, ali pa na stanovanju: f Warnes 2215. j„ DENARNA NAKAZILA: Specijalni tečaji za IZSELJENSKE DINARJE: Din. 100 za $ 7.80 IZSELJENSKE LIRE: Lit. 100 za $ 18.05 j Vsa nakazila se isplačajo naslovniku v roke v ce i loti, BREZ ODBITKA in jih1 odpošiljamo po zračni ] pošti. j s•••• • »s-»®..#..f -*■••• »S'-**»#1«#«'#•••••• Družina - temel j človeške družbe V enem iz med pisem, katera bodo za vedno ostala kot najdražja dedščina človeškega rodu, je napisal apostol Pavel tele besede vsem, ki naj bodo učitelji drugim: “Ti pa ne odnehaj! Prosi, svari, opominjaj, grajaj z vso potrpežljivostjo in z vso resnostjo. Prišel bo namreč čas, ko ljudje ne bodo prenesli zdravega nauka, temveč si bodo izbirali po svojih izpridenih željah take učitelje, ki jim bodo prijetno žgečkali ušesa. Zaprli bodo ušesa za resnico, obrnili se pa bodo k bajkam.... Ti pa nikar ne odnehaj!” Tako je napisal učitelj narodov in vsa stoletja je ta beseda resnična, ker vedno so ljudje bili taki, da so kaj radi nastavljali ušesa neumnostim, a zavračali pa so resnico — pač zato, ker ta zahteva od človek žrtve. Moderni človek je pa še vse bolj zašel na pot uživa-željnosti in išče sreče le v tistili stvareh, ki prijajo njegovi čutnosti. Vsega bi se rad otresel, karkoli pomeni za njegove strasti kako omejitev in tako je danes ogrožena ena najbolj osnovnih podstav človeštva: družin a. Francoska revolucija je vrgla besedo o svobodi, enakosti in bratstvu. Zelo lepe besede so to. Toda človek je napravil s temi, samo po sebi dobrimi; mislimi nekako tako. kot krava z mlado deteljo.. .. Zaide na njivo, nekaj požre, drugo potepta in ponesnaži, potem se pa napne v veliki požrešnosti in kakšen opravek je potem, da se nesrečna žival reši.... Malo banalna je primera, toda še bolj banalni so tisti ljudje, kateri so božji osnovi človeške družine vzeli vse, kar je v njej lepega in vzvišenega in so napravili iz družine — smetišče. Svoboda, enakost in bratstvo, kako lepe besede so, če jih ljudje prav razumejo. Kadar pa svoboda preide v razbrzdanost, tedaj je gorje družini... Mož in žena se ne ljubita več.,.. In otroci? Kdo pa naj zanje skrbi. In kadar bo žena zgubila vse, kar ima telo vabljivega, kdo jo bo pogledal starko, kdo ji bo dal streho in košček kruha, ker ne bo ne moža, ne otrok... In možu nebogljenemu, kdo mu bo z mehko roko postregel... Ona čustvena ljubezen zaljubljencev je nič več kot medena kapljica, katere namen je privabiti čmrlja v cvet, da ga oplodi.. . Zaljubljenost ima nalogo, da privede do zveze med fantom in dekletom, ki si jo obljubita ne le za mlada leta, temveč za vse dni, da bosta sodelovala z Bogom pri ustvaritvi novih človeških življenj . . . Pa se bo ona čustvena ljubezen izrabila, ostala pa bo realnost življenja, ostala bo družina s svojimi skrbmi in z dolžnostmi. Ljubezen ne bo več ona, ki se hrani s čutnimi miki; ostane le ona ljubezen, katero je zapovedal stvarnik našega bitja: ljubezen, ki je dolžnost, ljubezen ki vse daje in nič ne zahteva. Lepa stvar je svoboda. Toda razbrzdana svoboda, tista, ki ne prizna nad seboj nobene postave in nobene meje, je usodna zmota, katera je razdrla že nešteto družin, strla miljone src in oropala materinske in očetovske ljubezni nešteto otrok. Nebrzdana svoboda je pohotnost, ki išče le lastne udobnosti, ki ne mara žrtve storiti, pač pa jo zahteva od drugih. Zakaj sem se pa oženil, če ne za to, da bo žena zame delala; tako slišite marsikdaj... Taki ničvredneži so zahtevali zase “svobodo” da naj padejo vse vezi, katere jih kaj ovirajo v njihovem libertinizmu. To je seveda grob srečnega družinskega življenja. * Zdrava družina pa raste iz nesebične ljubezni, iz tiste ljubezni, ki ne zahteva, temveč daje, ki se odreče svojim muham, zato da drugim ne greni življenja, ki ne meče krivde na druge, marveč sama na sebe. To .je ljubezen, ki se odreče samoljubju. Ljubezen do samega sebe mora človek imeti. Saj si mora vsakdo ohraniti svoje življenje. Kdor je pa odgovoren za življenje drugim, kakor oče in mati za svoje otroke, ima to dolžnost še v posebni meri za 'svojo družino. Zato je samoljubje v neki meri v javnem življenju ne le pravica temveč celo dolžnost. Nasproti drugim, ki so izven lastne družine, je treba koristi lastne družine vedno čuvati, nikakor pa seveda ni dovoljeno delati drugemu krivice. V krogu lastne družine, to je med možem in ženo, med stariši in otroci, pa mora vsako samoljubje izginiti. Saj sla mož in žena “eno”. Ona zdrava družina, kateri je temelje postavil Stvarnik sam je tista, v kateri se mož odreče vsemu samoljubju, vsem svojim osebnim željam in se kot mož in oče žrtvuje le zato, da bi osrečil svojo ženo in svoje otroke . Žena pozabi na svojo nečimernost, . opusti samoljubje in se odreče svojim nepotrebnim muham. Sedaj ni več čas, da išče sama sebe. Sedaj je njena naloga, da se daruje zato, da osreči druge, da osreči moža in svoje otroke. Niso vsi možje in žene zmožni razumeti globoke resnice teh besed. Zato pa tudi niso vse družine srečne. Tista družina pa, v kateri sta oče in mati dovolj plemenita, dovolj velikodušna, dovolj nesebična, da znata vedno žrtvovati svoje lastne osebne želje, kadar bi bile tiste v nasprotju s splošno družinsko koristjo in stanovsko dolžnostjo, sta pa kmalu doživela kaj je tisti mir, tista sreča, ki ga je prinesel Jezus s svojim učlovečenjem in ki ga vsadi v vsako krščansko družino. Treba je tisto sadiko božjega miru le lepo gojiti, pa bodo srečni stariši imeli obilno povrnjeno vse, kar iz ljubezni do Boga in do svojih žrtvujejo. V takih družinah ljubezen nikdar ne umrje. V takih družinah so otroci sreča za svoje stariše. Iz takih družin raste tudi narod, ki osreči vse svoje \ redne sorojake. Takim družinam vzor je sveta družina. Paternalska šola je pohitela na letovišče v S. Antonio de Padna. Prav dobre volje so tamkaj v senčnem vrtu in na čistem zraku, posebno v nedeljo, kadar jih obiščejo starši. Moderna žaloigra Krščanski zakon nosi kot najbolj bistveno potezo nerazdružnost, Kar je Bog zvezal, tega naj človek ne loči. Človeški izpridenosti to seveda kaj malo ugaja in tako išče na vse načine, kako podkopati ta osnovni temelj zdrave družine. Pogosto so se drznili v javnost v zadnjem času malopridni pisači, ki so na račun izdajstva zakonske neraz-družljivosti hoteli zaslužiti lepe denarje, ker take čenče vedno dobe dosti “hvaležnih” bralcev. V prejšnjih časih se je le kak mogotec, kronan, pa tudi brez krone, predrzni! s kakim napadom na svetost zveze med možem in ženo. Danes so gotove struje nastopile z vso nasilnostjo v obrambo človeške pohote. Moderni materijalizem, ki taji vse duhovno in priznava zgolj tisto kar služi telesu je šel tako daleč, da je nerazdružnost zakonske vezi odpravil — seveda v največjo nesrečo človeštva. Vsako stvar je najlažje spoznati in oceniti prav po njenih sadovih. Nobena dežela nam ne nudi tako kričečih zgledov, kitko se nad vsem narodom maščujejo grehi zoper to sveto zvezo, kot Sovjetska Rusija. Krščanstvo gleda zakon v luči otrok in njihovih neumrjočih duš, poleg ozira na neumrjoče duše zakoncev samih, komunizem in sploh vsak materializem pa ga gleda zgolj v luči moškega in ženske, otroci so mu le tisti nepridipravi, za katere je sicer tudi treba na nek način preskrbeti, da država ne izgubi prebivalstva. Sedaj veljavnim sovjetskim postavam, ki urejajo zakonsko razmerje (z dne 1. januarja 1927.), je zakon kakor izlet moškega in ženske, zabavni sestanek moškega in ženske, nevezano skupno življenje moškega in ženske, ki ga začneta, ne da bi s tem kaj rekla, koliko časa bosta še skupaj. Tisočletne skušnje pa kažejo, da bi vsak zakonski par kdaj rad šel narazen, tako je še danes po vsem svetu in tudi v Sovjetski Rusiji. In ker moreta biti v vsakem trenutku slabe volje, gresta, ker jima ni treba čakati tistega trenutka, ki tudi med količkaj poštenimi ljudmi vedno kmalu pride, ko se vrne dobra volja in veselje do skupnega življenja. Toda ker je sovjetski zakon le postavno ime za zabavo moškega in ženske, ga prekineta, čim te zabave ni več. Gresta vsak svojo pot in se pozneje seveda ne moreta več iskati. Tako se je 1. 1926 ločilo v Sovjetski Rusiji 26% zakonov, 1. 1927. ko je bila z novimi postavami ločitev in razdružitev zakona še bolj olajšana, pa 75% ! Po tem letu zakon v Sovjetski Rusiji ni več nič drugega kot sestanek moškega in ženske, ki ju veseli, da se sestaneta za nekaj dni ali tednov. Gotovo komunistke po Evropi ne hrepene po takem “zakonskem pristanu”! In otroci? Sirote v takih razmerah so matere, ki so “osvobojene” sladkih vezi krščanstva in na milost in nemilost prepuščene moškemu in njegovi divji krvi. Toda z njimi se država ne ukvarja toliko, ker so že velike in sc morajo pač nekako preriti naprej. Večinoma se prerijejo tako, da prepuste otroka, ki ima tudi očeta, njegovi usodi. Tako so v nekaj letih nastale cele tolpe mladih vagabundov brez staršev, ki se preživljajo tako, da jih mora krotiti tudi komunistično sodišče. — Sovjetska država pa je bila prisiljena, kaznivost mladostnikov znižati na 12. leto, ker jih je cela krdela, ki že s tem letom n adlegujejo komunistično družbo z zločini. In “Komite komunističnih žena Sovjetske Rusije” je na zadnjem javnem zborovanju v Moskvi povzdignil glas, da jc treba “obnoviti družinskega duha v mladih komunističnih družinah”, in poluradna “Izvestja” so z vso zaskrbljenostjo nastopila proti tej poplavi ločitev, ki je sicer naslednja leta nekoliko upadla, vendar pa se je tudi v 1. 1935. ločilo še 44% zakonov, to število pa se noče znižati. Po podatkih tega lista so v dveh tretjinah ločenih zakonov otroci, veeinoftia pa se oče odtegne dolžnosti vzdrževanja s tem, da kje ustanovi “novo družino, tako se oprosti obveznosti do prejšnje družine. Tako so iznajdljivi moški komunisti izigrali tisto določilo o dolžnosti vzdrževanja, od katerega so si nekateri v Evropi obetali toliko uspehov in so že govorili, da sc Sovjetska Rusija vrača... “Komaj v eni desetini vseh ločenih primerov,” nadaljujejo “Izvestja”, se oče in mati sporazumeta glede vzdrževanja otrok, v večini primerov pa ne preostane drugega kot da jih prevzame država v svojo skrb.” Na podlagi teh žalostnih “skušenj” zahtevajo poluradna “Izvestja”, to zahtevo jc podkrepila tudi “Pravda”, da jc treba komuniste, ki že iz navade sklepajo le kratkotrajne zakone in pri vsaki ponovni sklenitvi zakona le preveč jasno razodevajo svo jo nakano, da se bodo ob prvi priliki ločili, sodno kaznovati. — Prav tako bi bile treba po predlogih teh dveh listov kaznovati moške, ki zapuščajo svoje žene, ne da bi jim dali primerno odškodnino. Mera odškodnine pa je seveda spet odvisna od zaslužka in tako si moški ne dajo vzeti te “svobode”. Poziv obeh listov doslej ni našel odmeva, ker si sovjetska oblast ne ve pomagati; ne ve, kako naj hi odpravila slabe sadove komunizma m komunizem vzdržala; težko ji je pač priznati, da se po komunizmu da urediti čreda živali, ne pa človeška družba. Sovjetska vlada sc je torej omejila na to, da vsaj nekoliko ustavi propagando svobodne ljubezni in jc od-redila, da morajo biti “učenci in učenke višjih šol poučeni o sovjetskih postavah glede zakona in ločitve,” obenem s tem poukom pa jc tteba “združiti resne opomine in vzbuditi v mladem rodu zavest odgovornosti”. Zdrav narod raste le iz tistih družin, kjer oče in mati razumeta, da se jc treba “žrtvovati”. -j- P. Leopold. Zorman. Iz Sofije smo prejeli žalostno vest, da je tamkaj umrl znani slovenski kapucin p. Leopold Zorman, župnik pri cerkvi sv. Jožefa v Sofiji in predstojnik vesh kapucinov, ki delujejo v Bolgariji. Pokojni gospod se je rodil lota 1885 v Slavini pri Postojni. Vstopil je v kapucinski red in je po redovnih obljubah in raašniškem posvečenju šel v misijone na slovanski jug. Bil je dalj časa v Smirni in Carigradu, večino svojega delovanja pa je preživel mod Bolgari, ki jih je vzljubil, kakor da jo njihov. S svojim nesebičnim delovanjem si je pridobil med Bolgari velik ugled. Bil je posebno velik ljubitelj mladine in njen vzoren vzgojitelj. Vsi so ga ljubili in vi- soko spotovali. Pokojni p. Leopold jo bil tudi dvorni duhovnik za carico Ivano, ki je vsako nedeljo hodila k njegovi sveti maši v cerkev sv. Jožefa. Bil je tudi katehet. na katolški gimnaziji v Sofiji. Vsak Slovenec, ki je prišel v Sofijo, se je rad ustavil pri njem. In tedaj mu je rajni p. Leopold z ljubeznijo in velikim znanjem bolgarske zgodovine ter poznanjem bolgarskega človeka razlagal glavno zanimivosti bolgarskega glavnega mesta. Bil je tudi priložnostni dopisnik slovenskih listov, katerem je bil velik prijatelj. Umrl je v Sofiji dne 12. novembra, pokopali so ga pa v Plovdivu dne 14. novembra. Skupina Prekmurcev v Lujanu. Gloria - slava Bogu se glasi... Polnočnica... “Miša de Gallo” (petelinova maša) ji rečejo po špansko. Z vsem bleskom gore številne luči velemesta. Tramvaji, omnibusi in kolektivi drve. To noč ima vsakdo kako pot. Eni na obiske in iz obiska domov, drugi v zabavišča. ..! Inv cerkev k polnočnici? Tudi tja. 'Saj je premnogo takih, ki leto in dan ne gredo v cerkev, toda za sveto noč pa se le zbudi še v njih iskrica vere, malo morda iz sentimentalnih mladostnih spominov, nekaj pa tudi iz resnične potrebe j^o božjih stvareh, katera se oglasi vse bolj močno v dnevih, ko vabijo iz izložbenih oken božična drevesa in sladke božične potice. Množice se zgrnejo okrog spovednic. Tako so se nekateri navadili: ali na sveti večer, ali pa... drugo leto spet na sveti večer.... Na sveto noč po vseh tukajšnih cerkvah ne zmorejo spovedniki navala. Božični zvonovi so peli. Ne tako, kakor pri nas po slovenskih planjavah. Saj ne znajo dati zvonovom pesmi in tudi... če se glas razbija med zidovi, če nima odprte poti čez goro in plan, saj ne more zapeti tako kot pojo naši zvonovi doma čez svečano belo odeto pokrajino, skozi katero se vije po ozkih gazeh dolga vrsta ljudstva, ki sledi v svitu plamenečih bakelj tja, kamor vabi ubrana božična pesem veselih zvonov, ki mesto angeljev oznanjajo ljudstvu veselo novico. To leto je bilo vsaj vreme malo bolj božično. Skoro hladno je bilo, tako, da smo malo manj čutili ono veliko razliko, ki je med božičem doma in tukaj. Lepo okrašena je čakala naša cerkev. Množica cvetja je dehtela okrog tabernaklja med gorečimi svečami, da dajo hvalo Zveličarju za njegovo neskončno dobroto, katero je izkazal svetu... mesto molitve tistih nevrednih kristjanov, katerim so kraj: I. IT. III. IV. V. Skupno — ŠTEVILO SLOVENSKIH GLASOV LETA 1907. Veljavnih glasov: 5.776 7.237 5.299 3.134 6.702 28.148 Glasovi slovenske narodne stranko: 911 1.614 660 485 4.496 ali 15.78% „ 22.30% „ 12.46% „ 15.48% 67.09% 8.166 ali 29.01% Glasovi slovenske soc. dem. stranke: 1.449 ali 21.62% 1.449 ali 5.14% hm Ü' v'; -% * ♦ f* v - m , * * ' V ’ • * '■<* f. v. » xj»*- * t . 'r - *■ - F * IjjÄ’* tjklv va X i,. . K. v, *>„•*, u s t. - Tp/ * 1 '7, - + fe $ ■ *>• < • h ' V- w' f-o jr/. * - • ,* ' ■ ; ’• *• ** ~ . . - 1 V t *" *'i* > *•> ~ , m » ^V» ^ ti * * *6> v "5 *vX- > : v. v*“ rj p* H r ft že je minilo leto dni, ko smo praznovali slovesnost nove mašo v Buenos Airesu. — Za mnoge rojake bo pa zanimiva tale slika, ki predstavlja novomašne svate iz Medane 23. maja 1937, kjer je pel novo mašo Mirko File j. II. — ŠTEVILO VOLILCEV IN ŠTEVILO ODDANIH GLASOV L. 1907. Volilni okraj: Število volilcev in % proti prebivalstvu: Glasovalo: Število veljavnih glasov: I. 7.699 ali 23.12% 5.820 ali 75.59% 5.776 II. 11.049 „ 29.62% 7.370 „ 06.70% 7.237 III. 8.031 „ 26.26% 5.328 „ 66.34% 5.299 IV. 4.439 „ 28.65% 3.161 „ 71.20% 3.134 V. 8.603 „ 26.55% 6.761 „ 78.58% 6.702 Skupno ' 39.821 ali 26.70% 28.440 ali 71.44% 28.148 Rafaelova družba V ponedeljek, 4. decembra, popoldne je na rednem letnem občnem zboru podala Družba sv. Rofaela obračun svojega dela v poslovnem letu 1938-39. Zbralo se je mnogo ljudi, ki z razumevanjem spremljajo prekoristno delo in skrb te slovenske organizacije za naš narod v tujini. Rafaelovo družbo v Črensovcih je zastopal g. svetnik Klegl, ki je podal krasno poročilo o delovanju družbe za Slovensko Krajino, obenem pa nazorno pojasnil -vprašanje sezonskega delavsava z raznih vidikov in njegove posledice za Slovensko Krajino. Občni zbor je otvoril predsednik družbe, prevzviše-ni knezoškof gosp. dr. Gregorij Rožman, ki je pozdravil udeležence ter v izčrpnem poročilu nakazal pomen in delo Družbe sv. Rafaela kot versko-kulturne ustanove. Če na kratko pregledamo razmere med našimi izseljenci širom po svetu, uvidimo, da rodi intenzivno in sistematično delo Rafaelove družbe vedno lepše sadove. Tako jc družbin tajnik gosp. p. Zakrajšek na svojem obisku v Ameriki ne enkrat slišal besede: “Zakaj sc ni to delo, ki ga sedaj vršite doma, začelo vsaj pred 3Ü leti?” Predvsem je Družba skupno z Izseljensko zbornico posvetila veliko skrb vprašanju sezonskega delavstva, ki s svojimi posledicami živo posega v življenje vsega našega naroda. Meseca februarja je bila z nemškimi odposlanci sklenjena dodatna pogodba, ki je v marsičem zboljšala položaj naših sezoncev. Važna je pri tem skrb za njihovo versko in duhovno življenje, kar jc Družba v preteklem letu najlepše izpolnila s tem, ko je poslala v Nemčijo — s pomočjo socialnega ministrstva in banovine — izseljenskega duhovnika gosp. Skalarja, ki se je te dni po neutrudnem štirimesečnem plodnem potovanju med rojaki v Nemčiji vrnil v domovino. Smo v prehodni dobi sporazuma in ustanavljanja samouprave tudi za slovensko banovino. S tem pa nastaja važen problem, kako prilagoditi slovenskim potrebam tudi izseljensko službo, ki nujno terja poglobitve in razširitve. Važna pri tem je pravična razdelitev državnega izseljenskega fonda, kjer smo bili Slovenci vedno zapostavljeni, čeprav se je ogromno denarja v obliki članarine steklo vanj prav od slovenskih ljudi. Eno ali dve o Finski Ker je Finska zdaj pozorišče nove vojne vihre, ne bo odveč, če o tej deželi in o ljudstvu, ki tod živi, tudi napišemo nekaj. Finska po svojem obsegu ni tako majhna država, kakor 'ni kdo utegnil misliti. Najboljšo sliko o njeni velikosti si ustvarimo, če pomislimo, da je ta dežela še nekaj večja kot Jugoslavija in Grčija skupaj. Meri namreč 388.451 lev. km. Predstavlja nekak most med evropsko velino in skandinavskimi državami. V glavnem bi Finsko lahko razdelili v dva, bistveno različna dela, v Laponsko in južno Finsko, ki leži nad morje le 100 do 200 metrov. Finsko še drugače imenujemo tudi “deželo tisočerih jezer”, saj teh nima nič manj kot 35.000 s skupno površino 44.000 kv. km, to je nekaj manj, kot jc velika vsa Estonska. Največje med temi jezeri je Saima. Finske reke po veliki večini teko zaradi razritega ozemlja v brzicah in tvorijo tudi večje slapove, zaradi česar je ta dežela bogata tudi na naravnih vodnih silah. Pa tudi pristanišča ima Finska že po naravi izredno dobra, z umetnimi sredstvi pa si jih je znala še zboljšati. Kljub svoji veliki površini ima Finska le okoli 4 milijone ljudi. Po verski pripadnosti je celih 98 odstot- kov ljudi evangeličanov, po narodnosti pa nekako 90 odstotkov Fincev. Ostali so Švedi (9 odstotkov) in nekaj drugega pripadnikov ostalih narodnosti. Včasih so sc Finci zelo radi tudi izseljevali, ker so se jim drugod za tedanje razmere nudili boljši življenjski pogoji, posebno še, ker so povsod veljali in še veljajo za odlične in izredno vestne delavce. Čeprav jc le majhen del finske zemlje prikladen za kmetijstvo, se vendar s tem bavi, kar 70 odstotkov prebivalstva. Najgosteje je poseljen južni del dežele ob obali, ker so ti kraji tudi najbolj rodovitni. In razumljivo je, zakaj prav ti kraji zdaj rdeči vojski najbolj diše. V letih 1918 in 1919 je bila na Finskem izvedena agrarna reforma in je na ta način nastalo nešteto novih kmetij. Prav posebnih zemeljskih zakladov v rudninah Finska nima, a jih tudi preveč ne pogreša, posebno ne premoga, ki ga lahko nadomesti s tako imenovanim “belim premogom” — vodno silo. Na nekaterih krajih kopljejo bakreno in železno rudo, ki pa ne zadostuje za lastne potrebe. Imajo pa zelo mnogo lesa, zaradi česar je tudi lesna industrija zelo razvita in imajo Finci izredno moderno urejene tovarne za celulozo in papir. Že dolgo vrsto let je finska trgovinska bilanca aktivna. Mnogo prinesejo Finski tudi mlečni izdelki, po katerih ta dežela slovi menda po vsem svetu. Potrebna je pri tem seveda umna živinoreja, ki pa je malokje tako razvita kot na Finskem. Največ svojega blaga izvaža Finska v Anglijo, za njo pa so do nedavnega prišle na vrsto Nem-ri.ja, Združene ameriške države, švedska in Nizozemska. V glavnem izvažajo les, celglozo, papir in mlečne izdelke. Finska je republika. Vnjej je uvedena splošna vo-livna pravica. Finci imajo eno samo zbornico ljudskih zastopnikov, široko samoupravo pa uživajo Aalandslci otoki, o katerih je evropsko časopisje v zadnjih časih tudi mnogo pisalo zaradi sporov, ki so nastali zaradi njih. Vsega skupaj imajo Finci tri univerze, in sicer dve tinski in eno svedsko. Te visoke šole so v finskem glavnem mestu Helsinkih in v pristaniškem mestu Abo ob zahodni obali. Do leta 1909 je spadala Finska pod Švedsko, nato pa je postala samoupravna dežela-Rusije. Leta 1917 so I' inči proglasili svojo samostojnost, ki jo je Rusija tri leta pozneje tudi priznala. Zato je zdaj še toliko bolj čudno za Sovjetsko Rusijo seveda čisto razumljivo —, da ji to priznano samostojnost hoče brez vsakega povoda spet vzeti. Francoski načrti Pariški dnevnik “Figaro” je objavil zanimiv dopis urednika Ormessona, ki je izraz francoskih načrtov za preureditev evropske politike. Po Ormessonovih trditvah sestavljajo Evropo različni narodi, ki niso v svojem političnem ter kulturnem razvoju dosegli iste stopnje. Na najvišji stopnji so n. pr Irammzi, Angleži in Španci, ki so bili dolge čase v svo ji zgodovini povezani v enoto z velikimi osebnostmi. Nekateri narodi kakor Italija so svojo edinost dosegli šele ZOBJE TI NAGAJAJO? J Obrni se na našega prijatelja f Dr. ANDRES L. COPELLO RODKIGUEZ PENA 594 = Vse delavnike od 2—S uro. ! POCENI IN SOLIDNO I v novejših časih, vendar jim to ne jemlje civilizacijske in zemljepisne pomembnosti. Tudi nekateri mali narodi kakor Švicarji, Belgijci, Holandci, Grki, Portugalci, so se znali zediniti in si priboriti mesto1, kakršno jim v Evropi gre. Vse te narode je treba smatrati za zrele in samostojnega življenja sposobne. Razen teh narodov pa žive v Evropi še drugi, ki so živeli pod vplivom nemške miselnosti in se niso mogli samostojno razviti. Tem narodom je versajska mirovna pogodba dala politično samostojnost, čeprav niso bili samostojnega življenja sposobni in med sabo sprti, zaradi česar je Nemčija po razbitju avstro-ogrske monarhije postala edina močna'država v Srednji Evropi in je lahko proti tem narodom delala vse, kar se ji je zdelo potrebno zaradi lastnih koristi. Tega v bodoče ne sme več biti. Zahteve, ki jih mora sedanja vojna uresničiti, so naslednje: 1. Nemčiji je treba z orožjem dopovedati, da ima tudi ona meje, kateri ne sme prekoračiti. Nemčija sme biti Nemčija in nič drugega. 2. Južni Nemci morajo severnim Nemcem držati tehtnico, zaradi česar je potrebno, da pridejo južni Nemci izpod oblasti Prusov. 3. Protiutež tej omejeni Nemčiji more biti samo velika srednjeevropska država po zgledu nekdanje av stro-ogrske monarhije. Edino ta bo mogla zagotoviti politično, gospodarsko in kulturno nemoteno življenje malih srednjeevropskih narodov. Kateri so ti narodi, govornik ni povedal. Z mišljenjem in načrti, ki jih d’Ormesson, eden vodilnih francoskih časnikarjev in političnih publicistov zagovarja, se strinja velik del francoske politične javnosti, zaradi česar je verjetno, da so ti načrti tudi uradni načrti Francije za spremembo Srednjo Evrope po sedanji vojni. Edino, na kar se Francozi ne ozirajo, je vprašanje, ali bodo s takim urejanjem zadovoljni prizadeti narodi. OPAZOVALEC GORIŠKA. MOHORJEVA. DRUŽBA jo lotos izdala pet rodnih knjig. Koledar obsega najprej pomembna dejstva iz življenja cerkve. Zanimiva jo posebno povest “Peli so jo mamica moja”, spisala Lea Fatur. Govori o deklici, ki so jo odvedli turki in jo prodali v sužnost v Španijo. Dekle jo ohranilo od svojega materinega jezika samo eno Marijino pesem, ki jo je rada pela in po kateri ’0 je spoznal star romar in nato povedel dekle domov materi. Frane Rupnik je napisal razpravo o naselitvi ob gorenji Idrijci. Posebno pomemben je prispevek Bed-naržilcov, ki piše o najstarojši zgodovini Gorice. Koledar prinaša premnogo pestrega čti-va. Blagovest. I. del Jezusovega življen ja po evangeliju. Večernice prinašajo dve Kersnikovi povesti. Napoleon, spisal Matija Novak. Poredni Bohi je knjiga za mladinsko či-tanje. Vse zaloge surovih kož in usnja morajo priglasiti trgovci po vsej Italiji. Izjeme v tem seveda tudi v Julijski krajini niso delali. Rok za prijavo te vrste zalog je bil osem dni. Na vse zadnje pa te prijave same na sebi še ne bi bile tako huda reč, če ne bi bil v zvezi s tem izdan še drug odlok, mnogo hujši od prvega. Brez posebnega dovoljenja namreč nihče niti več no sme prodajati surovih kož in usnja. Pri vsakem kosilu ali večerji v gostilni dobi odslej v Italiji vsak gost na mizo tudi četrt litra vina. To vino je vračunano v jedi sami in ga torej ni treba posebej plačati, prav tako kakor ga ni bilo treba posebej naročiti. Na ta način skušajo delati v Italiji reklamo za svoje vino in s tem ljudi odvaditi, da bi pili tuja vina in po nepotrebnem dajali zaslužek tuji državi. Ljudem naj bi se v bodoče no zdelo več “imenitno” piti na primer to-.kajca, španska ali kakšna druga tuja vina. Novi grobovi: V Gorici je 10. novembra od kapi zadet umrl briški rojak g. Leopold Mužulin. Rodil se jo v Medani, kjer se je udejstvoval kot zaveden fant in cerkveni pevec, še pred svetovno vojno jc stopil v službo pri znani tvrdki Teodor Hribar v Gorici, kjer je ostal do I. 1938., ko mu je bolezen preprečila delo-vanje. Doživel je 63 lot in zapušča šest odraslih otrok, ki jih je vse vzgojil v krščanskem duhu in v ljubezni do rodnega jezika in grude. Navijalcem cen zapirajo trgovine. Po vsej Italiji in tako tudi v Julijski Krajini so uvedli stroge kazni za tiste, ki bi se pregrešili z navijanjem cen in z brezvestno špekulacijo. Dan za dnom slišimo o obsodbah takšnih “grešnikov”. Trgovcu, ki svojo robo prodaja po previsoki ceni, dostikrat za nekaj časa celo zapro trgovino. Tako poročajo med drugim iz Suši-ce pri Trstu, da so oblasti po odloku tržaškega prefekta zaprle za tri dni trgovino Antona Bcničarja, kor je predrago prodajal milo in ker jo imel baje skritega 36 kg sladkorja. Prav enaka kazen je zadela tudi nekaj trgovcev iz Trsta, da v bodoče ne bi več skrivali sladkorja, ko ga že tako in tako zelo primanjkuje. Podražitev drv in premoga. Zaradi velikega pomanjkanja lesa, so so v zadnjem času po vsej Italiji dvignilo tudi cene lesnim izdelkom. Pa ne samo rezan in tesan les, tudi navadna drva s se podražila. Tako poročajo iz Pulja, da so je les za kurivo podražil približno za 3 lire pri vsakem metrskem stotu. Hrastova drva so zdaj po 13 lir za 100 kg, kar bi bilo v našem denarju približno 30 din. če upoštevamo, da Italija ni na lesu bogata država, moramo priznati, da drva na vse zadnje le še niso tako draga. — V zadnjem času so poskočile tudi ceno premoga. Najslabši premog se je podražil za 5 lir (ca. 12 din) pri vsakem metrskem stotu. Sveto pri Komnu. 25 letni Frane Švara, krojač, zelo priljubljen, je odšel v večnost. Na Tolminskem so dobili angleške letake proti Hitlerju. Namenjeni so bili Korošcem, veter jih je pa zanesel čez mejo. Iz Tolmina so jc poslovil župan Marzan, ki je županoval na splošno zadovoljnost 10 let. V Gorici jo umrla 81 letna Alojzija Simčič. Svoje otroke je zelo zgledno vzgojila. Kal nad Kanalom. Poročil so je Leopold Lango s Kristino Lipičar. Ženin je bil pred kratkim pomilnščen 30 letne kazni iz “kali,koga procesa”. V Prestranku jc gorelo v velikem skladišču krme. Zgorelo jo sena za 60.000 lir. Gasilci iz Slavine, Postojne in Trsta so preprečili večjo nesrečo. Zgorel je le en senik; vseh senikov jo IS. žganjekuha in tihotapstvo da mnogo posla sodiščem na Primorskem. Kava, tobak in pa žganje s v glavnem predmeti obravnav, v katerih so morajo zagovarjati naši ljudje. Prejšnji teden so bili od go-riškega tribunala obsojeni zaradi žganjekuhe: Zorko Ličen, star 27 let, iz Rihom-berka, na tri mesece, 20-letni Marko Batagelj in 22-letni Venceslav Lisjak, oba iz Črnič, vsak na tri mesece zapora, povrh pa še vsak na denarno globo, povračilo stroškov in zaplembo orodja in blaga. Zaradi nekaj kilogramov tihotapske kave jo bila obsojena na 280 lir kazni 62-lotna Marija eDbcljak iz občine Grahovo. K sreči sodniki niso hudo strogi in je velik del naloženih kazni —• pogojen. Vipava. — Tukajšnji bar, ki je last g. K. Kodelja, so v poznih nočnih urah obiskali nepovabljeni gostje in so se založili z raznimi okusnimi dobrotami: s šunko, salamo, številnimi buteljkami starino in šampanjca. Svojih naslovov presenečenemu gospodarju niso pustili, zato bi jih rada poznala policija. Kronberg pri Gorici. Umrl je Blaž Pavlin iz spoštovane družine Pavlinove na Fajdigovšcu. Rodil se jo januarja 1850, torej bi v dveh mesecih dočakal 90 let. Dobijo so pa v ICronbergu še starejši ljudje. Tako jo Mohor Makuc iz znano Pod-gričarjeve družine na Ajševici že prekoračil 91. leto, a jo še vodno zdrav in krepak in opravlja vsa lažja kmetska dela. Njegovi dve sestri sta tudi še živi in ima starejša že S9, mlajša pa 81 let. Sploh je Kronberg zelo zdrav kraj, saj je qela kopica ljudi, ki so stari nad 80 let. Najstarejši med vsemi je bil rajnki Kramaršček, ki je učakal 96 let. Pri slikanju si je dovolil prehudo šalo neki delavec iz Marezig. Ko so jc dal skupno z nekaterimi drugimi delavci slikati, je pri tem držal na prsih srp in kladivo — znak komunistov. Za to šalo so zvedeli hitro tudi karabinerji, kar je imelo za posledico, da so fanta odvedli na svojo postajo v zapor. To spet priča, da v zadnjem času v Italiji s komunisti ne postopajo preveč v rokavicah in da te “blagovestnike” z rdečega vzhoda pridno spravljajo na varno, da ne bi preveč pripravljali “terena”. Radijski aparat so poklonilo fašistične oblasti vaščanom iz Vrabč nad št. Vidom. Namenilo so ga fašistični vzgoji. Smrt slovenskega stavca. V.Gorici je umrl g. Jakob Jamšek, najstarejši slovenski stavec v Julijski krajini. Delati je pričel že pred svetovno vojno v znani “Go- riški tiskarni” v Gorici. Ko je dobila‘ta tiskarna prvi linotip v deželi, je postal Jamšek priv naš linotipist. Med vojno jo delal v tiskarni “Edinost” v Trstu. Pozneje sc je zopet vrnil v Gorico in je bil najprej zaposlen v Narodni tiskarni, nato pa v Katoliški tiskarni. Ko je morala slednja leta 1932 ustaviti svoje obratovanje, ker ni dobila obrtnega dovoljenja, je bil tudi Jamšek na cesti. Dva nova občinska komisarja. Občini čepovan in Sv. Križ na Vipavskem sta dobili nova občinska načelnika. Goriški prefekt je imenoval za prefekturnega občinskega komisarja v Čcpovanu fašista Ferdinanda Bordignona, v Sv. Križu pa fašista Štefana Petrisa. Iz Kanala zvemo, da je bil v Padovi promoviran za doktorja prava Ludvik Nanut. Iz slovenskega Primorja. Okoli 20.000 vagonov jugoslovanskega premoga bo dobila do meseca maja Italija na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen pred kratkim med člani jugoslovansko-italijanskega stalnega ožjega gospodarskega odbora. Večina tega premoga bo iz Slovenije. PREKMURSKE NOVICE Miško Kranjec, prekmurski znani pisatelj je izdal letak na ljudstvo Slovenske krajine, ki ga je pa ljudstvo odklonilo. On sam je pa. prišel radi tega v nasprotje z oblastjo. V letaku zahteva samostojno Slovensko krajino... tako kot je banovina Hrvatska... Ni čudno, če si nekateri ljudje žele biti bani, ker to sc splača, bolj čudno je to, da sc dobi vedno nespametnih ljudi, ki verjamejo lepo postavljenim besedam, čeprav usodo, ki je pri zdravi pameti, uvidi, da so obljube nesmiselne. Prav gotovo pa noben pošten Prekmurec ni sprejel z veselim obrazom predloga, da se proglase za Hrvate. V Cankovo jo prišel za kaplana Sukič Ivan. V. Polana. V zimskih mesecih se vrši gospodinjski tečaj v Lebarjevi hiši. V soboškem okraju pravijo da manjka kar 32 učnih moči. Kljub temu, da čaka na učiteljsko mesto več sto mladih učiteljev in učiteljic. V Lendavi so na praznik Kristusa Kralja imeli blagoslov prapora Marijinega vrtca. Balažič Matija, novomašnilc je bil poslan za kaplana k Sv. Rupertu na Štajerskem. Mišja nevola v Slovenski krajini jo postala velika nadloga. Pravijo, da je sedaj boj proti njim nemogoč, ker imajo svoje zaloge do februarja. Tedaj bodo pa lačne in bodo rade ugriznile v nastavljene strupe. Iz Budinec zvemo, da jo bil ustreljen na meji, ker je nesel čez mejo tobak 16 letni Horvat Fran. Na križpoti življenja se imenuje lepa povest, ki ju izhajala v Novinah izpod peresa rojaka Balažiča. Naroči se lahko na upravi Novin v črensovcili. V Martjancih se tožijo, da kar ni prave volje v javnih možeh, da urede zadevo šole. Z nabranimi denarji se lahko začne gradbo moderne šolsko stavbe, staro poslopje naj sc pa porabe v druge prosvetne namene. Turnišče. Horvat Ludovik sc je v Bel-gradu zdao s belgračanko, ki je prestopila na kat. vero. V Gradu je bila pokopana mati župana Račiča. Bila je vzorna krščanska žena. Sama evangeličanka je svoje otroke vzgojila v moževi kat. veri in tudi sama v marcu bila sprejeta v kat. vero. Med vse- mi svojci jo vživala veliko spoštovanje. V Dolini so je vršila lepa slovesnost blagoslovitve novo kapele. Dolgoletna prizadevanja so konečno lo rodila uspeh. Vsi vaščani so bili nadvse veseli. .Vinska letina v lendavskem srezi je bila po kakovosti bolša lotos od lanske, po količini pa je bila 30—40% menjša. Mo-šti so moli 3—Iv sladkorja več kak lam. Povprečno so muli vinski mošti mešanih sort 16.5—19.5%, mošti sortiranih sort pa 19—22% sladkorja. Najbolši pa so ničli 23.5% sladkorja, ka je jako vzgodno za lendavsko gorice. Vina iz teh moštov bodo prvovrstna. —1 Leta 1940., koncem aprila ali začetkom maja bo v oLndavi vinski kongres vinogradnikov za celo dravsko banovino. Pri toj priliki bo v Lendavi tiidi srezka vinarska razstava. Sreski kmetijski odbor poziva vse vinogradnike, da bodo sodeliivali na toj razstavi z svojimi priznanimi vini. Z razstavo dobrih vin bomo pokazali vinogradnikom ostalo Slovenije, da tiidi pri nas v lendavskih goricah raste dobro vino i ne sama šmarnica kak si nošteri mislijo, ki naših goric ne poznajo. Vinogradniki naj si zato denejo na stran v manjšo sodčke svoja vina, štora naj do razstave t. j. do konca marca dvakrat pretočijo, tako, da se bo njihovo vino z uspehom tekmovalo na razstavi i doseglo pohvalno oceno i mogoče tiidi primerno nagrado. Velik požar v Slovenski krajini. Oni večer je izbruhnil v obmejnih Žitkovcih blizu Dobrovnika v lendavskem okraju nevaren požar, ki bi kmalu uničil vso vas. žitlcovci ležijo komaj dober kilometer od madžarske moje. V spodnjem delu vasi so v strnjeni skupini hiše posestnikov madžarske narodnosti, drugi del vasi pa so zgrudili primorski naseljenci. Požar je nastal po nesrečnem naključju. Neki cigan je hodil s svetilko po hlevu in zažgal slamo v kotu. Dotični ponedeljek zvečer je divjal nad Prekmurjem silen vihar, kakršnega že davno ni bilo. Veter jo raznesel plamen na slamnate strehe sosedov, tako da je bilo naenkrat v plamenih 8 hiš in gospodarskih poslopij. V nočni uri je nastalo v vasi silno razburjenje. Prva skrb gasilcev je bila, da rešijo živino iz hlevov, kar so jim je o-večini tudi posrečilo. Niso pa mogli spraviti iz svinjakov prašičev, ki so so ee debelili in čakali na zakol. Zgorelo jo 14 svinj, poleg toga pa še vse kokoši, raco in gosi. V Adrijancih je napravil ogenj nad 75.000 dinarjev škode uglednemu posestniku, kateremu je upepelil hišo, gospodarsko poslopje in hleve in mu uničil vso pridelke in gosodarsko orodje. Veter je bil tako močan, da so bila v veliki nevarnosti bližnja poslopja, če jih ne bi rešili gasilci, ki s iz vseh sosednih krajev prihiteli gasit. Devet gasilnih društev iz Adrijan-cev, Gor. Petrovcev, Stanjevcev, Lucove,. šulincev, Neradnovcev, žcnavlja, šalovcev in Markovcev je bilo na delu, da so udu-šili ogenj. Sv. Barbara v Halozah. Tukaj so vršili banovinski inženirji merjenja za nameravano regulacijo potoka Bela, ki vsako leto poplavi vso travnike. — Ta mesec je tukajšnja sadna sušilnica imela\ več obiskov iz Slovenskih goric, in sicer od Sv. Benedikta, pod vodstvom tamošnjega g. župnika in dekana Gomilšeka, ki so nekdaj delovali tukaj kot provizor. Drugo skupino je vodil g. Janez Čeh, predsednik sadjarsko podružnice od Sv. Bolfenka. Namen teh obiskov je bil ogled naše sušilnice v času obratova- nja, oziroma sušenja. Bogojina. Naš gosp. šolski upravitelj Anton Brelih so dobili premestitev iz Bogojine v Zabukovjc. Zaradi tega jo raz burjeno prebivalstvo v Bogojini, v Filovci in Bukov niči, kajti že nad 15 let so v Bogojini učitelj. Zelo so priljubljeni med nami, njihovo dobroto in prijaznost do vsakega kmečkega človeka ne moremo opisati. Prosili bomo vsi starši z našo šolsko mladim višjo šolsko oblast, da ostanejo šo do konca pri nas v Bogojini. V Cankovi so jo po nesreči ustrelil z lastno nuško divji lovec Žilavec Janoš iz Domajiucc. Iz Melince javljajo, da so vrši lep kmet. tečaj, ki ga vodi učitelj Babič. Obiskuje ga 60 dečkov. V Dol. Lendavi je bila v decembru razstava slikarskih del mladega umetnika Sagadina Albina iz Črcnsovcc. Večina njegovih slik je iz Slovenske krajine. V Kuzmi je bilo dogotovljeno župnišče in gosp. poslopja. Večino del so opravili domačini na svojo dobro voljo in tako preskrbeli, da je priljubljeni dušni pastir pod varno streho. Vodna zadruga v Lendavi bo dobila 3 milij. Din podpore, če zadruga sama zbero še ostalih 100.000. žitkovci. S pogorelcev je dobilo 20.000 Din. podpore. Krajna. Na porodu je umrla mlada mati, žena Franca Kousa, Mara, rojena Celec, nečakinja urednika Novin. Dote je zdravo. Mati jebila zakopana ob zelo veliki vdoležbi “Zveza delavnega liidstva” se zove na novo se ustnnavlajoča stranka, v šteroj se zbirajo znani komunisti ali od teli pre-slepleni liidje. Izdali so svoj program pod naslovom: “Kaj hočemo”. Ta program so iz Slovenske Krajine podpisali sledeči: Hodošček Ludvik, župan v Bodoncih, Kar-doš Eugen, trgovce, Kološa Franc, delavec, Kovač Štefan, odvetniški pripravnik, vsi z Sobote, Kranjec Miška z Vel. Polane, Kiihar Štefan, svetnik kmetske zbornico, Puconci, Vlaj Viktor, gostilničar, Predanovci. V programi podpisnikov stoji tiidi to, da so senat more odpravtii. Kak znamo je bodenski eupan, g. Hodošček hodi glasat za senatoro v Ljubljano, til jo pa, podpisao,