Novosti na knjižnem trgu Novo učno sredstvo za uporabo slovenske ljudske umetnosti pri pouku prostoročnega risanja Kdor se je med Slovenci doislej bavil z izvrševanjem načrtov v »narodnem slogu«, je bil navezan le na zbirko v Narodncm muzeju (ki žal ne razpolaga z risalnico) ter na zares zaslužno zbirateljsko delo profesorja S i č a, ki pa ni upošteval vseh panog likovnega folklora. V zvezi s tem je vsckakor trcba omcniti pomembno pedagoško delo »Risanje« Al. Novaka, ki v njem med drugim zajema svojo snov iz narodne ornamcntikc. Okvir mu je pa seveda obširnejši, saj pri »geometrijskem risanju« uporablja narodne vzorce iz vse kraljevine. Kdini, ki je mogel delati na temelju velike zbirke motivov, ki si jih je sam nabral, je bil profesor Oton G r e b e n c. Saj je tekom 40 let prepotoval vso Slovenijo ter je na teh potovanjih zbiral in risal, kar je le mogel. Mimo tega je vzgojil y svojih učencih na Tehniški srednji šoli veliko vrsto pomagačev, ki ,so po njegovih navodilih prerisovali etnografske originale. Tako je nabral upoštevanja vredno zbirko, ki je prešla v last Narodnega muzeja in ki je danes delno na razpolago abiskovalcem. Grebenc pa ni bil samo zbiratelj, ampak je bil prvi, ki je nabrano gradivo pieobliko- poniral pri sestavi bordur in ploskovnih vzorcev, pri polnilih za podane omejcne ploskve, pri kompozicijah osnutkov za dckorativne predmete iz področja ženskih ročnih del, kcramike itd. Nekaj več o takih predelavah sem napisal v svoji razpravi »O izkoriščatiju narodne ornamentike za potrehe sodobne umctnostne obrti«, ki je izšla v knjigi »Za vsak dan«.a Na meščanskih, posebno pa na obrtnih in srednjih šolah bodo risbe v Grebenčevi mapi dobrodošla izpopolnitev gradiva, ki je bilo učiteljstvu doslej na razpolago. Enako dobrodošla bo pa gotovo tudi njegova razprava o zgodovinskem razvoiu slovenske Ijudske umetnosti, ki podaja v kratkih besedah poučen, pregled o tej panogi naše kmctske kulture. Tudi »praktična navodila za izdelovanje pohištva«, ki so sicer namenjena obrtnikom, ne bodo brez pomena za učiteljstvo, ki s_ bavi z »rokotvornim« poukom. V dnevnikih so bili našteti vsi okraji od Prekmurja do Belc Krajine in do Bohinja, od! koder je avtor zajel snov za izdelavo osnutkov prvih dveh delcjv (prve mapc), zato val v svojih lastnih ustvaritvah. S tem je po- J'h ^u nadrobno ne bom našteval. If _>T _ I art c* r~t 1 l r>*"*"* _k * J *-\ rt n i »-* *-^-wt 1-^1^—. !„ „* _ _ _ J . 1 ^J f\ O 1 /~v f\ t*i l rf n -m n »^ r\ rx *-\ y-J j-v * r kazal enega izmed načinov, kako je mogoče izkoriščati ljudsko umetnost za kreacije sodobnega umetnostnega obrta. Pokazal je to pri stavbnih in pohištvenih načrtih, pri katerih so posebne omembe vredne notranjščinc nekaterih stanovanj v Ljubljani, Grosupljem, Žalni itd. Rekel sem »eden izmed načinov«. Ne smemo namreč pozabiti, da je vsaka nova ustvaritev samostojno delo in da nosi pečat avtorjeve osebnosti. Pomena Grebenčevega dela nikakor ne zmanjšuje okoliščina, da jc ubral pri svojih osnutkih morda drugačno pot, kakor bi jo bil ubral kateri koli drugi, recimo mlajši avtor. Poseben poudarek, ker je tudi za javnost dostopen, je pa dobilo Grebenčevo delovanje v pravkar izdani lepi publikaciji,1 ki jo je izdala banska uprava dravske banovine ter je že s samo izdajo tega dela poudarila njega važnost in pomembnost. To delo, ki bo v celoti obscgalo dve mapi, oziroma štiri dele, je izšlo v razkošni tiskarski opremi in je tedaj na razpolago vscm onim, ki se bavijo s študijem in izkoriščanjem narodne motivike. V oceni Grebenčevega dela, ki sem jo napisal za »Obrtni vestnik«, sem podčrtal njegovo važnost za naše obrtnike. Zdi se mi pa prav tako potrebno, da seznanim z njim slovensko učiteljistvo, ki je navczano na prcdloge po narodnih motivih pri pouku prostoročnega risanja. V uvodnem sešitku utemeljuje avtor potrebo razširitve novega stavbnega zakona, ki zahteva za podeželske stavbe domači slog pa notranjo opremo takih stavb. Nadalje opozarja učiteljstvo, naj bi zajemalo pri pouku risanja iz bogatih zakladnic naše izvirne ljudske umetnosti. Pri tem posebno naglaša, da ne gre pri tem mešati motive iz različnih krajev, ker ima vsak kraj svoje posebnosti. Njegov drastični primer, čcš pivo, vino in mleko so zase dobre pijače, postanejo pa neužitne, če jih zmešamo, velja tudi za raznovrstne motive iz raznih okolišev. Učiteljstvo bo v Grebenčevi mapi našlo obilo pobude za sestavljanje šolskih predlog. Že dbilica pravilno uporabljenih srčnih oblik bo dala marsikateremu učitelju lahko snovi za risarski pouk. Prav posebno pa opozarjam v tem pogledu na detajle okraskov za mizne noge. Vsak zase lahko služi v šoli kot šolska predloga, ki bo za višjo Ijudsko in za meščansko šolo že radi en.ostavnih barnih kombinacij zelo primerna. S pomočjo teh predlog bo prišlo risanje ornamentov na naših šolah morda na drug tir kakor doslej, ko so bili učiteljstvu pristopni zgolj Sičevi narodni ornamenti. Okraski, ki jih vidimo na Grebenčevih osnutkih za mizne noge, služijo lahko že sami za sebe kot predloge za šolske risbe. Z lahkoto jih bo pa učitelj risanja lahko prekom- Z izdajo druge mapc bodo izpopolnjene še vrzeli, ki so še ostale in tako bomo imeli v celotnem Grebenčevem delu prvo tovrstno publikacijo, ki upošteva vsa etnografska področja svobodnega dela Slovenije. Kočljiva točka za naročevalca je kajpada cena. 250 dinarjev je danes za poisameznika že občutcn izdatek, zato je priporočati, naj bi mapo naročila predvscm šolska vodstva. Če so tudi tu dotacije prcskopo odmerjene, naj bi učitelji zainteresirali občine za nakup tega dela. Na ta način bi bilo na razpolago i šolam i obrtnikom. Mapa se naročuje pri avtorju (Profesor O. Grebenc, Ljubljana, Cesta 29. oktobra, 7/1.) ali naravnost pri kraljevski banski upravi, oddelek VIII., v LjubIjani. S. Šantel. 1 Prof. O. Grebenc: Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih. Prvi in drugi del. Založila banska uprava dravske banovine. Tisk Jugoslovanske tiskarne. Veliki folio (50 X 35 cm). 2 »Za vsak dan«, univerzalni informativni priročnik za ženski svet. Uredil Andrej A. Pčcljnikov. Založila Tiskovna založba v Mariboru. Stran 101. do 108.