Splošne vesti. — Pobožne želje. Osnivanjem Stankovičeva po^tičkog lista »Slotoodoii N>arod«, naši su separatisti <samo slovenački klerikali) uzd'gli glave i po5eli na sva usta trubiti u svet, kako se UJU počima raspadati, i naveščivati novo udruženje p'od Stankovučevim vodstvom. Medutšm sve su te njihove nade ostale, a i ostait če samo pobožne želje, te im preporučujemo onu: ah stisni se u svom kutu i pregori želju ljutu! Jer svi smo mi UJU-jevci uvereni, a to mogu biti mirne duše i naši »veliki i jaki« protivnici, da se UJU neče i ne može r a z b i t ir, jer zato nema ama baš nikaikva povoda. Što je g. Stankovič dobio od Glavnog Odbora mig da se makne i kao predsedn.k UJU i kao glavni urednik glavnoga glasila, to i& 5isto interna stvcar Udruženja i ta če se stvar na kongresu meseca avgusta u Subotici tako lepo i mirno izgladiti, da če se naši protivnici začuditi. Pa g. Stankovič kao čovek visoko intel!gentan šireg vidika nit je istupio, niti če istupiti zaito iz Udruženja! Treba naime znatis da u svakom društvu ima opozicionalnih elemetiata, pa tako ih ima i kod nas, ali to još ne zna5i, da opozicija mora bit! destruktivna, da radi na propasti svojeg vlastitog društva. Opozicija je kritika: »na je potrebna i za aktivnJje delovanje i za inicijaitivu. Več na kongresu u Beogradu, pa na skupštini u Zagrebu čuli smo najradikalnije članove, gde kritizirajo i ovo i ono, i sve je to samo učvrstllo položaj Udruženja. Prigovori, da UJU nije staleška organizacija. upravo su smešni. Ta u Udruženju imamo članova svih mogučih političkih stranakai: demokrata samotetalaca, Davidovi^čevaca, radikala, radik. disidenata, socijalista »desnih i levih«, klerikalaca (Baška — pristase popa B. Rajiča, Dalmacija — Dubrovnik i Kotor) i svi su orri 51anovi UJU. daipače i aktivni: informirajte se za rad UJU u Dubmvniku i Kotoru, gde klerikalci (pu5kaši) 51anovi dolaze na zborove i sudeluju i zborom i tvorom! Kuda cete više? Što su njihovi kolege klerikalci u Slovenačkoj drugoga mišljenja i nastrojenja, zato neka čiine odgovornim svoje »perjanice«, koji u političkom dnevniku »Slovencu«, koii je ujedno i staleški organ »Slomškove zveze«, svaki dan bljuju one ispade proti UJU i njegovom vodstvu. Niko ne poriče, da se u vodstvu UJU ne greši: bilo je učinjenih pogrešaka i sad se čine i 6:nit če Se greške, jer se naše vodstvo nikad nije utvaralo, da je »nepogrešivo«! A da su političke prilike danas takve, te se čiTiovništvo uopšte premešta, zia to valjda nije odgovorno UJLJ, koje ie u svojim giasilitna več više puta ustalo proti bezakonju. A što ie opet večina u. našeg Pov. UJU pclitički orientirano Pribi5evičevoj politici to ie njihova stvar. to je njihovo politiSno mišljenje, koie clanovi Udruženja mogu slcbodiro ispovedati, Svi mi znamo, da su Slomškari, i celokupno vodstvo i svi 51anovi klerikalno (upravo slepoi!) orientirani, pa — slobodno im! Ali kako mogu biti oni, tako možerno biti i mi. Mainje zlobe, a više ljubavi! Više srca, šire duševno obzorje, a manje osobnosti i kampanilizma! — .]. — U.JU i Društvo gradanskih učitelja. Več je izraden projekt za osnovne i gradamske škole. Po tome projektu osnov. i grad. šk. čine jednu organsku celinu. Nade onih, koji su pole.eli visoko, visoko, neče se valjda ispuniti. Nemojmo se utvarati. jer ie utvaranje (domišljija) znak duševne ogran'6enosti. Učitelji grad. škola su i ostanu učitelji Priznajemo im trud i ambic _u za več1. izobrazbu u pojedinim predtnetima. Oni su za to stekli i neka _nairo5ita fprava, što je posve opravdano i što im nitkio ne osporava. Glasila UJU, kao i samo vodstvo, uvek se zauzimalo i z,a grad. škole i za učitelje grad. žkola. To mora i to če valjda svaki priznati. Ko nije mforrniran, neka se (m<akar i poverljivo!) obrati na rna koje glasilo i povereništvo, i dobit ce odgovor. Učitelji grad. škole imaju svoje udruženje i izdavaju svoje glasilo »Gradanska škola«. I mor.amo istaknuti. da je i društvo agilno i glasilo lepo uredivano. Dovle je sve dobro i hvalevredno. No ja se uvek pitam i ne ide mi u glavu, z.ašto društvo učitelja grad. škole ne če ili ne može da pristupi u UJU? Pa neka pristupi kao zasebna sekcija pošto ima i zasebne interese! Zar se zbilja ne može nači načiji. da se to vrlo važno pitanje ugodiio reši? Ode su zapreke? Vodstva jednog i drugog društva poradite na tom, i naraštaj, koji izlazi iz jedne te iste košnice (pajnja) i koj; stvara med za jednu te istu svrhu — odgoj, bit če vam uvelike zahva.lan! Počnite! Za sada ovoliko. do zgode još! .1. — Nova poslovna vlada. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje poslovna vlada v sledeči sestavi: ministrski predsednik: Nikola Pašič; socialna pojiitikiai: Marko Gjuričič; prosveta: Svetozar Prlbičevič; zunanje zadeve: dr. Mam5ilo Ninči5; vere: Miša Trifunov:č; prava: dr. Edo Lukinič; narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; javna dela: Nikola Uzunovič; kmet';jstvo in vode: Krsta Miletič; pošta in brzc-jav: Velju L. VukiSevic; šume in rudniki: dr. Gregor Zerjav; izena5enje zakonoiv: dr. Milan Srskte; finance; dr. Milan Stojadinovič; agrarna reforma: Milan Simonovic: trgovina in industrijai; dr. Prvislav Grisogono; vojna in mornarica: Miša Trifunovič; ootranje zadeve: Boža Maksimovič; promet: Ante Radojevič. — Uradnl šolski pečati se morajopo odredbi /ministrstva prosvete zamenjati in uvesti «ovi, in sicer na srednjih, meŠ5anskih kakor tudi na osnovnih šolah. 1i pečati imajo obsegati sedaj napis: Državna visja g^imnazija, realka, mes5anska, osnovna šola krailjevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v brez drugih dodatkov. Pri zasebnih §olah odpade seveda naslov »državna«. — Izpiti za uč-telle meščanskih šol se polagajo v letošnjem pomladtiem terminu zadnjikrat po oibstojecih predipisih. Vse kasnejše take izpite se bo polagalo na pedagog.ju. — Za prestop v strokovne šole. Minister prosvete je z odlobom z dne 18. marca t. 1., štev. 13.867 odlo5ii, da morajo tudi učenci srednjih šol imeti za prestop v strokovne šole nižji tečajni izpffit. — Suspendiran od poučevanja veronauka ie iz šolsko - vzgojnih ozirov dekan v Žužemberku G n i d o v e c , ki ga naša javnost dobro pozna iz njegovega nesrečnega političnega delovanja in številn«h pravd pred sodiš5em. — Usposobljanostni fzpit. In dopusti. Po naredbi prosvetnega oddelka morajo u5ne osebe prositi odslej v svrho usposobljenostnega izpita m priprave nianj za potrebni dopust 8, eventualno 14 dni. Isto velja za študijska potovanja kamorkoli. — Šolski vrtovi in čebeloreja. V zmislu odredbe šolske oblasti se ima po šolskih vrtih gojiti poleg zelenjaldi, sadjereje in poljskih pridelkov tudi čebelairstvo kot istotako važna panoga narodnega gospodarstva. Nekatere šole so s 5ebelorejo že prioele. — Novi učni knjigi. Meseca maja izidete v znan, ljubljanski založbi Ign. Kleinmayr & Fed. Bamberg, družbe z o. z., potrebni in že dolgo pričakovani knjigi: »Prirodopis rastlinstva«, spisal prof. F. Kapus; knjitga obravnava tvarino zia riižje razrede srednjih šol in MacheTjev »Prirodopis« za meš5an_ke šole, I. del. — Na dvorazredni osnovn.1 šoli v Sv. Mariet. pri Rimskih toplicah se je nabrala za »Jugoslovensko Matico« 70 D'n, za »Francoski dan« pa 122 Din 50 para. — UčUeljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu ima IV. redovitu proljetnu glavnu društvenu skupštinu 16. maja 1925 u osnovnoj školi u Velikoj Gorici. Teme: Moderni pokreti u pedagoškoj nauci. Nadzor u nastavnom radu. — Rasprava na teme Glavnoga Odbora UJU. RaspravUa prof. Josip Škavič. — Rabindranat Tagore kao filozof i pedagog Predaje oblasni školski nadzornik Ljudevit Krajačič. — N,a skupštinj u5estvuju kao gosti drugovi i drugarice društava srezova Donja Stubica i Sv. Ivan Zelina. Tai dan održaije U5iteljsko društvo grada i sreza S«ak svoju proIjettm skupštinu u istome mjestu, te u5es-tvuje u tački 7. i 8. ovoga dnevnoga reda. Za dain skupštine oprošteni su riješenjem vel. župana broj 31.451/1925. svi učesnici svojih službenih dužnos.i. — Učiteljski dom v Mariboru prosi vse zaostal. dolžnike bodisi r_a ročnih zemljevidih kakor tudi še na knjižici »Narodne pravljtee' iz Prekmurja«. da doti5ne zneske čimpreje iporavnajo. Izterjavanje vzaime mnogo 5asa, ki se lahko drugaee porabi. Sicer razmeroma ni dosti takih zamudnikov, pa še teh ne bi biio treba. — Za dr. J. Razlagov spomenik! V divnih Slovenskih goricah :pri Mali Nedelji je bil rojen leta 1826. dr. J. R. Razlag, zaslužni slovenski pesrrik, pisatelj in cden izmed prvoboriteljev jugoslovenske misli. Jugoslovani smo še vednio pokazali svetu, da smo vselej znali ceniti zasluge velikih mož. Ker se Razlag nima primernega spomenika, ki bi naš bodo5i rod spominjal na tega z-aislužnega moža, se je csnoval odbor, ki si je stavil nalogo, da skupno z Narodno-kultu.nim društvom pri Mali NedeLji realizira odkritje Raizlagovega spomenHka leta 1926. ob stoletnici njegovega rojstva v njegovem rojstnem kraju v zvezi z velikim Ijudskim taborom. V ta namen je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom 344'1 z dne 13. januarja 1925 dovolilo 1'oterijo. Žrebanje &e vrši dne 5. julija 1925 pod drža;v_ii.m nadzorstvom v »Društvenem domu« pri Mali Nedelji. Vsled tega se obra5a odbor do vse narodna - zavedne javnosti z vljudnim ipozivom, da pridno poseže po izdanih srečkah. Srečke se prav te dni razpošiljaio i'n razprodajajo po vsej Sloveniji. Cenj. občinstvo se opozarja na tozadevne lepake! — Od* bor Razlagovega spomenlka, — Glavtri dobitki loter .e za dr. J. Razlagov spomen'k so: 1. 5000 Din, 2. 4000 Din, 3. 1000 Din. 4. 500 Din itd. — Srečka stane 5 Din; žrebanje dne 5. julija 1925. — Izid žrebanja se objavi v vseh eas-oplsih. — Dobitkov je 300, v skupni vrednosti 15.550 Din. — »LJubljainski Zvon« je naprodaj, letnik 1878., 1891., 1900., 1901., 1918. in posamezne številke mnogih letnikov ter II. letnik srbsko-hrv. ilustr. lista »Nad a«. Pojasnila daje uprava našega lista. — Šolski tzletl. Radi dosege znižar nih vozniih cen o priliki skupnih šolskih izletov pod vodstvom u5nih mo5i je treba prijaviti izlet 24 ur pred nastopom vožnfe pri postajnem uradu vstopne postaje z izkazom šolske oblasti, v katerem mora biti navedena svrha potovanja, vozni razred, število dijakov (u6encev) in imena učn;h moči. Učenci, katerih mora biti najmanj deset. plačafo n& podlagi teh prijav brez predhodnega odobrenja direkcije četrtinske vozne cene, u5ne moči pa polovično, in sicer le tako, da se prevaža po polovični vozni ceni največ ena učna moč na vsakih pet učencev. Kadar prirejajo dijaki visokfh šol ali dijaiki višjih razredov srednjih šol ekskurzije brez vodstva u5nih mo5i, morajo imeti za izkarišSanje ugodnosti četrtmske vožnje od železniške direkcije i-zstavljeno nakaznico. — Defegati. Ponovno opoziairjamo naša okrajna učiteljska društva, da volijo v zmislu pravil UJU in poslovnika našega poverjeništvia delegate za pokrajinsko skupščino v Šoštanju in glavno skupščino v Subotici in jih prijavijo strokovnemu tajništvu. X Nauki Sv. pisma starega zakona o vzgoji mlad'ne. 1. Vzgajaj de5ka po poti njegovi. Tudi ko se postara, ne kreni od nje! 2. Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo od- pravi daleč od njega. 3. Ne odtezaj dečku strahovamja, zakaj če ga udariš, ne umrje. Opletaj ga s šibo in otmeš dušo njegovo iz pekla. Neodrešena domovina in obmeino šolstvo. —r Organizacija koroških Slovencev. Ob5ni zbor gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je vršil dne 30. aiprila t. 1. v društveriih prostorih v Celovcu. B'!'l je izredno dobro obiskan iz vseh delov slovenskega Korotana. Po podanih poro5ilih društvenega vodstva ter referentov za ljudsko štetje in manjšinsko šolstvo je bila sprejeta tale resolucija: 1. Z niajve5jim ogor5enjem zavracamo neosnovana in naravnost žaljiva podtikanja zveznega kanclerja dr. Rameka v seji padamenta diie 3. marca t. 1., kj identificirajo vsako zakonito prizadevanje ¦narodriih koroških Slovencev po dosegi <od koroškega dežeJnega zbora in koroške deželne vlade slovesno zajamčenih ustavnih in manjšinskih pravic s protidržavnim stremljenjem in iredento, ne da bi moglo navesti enega samega slučaja nelojalnosti. Tako postopanje obsojamo tem bolj, ker zvezna vlada ni snnatrala za potrebno, preden je podala ono izjavo, položaj Slovencev na Koroškem objektivno preiskati in zasliša.i tudi legalne zastopnike slovenske manjšine, ker bi moralo naziranje zveznega kanclerja o položaju koroških Slovencev bistveno izpremeniti. 2. Nasproti trditvam zveznega kanclefja, diai Koroški Slovenci nimajo povoda, se pritoževati proti kakršnemkoli zapostavljanju, zlasti na šolskem polju, ugotavljamo sledeSe: Tri slovenske ljudske šole, ki: so v omenjenem poro6ilu izrecno navedene kot dokaz, daj Slovenci odklanjajo slovenski pouk, so obstojale že dolga leta pred vojno in je štela leta 1913. trirazredna slovenska iavna ljudska šola v Št. Jakobu v R. 248 učencev, štiriraizredna zasebna slovenska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu 220 učencev in enorazredna slovenska javna šola v Selah 80 u5emcev ipoleg katere je obstojala enorazredna utrakvistična šola z 28 u5enci. Slovenska šola v Selah je bila leta 1916. združena s tair.kajšnjo utrakvistično š.olo v utrakvisticno dvorazrednico. ker se med vojno takemu predlogu ni b'ilo mogoče protiviti. Ostali dve slovenski šoli, na katerih je vedno poučevalo učiteljstvo izrecno slovenske narodnosti, pa so solske oblasti po plebiscitu dale zaipreti in so ostale vse tozadevne prošnje in intervencije brezuspešne. Vsled pritožbe na Zvezo narodov leta 1922. na novo ustanovljeni slovenski šoli y Št. Jakobu v R. in Št. Rupertu pri Velikovcu pa nikakor nista odgoviarjali dolo5bam šolskih zakonov in željam slovenskih interesentov, vsled 5esar jih ljudstvo odklanja. Glede ljudske šole v Selah se ie po triletnem boju slovenskih občanov doseglo, da se vsaj prvi dve šolski leti poučuje v materinem jeziku. Kar se tiče utnakvističnih šol, ugotavljamo, da se na teh šolah ne samo sistematično izriva vsak slovenski pouk, marve5 se dogajajo celo sluoaiji. da se slovenskim otrokom prepoveduje v prostem 5asu govoriti med seboi v materinem jeziku (Podljubelj, Šmarjeta v R.) ali pa se učencem dajejo nagrade, ako se odpovedo medsebojnemu obSevianju v slovenskem jeziku Konstatiramo, da je nastavljenih na utrakvističnih šolah veliko števi'lo učiteljev, ki slovenskega jezika bodisi sploh niso zmožni ali pa ga govofijo zgolj v slabem nare5ju, do5iim se za slovenski pouk kvalificiratie učitelje name§5a v nemških krajih ali pa se jih puš5a sploh brez službe. Protestiramo proti na5inu, po katerem se je vršilo ljudsko štetje z oziTom na jezikovno narodn'0 pripadnost ter odklanjamo, da bi to ljudsko štetje nudilo pravo podlago. na kateri bi se moglo rešiti manjšinsko vprašanje Slovenoev na Koroškem. Staremu odboru je bil podan absolutorij s pohvalo, nakar so b:_i izvoljeni: gg. Ferdo Kraiger za predsednika, dr. Petek za I. in Janez Vošperriik za IIpodpredsednika, Ivan Starc za tajnika, Anton Gastl za blagajnika ter odbornlki Florijan Lapuš, Josip V_itar, Vlnko Groblacher, Boštjain Borovnik in Josip Hebein. Naša gospodarska orRanizaci|a. —g Učiteljski dom v Mariboru. Darilo: Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru, v spomin umrlegia vzor-u5itelja tov. Pavla Koširja 25 Din. — M. K o ž u h , blagajnik. —g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v LjubIjani je prejelo 392 Din, katere so d>a>rovali: Josip Mihelič, strokovni učitel.. in Josipina Mihel'čeva. u5iteljica, oba v Ljubljani, po eno državno obveznico s šestimi zapadlimi kupoini a 121 Din = 242 Din; gospa Julka Povšnarjeva, učiteljica v Kokri, 130 Din, katere sta naklonila povodom godDViamja njenega gosp. soproga vrla gg. Jakob Bajželj in Ant. Križnar, oba iz Stražišča pri KraTiju, in sicer: prvi 100 Din. drugi pa 30 Din; Josip Benedek, nadučitelj v •pokoju v Ljubljatii, 20 Din letnine. Prisr5na hvala! — Preiemkii v tekocem letu znašajo 4010.50 Dln. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 13. maja 1925 ob 10. uri dapoldne pri S v. Antonu na Pohorju v šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino UJU. 4. »Kako si more učiteij ohran';ti avtoriteto svojcga poklica in kiaterih pogreškov se naj varuje«. Rei tov. Jože Golob. 5. Slu5ajnosti. Udeležba »obvezna — odsotnost opravi5iti. — Odbor. = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 16. maja 1925 ob 10. uri v Kranjski gori s sledecim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjegia zborovanja. 2. Dopis. 3. »Cankar in mi« — predava tovariš Držaj. 4. »Pokret jugoslovenskih dobrovoljcev v Rusiji« — predava tovariš Lahajnar. 5. Riaizgovor glede ustanovitve telovadnega tečaja. 6. Slučajnosti. Z ozirom na to. ker je to zadnje zborovanje v tem solskem letu, je udeležba obvezna. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SV. LENARŠKI OKRAJ zboruje v sredo. dne 13. maja 1925 ob 10. uri pri Sv. Antonu v Slov. goricah s sledečim dnev" nim redom: 1. Dopisi in stanovske zadeve. 2. Stanovska zavest in ponos učiteljstva. Predava tov. Anton Hren iz Studenaa pri Mariboru. 3. Predlogi in slučajnosti. Udeležite se polnoštevilno, v slu5aju slabega vremena se vrši zborovanje prihodnjo sredo, dne 20. maja 1925. Iz Sv. Lenarta odhaja ob pol devetih avto ozirorria. voiz. Udeleženci naj se pravoSasno javijo predsedniku — Odbor. Poročila: + OKRAJNO UCITELJSKO DRU- ŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo v soboto, dne 7. marca t. 1. v osnovni šoli v Murski Soboti. Prečitan in odobren je bil zapisnik zadnjega zborovanja. Dopisi: Radi dopisa »Podpornega društva v Ljubljani« se po krajši debat: naroči, da se informira ni-li v Matriboru (oblasti) učiteljskih sirot. ki bi bile potrebne podpore. V prvi vrsti moramo podpirati učiteljski nariaiščaj v naši oblasti. Sicer se bo debata o tej zadevi n,adaljevala na prihodnjem zborovanju. (V »Akad, koleg.« se nahajajo učiteljiščniki iz mariborske oblasti v večini. — Op. ured.). Krajšim razgovorom o nekaterih dopisih lokalnega znaSaja je sledilo predavanje g. gimn. prof. dr. Maksa Robiča: »O Kantu«. Predavartelj - stro kovnjak nam je v poljudnih besedah predstavil velikega filozofa Kanta; o5rtal nam je smeri njegovega detovanja in ustvairjanja na polju mjselnosti, za kar mu je zbrano učiteljstvo, ki je z najveSjo pažnjo sledilo predavateljevrm izvajanjem, izkazalo hvaležnost s prisrčnim aplavzom. Poročilo tajnika je vsled odsotnosti istega odpadlo, iz izcrpnega blagajniškega poročila pa posnemamo. da je sedanje stanje društvene blagajne 2845.18 Din. Volitve: volilo se je z vzklikom slede6i odbor: Predsednik tov. Avgust Požegar, tajnik tov. Mirko Dujc; blagajnik tov. Humar Franjo; odborn.iki: Kočar, Ho5evar, Džuban. Košenina. Namestniki: Cvetko, Tomaži5, Doilenšek. Preglednika računov Bajec in Španger. Delegata za pokrajinsko 'skupšcino Ko6ar in Džuban. V okrajni narodno-prosvetni odsek HoSevar. Španger, Deškovič. Štubel in Prelogova. Na predlog tov. Humarjai se sklene soglasno, da se na primeren, svečan na5in proslavi petletnica obstoja okrajnega učiiteljskega društva' v Murski Soboti. Kot dan proslave se dolo5j 6. junij. Med slučainostmi je bil stavljen in soglasno sprejet slede5i samostojni predlog: »Izvemo, da se z veliko naglico pripravlja zakon o osnovnem šolstvu. Poro5a se, da( je nacrt bodočega zakona o osnovnem šolstvu dobilo v pretres UJU poverjeništvo Ljubliana, ki je dotični na6rt zaradi kratkega roka obravnavalo na seji dne 3. mairca — kar samo. Tega načina uoiteljsko društvo za srez Murska Sobota nikakor ne odobrava, ker smatra kot nujno in neizogibno potrebno, da se da na5rt prevažnega šolskega zakona o osnovnem šolstvu v pretres vsem u5iteljskim društvom. Zahtevamo. da se to neumestno preziranje učiteljskih društev popravi. predvsem pa: 1. da se csnovno šolstvo popolnoma emancipira od političnega oblastva in 2. da prevzame vsa bremena za nje ne občina, ampak država ter ustvari tako iz osnovnega šoilstva državno institucijo, ki se bo ena^k<0'merno razvijala na znotraj in imela rvotrebni ugled na zunaj. (Načrt šolskega zakona je redigirala anketa, ki je bila sestavljena na seji ožjega sosveta in objavljena v poro5ilu iz seje ožjega sosveta v »Učit. Tov.« Radi kratkega roka se načrt ni mogel dati v razpravo društvom, kar je bilo tudi objavljeno. Anketa se je ozirala na vse sklepe pokrajinskih skupš5in in dane smernice ter na predloge okrajn-ih učiteljskih društev, ki so jih svoječasno že storila glede na5elnih zahtev. Žal, da se je ob objavi zadnjega načrta, kljub ponovnemu pozivu odzvala s predlogi korciaj polovica okrainih uciteljskih društev. — Op. ured.) + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTU.JSKI ŠOLSKI OKRA.I ie zborovalo 2. aprila 1.1. po običajnem dnevnem redu soopolnjenim s predavanjem tov. V. Kunsta. Izmed 132 člamov je bilo navzočih 70. Tov. predsednik otvori zborovamje, pozdravi vest, da se ima uvesti za vso dižavo enotni šolski zakon ter konstatira, da se ie v debati o dvanajstinah šlo v skupščini zopet preko uradniških zahtev. Dopisi. Po pre5itanju in odobrenju zapisnika so se obravnavali dopisi. Okrožnica radi »Zvon5ka« ie izzvala precejšnjo debato. Poverjeništvu UJU Ljubljanla se je javil »Nanodno-prosvetni odsek«, čegar načelnik je tov. Ignacij Čokl, tajnik pa tov. Viljem Kunst. Poročila. Tov. Kunst je podal obširno in temeljito poroSilo o prvi seji »Narodno-prosvetnega odseka. — Tov. Gorup Pta. je iz5rpno poročal o iob5nem zboru društva U5iteljski dom. Pozdravila se je vest, dai misli država nakloniti ubogim srednješolskim dijakom štipendije. Izlet. Sklenilo se je, da bo prihodnje zborovanje društva dne 3. in 4. maja združeno z izletom nai Pohorje in v Falo. Priglase sprejema tov. predsednik. Predavanjje. Tov. Kunst je nato predaval o Rontgenovih žarkih s posebnim ozirom na moderne iznajdbe v ljudski šoli. Predavanje, katero je obsegialo dva referata, znanstveni del in migljaje za učitelja, je bilo vseskozi zanitnivo ter precizno. podano. Napeta pozornost sluš&teljev ie svedočila, da je tov. predavatelj zadel pravo struno. Škoda samo, da se ni po predavanju debatiralo. — iskrena ie bila zahvatai tov. predsednika, kakor tudi želja. da s-e tov. Kunst še večkrat oglasi s kakim referatom. Resoluclje. Tov. Jamšek je prečital to-le resolucijo: 1. Ptujsko učiteljsko društvo jemlje na znatnje poročilo »Zvcmčkovega« upravništva, povdarja pa pri tej priliki, da je izšel predlog glede mesečnikov iz vrst 51anstva, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, da se z maso naročnikov cena listu zniža in tako omogoSi naročitev slehernemu otroku, ne pa, da se zvišani dohodki uporabljajo za pogosto menjavanje plaitnic in druee manj potrebne izdatke, kar nikakor ne more povzro5iti znižanje »Zvončkove« cene. Za prihodnje šolsko leto nujno priporočamo poleg zopet nameravanega izdajanja »Zvon5ka« znatno znižanje letnine, potem bo tudi danes prečitan dopis »Zvončkovega« upravništva rodil izdaten uspeh. Resolucija je bila sprejeta. Resolucija tov. Zvonka Predana se glasi: 2. UJU naj dela na to, da bo novi šolski zakon predvideval, da se vzamejo katehetom v šolah kleti, ker se dogaja, da vabijo kateheti razne ljudi v nje in motijo pouk. Posebno so prizadete šole v Slov. goricah. Tudi ta resolucija se sprejme. Nato zaklju5i tov. predsednik lepo uspelo zboroviainje. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 4. aprila t. 1. v Brežicah. Od 76 51anov je bi-lo navzo5ih 56.' Otvarjajoč zborovanje ožigosa tov. predsednik one, ki stoje še vednio izven naše organizacije teT sklene z izrekom prosvetnega ministra v skupš5ini: »Smatram, da morajo biti vsi učitelji prožeti z duhom narodnega edinstva; 6e se že drugod šopiri separiaitizem, ga med u5itelji ne sme biti!« Na novo so društvu pristopili: Jakopec Fran in Slava (Senovo), Volk Cilka (Sromlje) in Juvanec Stana (Sevnica). ObravnavaJo se te sledeče: Dopis »Narodno-prosv. odseka UJU« in se tudi izvolil odbor (Bregant Z., Tominc A. in Ida, Vadnal in Šuligoj), ki bo skrbel, da se narodno-prosvetno delo v našem okraju dvigne. »Podpornemu društvu učit. narašoaja« se nakaže iz društvene blagajne (preostanek iz 1. 1924.) znesek 1000 Din. Posameznim olanom se priporo6a pridobivanje novili naro5nikov za naš mladinski list »Zvonček«. Izvolijo se delegati za pokraijinsko skupščino (Oopi5 V., Tominc A.; nam. Jakopec, Gajšek S.) in državno skupšč'no (Vadnal, nam. Hofbek E.) Predlog predsedstva laškega u5iteljskega društva za skupno zborovanje v Sevnici se sprejme in določi kot dan zborovanja 6. junij. Predavanje: Tov. Bregant nam fc obširno in temeljito predaval »O delovni šoli in rokotvornem p ouku«.Navzo5i so predavanju sledili z velikim zanimanjem ter občudovali predavateljevo vztrajnost pri tem delu in tudi praktične izdelke njegovih u5encev. — Predavanje pa se je moralo radi obširne teme in prepičlega 5asa prekiniti. Nadaljuje se pri prihodnjem zborovanju v Sevnici. Nekateri važnejši delj se bodo po možnosti obravnavali tudi prakti5no z u5enci. V zadnjem poro5ilu o našem ob6nem zboru v 7. številki »Učit. Tov.« t. 1. se je vrinila neljuba pomota o gornji temi, da je predavanje moralo »žal« odpasti radi odsotnosti predavatelja, kar je izgledalo, kot bi se predavatelj hotel odtegniti napovedanemu predavanju. Odsoten je bil radi smrti matere, ki mu je preminu-a skoro istočasno, kot smo mi zborovali, kar se tem potom popravlja. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRA.I SV. LENART je zborovalo dne 16. marca 1925 pri Sv. Lenartu. Od 42 članov je bilo navzo5ih 30. Tovariš predsednik pozdravi navzoče ter jih poziva. da delujejo na to, da se organizira vse u6iteljstvo okraja v društvo in otvori zborovanje. Prečitajo se došli dopisi in se izvoli v društvo niairodno prosvetai pododsek Predavanje. Tovariš Štuhec nam je v svojem temeljitem pTedavanju »Pouk v naravi« podal prakti5ne smernice, kako dovesti u5ence do pravilnega opaizovanja narave. Debata, ki jo je otvotril predsednik, je pokazala, da so izvajianju sledili vsi z zanimanjem in da ho5ejo pri5eto temo pri naslednjih zborovanjih iz posameznih skupin nadaljeviaiti. Predavanje. Lep užitek je nudilo zbwovaicem predavanje tovariša Jakopeca: »Zaš5ita zaaiemarjene dece«. Misli, ki nam iih je podal v svojem referatu so bile tako globoke in vsestransko pojasnjene, da je vsak poslušalec dobil podroben pogled vanj. Obema predavateljema se tovariš predsednik za lepo do- vršeno predavanje najprisr5neje zahvaH. Spreiele so sc sledeče resolucije tn predlogi: 1. UJU nai deluje nato, da se v snaislu že izdelanih smernic vnese v novi šolski ziakon liočitev šolske uprave od politične uprave. 2. UJU naj posreduje. da država i_ipolni obveznosti napram držamim aameš5encem, t. j. da izplača* dolgovano diferenco. 3. § 103. zak. o civilnih uradnikih se naj za učiteljstvo spremeni, da učiielji v po5itnicah lahko poljubno zapuste službeni kraj z navedbo bivališča svojemu starejšini in to tudi ob nedeliak ln ob prostem 5asu med šolskim letom. Tudi voditelji niao iTna,io iste ugodnosti brez prošnje, naj le samo prijavijo namestnika. 4. Premeščanja iz službenih ozirov se naj vrše le takrat, ko je podana nei»ogibna potreba. Često se dogodevajo premeščanja iz neutemeljenih politL6nih ozirov ali vsled zamere učitelja napraim nekaterim Iokalnim faktorjem, kojim *o6e služiti kot pohlevna živinicai. Prihodnje zborovanfe se določi »a mesec maj pri Sv. Antonu v Slov. gor.