Poštnina plačana u gotouini. KOHIEREIEC 6LRSILO K0H1ERE^5KEER DRUŠTUR ZR mRRlBORBKO 0BLR5T Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje- „Konjej-ejec“ iz- Člani čruštua sprejemajo list bnpplačpo. Narač-rejskemu flruštuu za ftlarib. oblast, luanjkouci haja 6krat letno nina letno 20 Din. Cenik insergfov^y g|ghteuo Šteu. 3. (Tlaribor, öne 15. majnika 1925. |tì 1 unni® I. : Belgijec in Ngričan. Neizmerno navdušenje nekaterih' naših. komjerejcev, žaljtoMjenib v okroglejše oblike belgi je® alii pa vsled nekoliko yilsjdlh cen, ki so jilh svoječaBno plačevali' tuji kupci) za žrebetu te pasme kaklor za noriška, napotilo me jo sporedno opisati obe pasmi. Namnn teh vr-tte nl> da bi' deèallie razpioMemja zal eneigarali drugega, am)-' pak kratko označiti! njih raMvtoji njih pomén ma sve-toivtnemi knmjlskietol trgmi v oboe in za mašo konjerejo posebej. Sotdbo prepuščam! konjerejcem1 isamiml Vsa plemena in >pafeme mrZilokrvca v slredlnji1 Evropi izvirajo ilz enega pradeda), to je rimski težek konj, ki ije nastal iz evropejskega' gozdnega konja» Toda grada, raa kaiterl’ so vzrasle te pasme in pa podnebje sta zelo različnoi, isto tako razlitimi so bili tudi njih odkajivači in pa^prìtóeèi, iz katerih s'o tekom! stoletij nastale*. ,.y ipokrajitoe. današnje'Belgije sb zanesli azrijatski Tudkfflmani za časa) preiseljevanjanarodov svoje pleme» S »IKrižarjiki je prišel nal obali Setvlemlega' totorjla Arabski ,ikpnj.. Tako je naistal pod ugodnimi' pogoji za kopiere Jo iz doimiačega gozdnega (klomjai tip čokatega, vstradtnega, \srednjie velikega konja stari »Ar de n ec«. To je bid trd! (kanj, uporaben! zal dlomlača poljska dela in Sslotalkb z:a) ^jine svrhe. Napoleonske vojne, zlasti pa njegovi umik' iz Busije', so. proslavile ilm)e Ardenca, radi njegove vztrajnosti ih njegovih| majhnih zahtev glèdlé krme itni nege. JSe ga pa) tudi zatrdel, dai celo> iztrebile. Že vsfedečih vojnah se 'je pokazalo' pomlanjfcamje dobrega konja v vojski, še bolj pa v gospodarstvu in belgijski kopjerejcil so. .začeli uvažali plemenjake ;ito sosedine Manklirijei, kjjeir je na ondoillnih! zelo rodovitnih nižavah -in pod n^ßlpgodnejiimi pogoji nastal tip' zelo težkega, itiodla mehkega konjai S temi so križali: ostanke dobrega 'Ardemteial Slaba, izčrpana podlaga im pai mehki, le na prVovPšitme fconjerejfeke' razmero prikrojeni pie-■aBlenjtekitslo -visItvairilS zarodi, M je že vi prvih generacijah -kldlcial pd odpornoSn Konjlerejcd so. si obetali utehe od francoskega »Eeršerona«. Tedia tuni ta uk tnlogel rešiti--propadajočo .ibefgiqske kotnjereje. Stari; dobri, po večini rpdječe sj|i?afe% Aridenec .jlei biil za veđho pokopam. Se si čili pa) konjskih Sirnih njegovo ime, itpda. to ni1 bil več Andtemeč, tUlialrveč to bo bili lažji bellgldci» potomlci'prej piStvpdbne' zmtesji,..katero slo- kemijski mJešetarji) talko nari.-^aMV14k) bač la.zjle lovili;, nevešče Kalita.©. „Tuidiii. v Mlaniqjrijr sami. se je .piLeimfe znatno spremenil». V 16. stoletji«: jè JbaOÖ MlandrijfekL konj mOSata, širok, po bovi!, v.«^taipimlà vranec^ ki j® eìuM .vitezom) v njih tdskih blklejplb rza; ježo. Križarske yójske sp pa, tudiBern/ zanelle, arabsko! któ. In ite mattBikaitere llahke glave teh težkih, konj, M jih sem' in. tja še dane® najdemo pri .beljgdjiqjiìl, ,odfeeVBi prijlentalska Iridi S, propadom vktežtva je proludei tuđi; konji v teh pokrajinah ilp) bellgijiska, ko-lytoejg) je.šla brzih1 mtog jrakovo .poli, To pappadianje je vzdraJmMo konjereje© iz spanja pravičnega in združili So se »Le cheval de trait belgec. Ta zadruga si je stavila nalogo nstvairiti enotni tip belgijskega, konju ina podlagi majitežjlega konjskega materiijaliat kar ga je še preostalo. Skrbno so odbirali žrebce, vesitno vodili rodovne Jknjiilge, ter.'vi kraitkemi. času želi tudi uspehe tega smotrenega' dielia, Leta 1880 se je polegel žrebec »Jupiter ex Bayard«, po barvi) lisjak z belo grivo. Ta 3Jn. jp€t njegovi) potomki! so' kmafflu pobtali imjpriljtabnejiiml ha skoraj jedtni' plemenjiakli.v beQgijdkà ..bon.jerejh Naistal j.e težak kraitek, skoraj' štiiriogljat kOnj, vsa lažja plemena so pa izginevalia» . Öiim) lepši so bill) uspehi', tedimi težji-je postajal' konjski mlaJterijlal, temi diražje so ga odproda jiali, tembolj so Be podvizali) konjerejtei» Nrmllli so protinaravno imiten-aitVnO ih živdinteka tehtnica je postala, mlerilo zal kakovost konja. Če štiriletni) žrebec ni tehtal deset jmleitier-sklfo stotov, že ml' bil prvOivirsten' plemlenjajk. Od1 tod' ®i orjakdi, fcii mOrijO) V stopalnicii -(piščali!) 30 cm) In še več. Belkijfekii konjterejeic razume im tudi/ zalmlorei, česar me Bimiemlo poZabitt), svojca konja; nagačltiJ za trg ter gai poklaZaliil v najlepšil lučiL IKako iga' zmal prepel jlatì1, kako celo selo pomaga, če kupuje kak tujec Ikon ja. Kratko odbiti rep, poglajen' ma prečo pokaže krake (hlače) 1bolj poln&' Befllgijatnec 'della) s kbmjèml mlalò, zato "imia gòvéd[ EeđH ga Ile za) prodajo in éai-'tó 'dfela propa-gandio, kjer se le ruaidi1' piriilikia1, !Vr Brusljta) se prirejiajo Ansakoletne konjiške raiZstavè, klaiteré redrilo poseča kralj mdivpr. O dii kovanja na teh' razstavah slo majvečja čast zài fcclnjčrejca.. Celo 'fotografska) obirt je takipi ma višku, dariferazi 'konjm od najugtodinejše piali! in v najlepši lumi. Na slilkiab našetga noriičama' bil pa budomhšnež preje zasledil lepi! teltovnBlk. z svetliimlJ öumbi konjerejda1 ali pa njlegoyoi srebrriOi verižico d tolarji) Marije Terezije, kot pai konju saJmega. Datnašn ji. fočligijeo' zgOKÜaj dlcÄsopii za Jdlelo Un p®eme,'te-mhi priinerno se tudi prejle postara in oslabil (Po ibarvi jb vecin<>mia l|sjaik, redke jte kostanjev ail! drugohairven. Kopit nipila. posebnih, ker me drže dosti .nai njih nego. •Tla so miehka, ceste po mestih pa gladko. tlakovane, asfaltirane. V dbmovlini!, kjetr iknh vsega dobrega v iz-■ obiljn,..je zal- tisto, kar Se ga rabi (odpradlajo), prvovrsten in prinaša konjerej'm vejiko dòhiéfca'^radfi! zane-šen v naše kraje je dlober, če prlldle podvugodine razmere dpi če.^imu; maš fconjerejed mOre ito boco (v kolikor se mm to itepl,.^) jitoditi präfteno1 itsto^česar je Vajeni Če paini te^ rapidlnJoi ..propialdto ito to že v dtuigiil, tretji .genteraiol jii Tenuto Ido vsak pritpdlk ,če slf ogledla našo konj etre jo od Vatoaž'dlhh ;ito ČakioVOa; pg^co Dolnje Letodlave dto Mur-,^ke ISobbiie .im db severa mašega Prekmurja. Čigol bolj j igre j3ppf)^p6!stepB Ito fflžnl mlanj intenriVtooi je/krmijenie, 4em, slpibšil je-ma® belg^ijee ini tepa^eč konjčkih pokvek, (Dalje prihodinjlč). O parjenju in plemenenju u konjereji u obče. iV, 'Ml ilkiar naša konjorejia številčno nazaduje, moramo isto SatRovosuno dvugnatat Oe ravno brezcni.no m negotovo tavanje v Konjereji prtu nas že malo «pojenjaj e, veuuar jtozauieivuo še velilno gres®. .fremen&ti moramo oagadaiia. Konja sooec sanno po vuanjoati arancia inj kote ae, urug.o pa prepuščala. vse goiieimu ai/ucaju, inaiKor se w> oogajiai oetaio v masa, pooiezeumi Konjereja. Ü varno -je tuKia udsM> neizmerno križanje, lUu je pn našiti ikniujerej-Cmy iiiiavaoii,, ne mence se ssa rod etanšev. .Naš könje-: rejec nuora prati, on spoznanja, na ne piennenenje p.lomein-gko sorouine, 'uuouiiaioene in, KOnsOiiuinane krvi, koje ìubMnc'aiiii, oouusi tenesmo aia ousevne sioozi več rodoiv, nar zaj zajkeoiujeiimo, znatno zvasuje verjetnost poUeUova-nja, v svojem starerà kcmserva/tazmiu se ine sme po roba puStaviLjuu vsema, ear je po drugod, že uavno prešlo v. iiitoo uüi . ikri« V prosti naravi se Vrši plememj emje medi živalstvom; dia moenejšiii plemenjak ouiDrje svojega šibkejšega tekmeca. Upoomjtev se izvrši negliede na rod, ne na sorodstvo, starost itd. in vendar se ohranijo d)Lv)jja plemena v živalstva stoletja im stoletja 'krepka; zjedlnačena in polna življenjske sile; diofkjLer jdmi človek in kultura ne eiaiviuta- mej njihovemu razvoju ali jllb celo zatreta. (Do piemiemsko edlbinoi pa mora v domači živinjoreji-kon jeregi^ nadomestiti človek, ter smotreno izb irati plemenske živali. Po vseli kulturnih državah se danes od!-. Ibtira žrebce-plemeujake, po nekod; kjer je konjereja na vilšlku, že tudi ikoibile, s temi dia vodijo točno rodovno knjigo, v katero vpisujejo res samo plemenske kobile. Kajti zlasti medi kobilam® je dositi1 poklicanih ali lie malo izvoljenih. Tudi mnogo kobil, ki ibi po svojem rodlu in zuinamjlositlL lahko skotile prvovrstno žrebad, tega ne store, 'ker jih .lastnik pripušča k nep riklaidnemu plemen jaku. iVedino pozalbljatmoi, dial je kobila; iki (vstvari enotni tip konja, idJo katerega ge moramo (ttadi pri nas povspeti, in ne žrebce. Modema veda im izkustva nag uče, dial spojita žrebec linj kobila pril oploditvi svoje vrline in svojte hibe fin ne samo svoj Ik lastnih, marveč tudi' One svojih pnedl-nikov, ter jih prenašate na zarodi Hahko’ pa prevladujte v podedovanjto jledlem ali drugi. Pogostokrat sta jsdL v temi jednaka; in žreibe zadbfbdi po očetu diohir® prednji del, po materi) pat štabi zadnji dlet alki pa Obratno; ali pa .ste ne vrže imlladlič ne po mater® in ne po očetu, marveč' po kakem) pradledlui in sitavi lastnika tako predi novo uganko. Vrline ofoeb' nodlitteljiev se v potomstvu lahko potemdirajte — pomnože, Ssitotlafco pai tudi) vse hibe. Pr® spojitvi, oploditvi Ugnai veliko vlogo slučaj lini doslej še mnogo merazjasnjendhi čtoiteljlev. UtafSuvičemo bo vprašal praktični! kotnjterejec: »kaj mi pomagajte vse moderne teorije in nauki) o podiedloval-njta, če je odtvislno Vse le odi slučaja«. Na to mu lahka .Odgovorimo z izkušnjami, ki jih imamo v raznih panogah naše živinoreje, zlasti iz reje angleškega čdstofcrv-ca. Če že ne moremo z matematično gotovostjo ugotoviti kakovost bodočega zarodla, vendar zamoremo s smotre-ninu parjemjem že kotasolidfirane krivi, ka se po svojeml noldlu, plemenu, in pasmi preveč ne razliikujeti, verjetnost dobrega podedovamja znatno zvišati in utrditi. Pod plèmenéujeim isorodine krivi pa ne fniislHm piemeUeinje v najožjem' krvnem sorodlshvu. IMsdraiVho je ■trwjß.i to to in. tam (pri čistokrvnem ang$ežiu) rodilo prvo vrste,® po- tomce, ostane le nevaren eksperdimleint, ki ga v obče ni priporočati. Pri nj|emj se raje združeno in pommožepo (podedujejo slabe lastnosti kot dtojbre, im .tak zarod, ponavadi prej' ali1 slej telesno diru spolno oslabi. iV paš ji reji, kjer veliko 'hitreje in v veliko večjem š;teiviiliu ajb®- -ramo izkušnje, se je opažalo pri parjenju »Spand|j|elov« D (v naljožjemj krvnemi sorodstvu; 'daj so moški potomci poi-stali slabotni, goi&ajvii in neptodhi, psiee pa so vise bo- H Tehalla maj elkiampsijl (poredni fcrčii), ter bile zelo spre- | jemljirve tudi za druge bolezni. PlLemenjenje sorodnih ? 'plmien in tuldi' zimurno sioncudme larvi nil nobeni! rejii v | kvar. «Seveda, moramo odbrali le djoibre, zdrave, ro- | bustine živali ta ne kakih plemenskih slalbičev. Velika | •bojlazen in.pa ueusipeM. pri'pleimeinj|emjiu v sorodstvu 5 aprejšnih dob iso izvirali; iker se je plémeuilo v na.jožjeml | krynteni' ■ sodstvu, ftomsiLralo enostransko gotove last- : mosti na splošno Išfkoido idrugilh in celokupnega erga- | nizmai V konjereji) razlikujemo dva načina; čisto rejo in jj krtižanje. Vlsaka čdsita reja je nastala prvotno iz križa»- J n ja in se je potom gojitve sorodnih plemen utrdila. — ] Oistoknvlna' reja n. pr, je, če plemenimp Noniusa z No- | niusomi, aiii .Gidlrana z iGiidranolm. .»Osveženje krivk ime- riM nujiemoi, če uiporabl|j|aimo za pleme plemenjaka istega rt>- | dlu; ki je le podi dlnigiirnl poldmelbjfenal to pod idrugimi živ- J Ijiemskihaii prilikami, zadobili Oblike to lasionst^ ki jih:M želimo vcepiti našemu lipu. To jni nikako krièatìjje. Kri- (| žanje j® zelo raznorvrstnoi. Čim hodi oddaljeno p/leimen.-siko to pateemsko so živali, ki' jih parimo; tem1 h^li. negotov fin nedjoločljilv je produkt, ki fiž teižrn|esfi,' nastane j ih) temi bolj prepuščamo zarodi slučajn, Jasno je; dia sila J sijGidrajni^im Scbaigyai bližja kakor če ipHemienimlo! žlaht- -M no kobilo z mrzlokrvceml to dlaj si v prvem1 slučaju lažje m niapravdmloi ! iVsiaj' v vell'ikih Oblrislih feOGSfoo bodßßi^pa ‘M zaroda kot v slednjem. Tako heterogeno križanje ime- l nujemo tudi mešanje. Križamo lahko vsa konjska pie- É m|ena med! seboj, celo konja to osla (mezga;). S spretnimi Jf : križanjleml odlgojiimlo pogosto prav diobro delavno živ®- M no, redkejie pai dobro plemensko. Zlasti križan® plemenjaki so fclomjjeirejl vedno v kvar. Namlela; klil gaj naš iktonjerejtec s| križiaujeUi) zasiLedu- | je; je oponavaldL si vstvariltlil tip prfiMajdnega; predi vsemi fi močnejšega) konjlal To opažamo zlteti na) mejiaihl toplo- Š in mirziokTivTnih okolišev; kj|er S/tlrem® vse za mUzDoVj fcrveem. Če že krfižajmO, mlorauio pazfitfil, dial živali; k® jih J plemlemijö, niso preveč oddaljene odi domače grudie -to p med iselboj' 'gledte plemena' ita pasme. Prikladlne naj si ; bodlo po svoji zunanjost® to lastnostih. Oprezni! mlorafmo l ibiti' pr® izberi1 žrebca; fcaijtii ta je, ki izvedle jKmajvječ kri- 5 žanje z dlomačilm® koibilatn®. In tu morajte zastavit® mlerodlajln® činitelj® ves vplitvS iin če potrebno tud® silo. Ne smlejo se udlajiaiti vsakokrat-n® želj® tega al® onega; todte'tudi' ne smejo fill preko ■) njlih, 'ne da bi jlih.'. vestno poučili, v kolilkior so upraviče- I ne; in če,. potem jih naij' po možnjošti "tud® upoštevajo. ) Ravno v okoliših, kjler sil® fcoujterejlai k bolji heteroge- !• naimi i(rodhoraZlilčn®mi) križanjem; mora državna' mpraval j postavili® masivnejše žrebce ter zatreti vse zakotne, ki: ;i so poniajveč 'pasemsko po svoji zunanjosti ito kakovost® f v kvar vsaJkemu' miapredku. Radikalnejši je isevtìdlal re- ] oept bivšega avstrijskega gospoda, k® je vedril in oblačil tudi. nad našo konjerejo, glaseč se: »Kjer nagiba topLokunjereja) preveč k krfižamjh, oziroma k želji se črez noč preleviti v mirizl'ofcrvnio; tam jim daji žrebce naj1-težjega belgijsfcega tipa in) fcmalui bodo kpràjerejìcfi OzdiraVljten®' od svojih Željk, v&dteč uspehe tega usode- podnoga mešalnijla.«' /Verujeml dahi) bila) tk» najkrajša pot privesti) gotove ljudi db spoeaiatóai, *totìb to fedi ibillài predraga šolal za) kotojered'a, kolje posledic 'bi čutili' vfeč desetletij'. TuidL plelmieaiiiliiDe postaljb z .MiMtmüi dm težkimi žrebči iso prav pripravne navajati tootogeregce ‘k iiesmi--selnemlu fcrižanjlul ter se jih kdo ranno po mblžtaioeti bra-nitSl CSlj konjereje bod tudi v okoliših, Ikijler se fenzia, iw)j)pirlln nftiiik Up kointjai ustvariti dloibro dblamoo žiMiino; v iclfetorejlnih okrajih bodisi toplo- ali mfrziofcrviiidh, piai ■odgajati plemje/nsko ždrvdino. Tu pa miotratmio pričeti z ro-dövmilmii' knjigami, če hočem» trajnih uspehov. Kajti) plementske živali brez (znatnega rodu im pokolenjia in pa križanci, če eb še .talko lepi* so in ostamelo zelo Idlvomlji-ve Vrednosti. za vsak» rejo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiìHi Ekth. štev. 177/25 a-lj. * . . . Selo pri Ljubljani, dne 21. aprila 192o. Spremembe razurstitue žrebceu za plemenilno babo 1925. Srez Kraj namestitve Žrebca .številka, ime ^ pasma Opomba mariborska oblast. Maribor Bič lic. Štev. 72 Marcel bèlgi]* c licencovan Ptuj Stranci lie. Stév. .70 Clairó’n ? belgijec n Murska Korovci lic. ite v, 59 Cez:.r belgijec » Sobota i Markiiovci '371 Mar20uk,.arab. polkrvec . v zasebni oskrbi Ljüblianska oblast. Kamnik Dragomelj 13 Ivo, noričan zasebna osarba Kočevje Ribnica Dò. šter. 71 Gidran, arab. polkrvec licencovan Kranj Voglje' 114 Mars, noriški križ. V zasebni_ oskrbi Rador- ljiea Žirovnica 18 Rob, noričan n Mala Ligojna 67 Romeo, noričan j» aha Ljubgojna .. lic. štev. 68 Herkulea, noričan licencovan 116 idan, nor. križ. . ) t- > M ^3 m Selo pri Ljubljani 371 Marzouk, arab. polkrv. 18' Rbb, noričan 67 -Romeo, noričan i< , odpadejo, so ve odd« 1 zasebn . oskrbi Upravnik drž. žrebarne : Šlajpah l.r. IIUllillllllllllllllllll|lllllllllluilli|lllllllillllllliliiiniiii|iiiiii|iiiiiiiiiiiiii|iiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nabaua nouih žrebceu — plemen jakau. Državna komlteiija) za nakup žrebcev je nakupila začetkom) tè pletmjenllne dolbe 18 OTigtoaBMih1 belgi jceiv. Öd tetti jih je 'dobila) HrVaitska 9, ostale pa Slovenija oziroma. mariborska oblast.. Sl tem) $ie zaddstilo ministrstvo poljoprivrede i voda dottgii želji im pa potrebi po novih regeuieiraltiorjdk le pasmle. Kajti od predvojnih ča-soiv ®em ndsanlo dobili1 vi naše kraje nikako sveže Ibeigijt-ske fcrvdi. ’Naistlatvittinso se tfli žrebet V Medijdtmmirjtu! in Prefc-mturjru, (enega je dobilo Središče ob Dravi, enega pa Šmlar je pri Jelšah), i. s. je oddalo ministrstvo ta dragoceni mJaiteri^lal začasni» proti! majhni najemtoinii v zakup priznano dobrim] fcotajerejlceml, fcasiniejie jih boi pa najbolj gotovo oddalo v zalsebno oskrbo kot ostale državne žrebcie. Poleg teli je nakupila omerajona komisija v Framciji 2 poDlnoklrvna angilieža i. t. »Le DiraMom-ai« 1 upa »Le Ba-layenr-a)«. Dva1 prvovrstna pletmlemjiafca; ibodlM .glede na njiijiu! zunamlšpist im lastnosti', kakor tudi gfledlé kakovosti n j turnega zaroda, Ta dva žrelboa pHetmenijtia sedlaj| v kobilarni' v Ljubficteveml tako, da osvežim» tudii maš fcobilär-niškiii materija! ter si vzgojim» tudi toplokrvne pliemle-n-jafee po unložnoisti dotom. Konično je nabavila drž. žrebčama s privoljenjem ministrstva pollljbpr.iVrede i voda tri Itležke plemlenjake, ki ptteanieuč sedaj) v obmioejta Ijuhljlalnske Oblasti. Zuisanje subuencij licencouanim žrebcem v Rustriji. Uvidevšd. težko nabavo dobrih piempnjjajkpv in pa potrebo', da se podežetnia konjereja osamosvoji od tuje; zlasti) državne podlpöre je avlstrijsklo' zvezno« ministrstva za poljoprivredo' spreunjemlo dosedanji pravilnik o lit* ceneovanjiu, ter subvencije znatno zvišalo« Y bodoče bodo) razttikovafli tri vrste lieemcovaindb žrebcev. ,Y prvo vrsto pripadajo žrebci brez vsake državne podpore; v drugo oni z enkratmo in v eltednjo žrebci, kojili lastniki se pogodbeno1 zsavežejlo) naprato) državi, da bodo. svojega plem)en|j)a)ka| majmlatnji štiri leta držali ter ga uporabljali za pleme, ®5I 'dobivajo vsako leto veiejoi stabvencdljaL Prva 'kategorija obsega žrebce slabše kakovosti; v konjerejšfcO manj razvitih okoliših, ki) nišo poselbnega pointena za povzdigoi fconjlerejle in one, ki: ne dosežejo predpisanega števila (SO), kobil1. TVišimO subvencije v drugi' ikatego.rij)il idolioičdl licen-covalna kptolteija do' 100 fi| (1) Sl - iStebilldtag = qa 10 din.). Ta so bo.ljšii žirebtei ita.' v krajih z bolje razvilo konjerejo. Ta enkratna nagrada se jitai' lahko podeli v. več ple-antemLlinib., dobah) zaporedioimiai če jib Ikoimtibi jia| spozna Sposobnimi za pleto)e. De liastnikfi sklenejo, z dkž upravo pogodbo Ile za eno plemenitno dobo. In sledtnjiJč letno raistoiča subvencija, namenjena za najibolljšei, prvovrstne plemenjake. Ta znaša prvo leto 150 S., se zviša v dragem! leta na 200 Sl v tret jleml Da 250 Sl ital četrtejml (zad-Wjem|) leta nia 300 S. Oskrbniki) lksen.covianiih žrebcev, vseh trebi kategoriji se morajo tločnoi ravnati: po navodilih, kil jih dolbe old diržavne uprave, ter morajo vsak' čas pokazati žrebča) v to poklicanimi drž. organoma ter jdlm) dati1 morebitna pofibsudla. Y ostalem) so Idoločila slična naÖilmL Sulbrvencijla se izplača 10 lepi če zaskoči žrebec najmanji 30 kobil v; plemenilndi dobi. La dfejemoma in v posameznih pofcra)-jiiin'ah) se .zniža to' število na 20. 'Lastniki žrebcev TTT'- kategorije morajoi vi dlmigem), tretjem) in četrtem) letu dokazati) m jih plodovitost ito kakovost skoltlenih žrebet. Žrebe« me stmlejo pred kotačano štiriletno (pogodbeno d'odio. odlprcldaJti, me dia) bi ,ga prejb pomudili potami prdlstoSl* ne žrebaarme ministrstvu v nakup ter idiolbtìDiil odi njega v to privo! jbnije. Sicer zapadejo k'alznii ita globi dio 100 S. Ce me določil libemcovalmal komisija! ižrecmO vittime skočnim©, (prepušča to ttaettafilkb slatoHenmut SI to naredbo upal zvezno mimdfeltrstvoi za poljedelstvo dloke®, dia Ibtoldlpl ktonjierejcd) vi večjem) število- odlgajiali plenmemglaJke, dia se postaivii ikbinjeresiai ma instine noge, dia ne Ibb oldlvdismia odi tujle pomolči' ih končno dia se razbremeni lietmil proračun, kajti mulbaVU dobrih; pletmletnjiaJkov se borii tradii v Avstriji z istimi bežkbčalmi kot pri mas, Če ne še iyi večjimi. Sl* iiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiimiiiiiiiiniiiiHiiiHinmimi O napajanju. Dir. O. KUčera razpravlja o razmik beležkah v slovstvu o napajan jlul zlasti o Tanglovilb podkrasih im ilzval-ja m,a podlagi poskusov taste pravila za pralktdlčnoi življenje': Konje lahko napajasmo brez (kviaira ali) vpliva ma prebavo krmil, kadarkoli; pred, mied im po krmiljenju. Tettnlu se me protivijö ratem© izjeme, kakor n« pr. po velikih izgubah vodie '(potenjb), očivildbiem žeBiamjm konj; M' btez predhodineig« napajanj« sploh -nečejoi žreltii im'se mto-ra pri' njih majpirejl udovoljiti' žeja) z mapojemjemh •Vendar mi umiestno, da se maedta. napajanj« mtenja brez potrebe, ako so živali miaVlajeme na kakšen) stalen način. Opatzdlo se je, dia so zmiiraj- poikiatealk' komji zmatajšan tek za brano pri prebodla od napajanja po knmljeujHi k napajanju predi fcrmlljtemjeml, seveda! ne toliko, da ne bi obroka spedii, ali mtoglo ste’ je vudleti, da i/mlajb mlainjŠe naJgtnenje do krmile oin da' rabijo za Smedte-n je jedlnake fcollčihe dlaijfei Časi. Vendar se te pojave-ni opazovalo pri prehodu nar paljianja predi krmi jmdtem k napajiamju po krmljenju, ali k napajanju) anledi krmljlenjeani od1 napajanja po krmiljenju; amiti' v poslednjeanl slučajto pri1 obratnem! po-htbpku. (Zdi se, -dial napoj) pred krmljenjeni! vzbuja neki Občutek nasičenosti!, na klateri se notoria kith! še-le navaditi, dal me ibi vplivali ara snedfemje stalnega braniva. Jiako vpliva napajanje po bnnljlenjia na živali, ki še hranijo s težkio prebavnimi' ali! napenjajočimi snoV-imdi, venidlar se o temi ispltob dto sedlaj šeni' malbamčmo pre-iiskmševallo, kar je vrlo- važna; maltolgai za bodočnost. (Po »Praktiiekv GhtoVafel« li UT. št. 4 st. 62-63.) Konj naöloga dežele. Med!, temo) ko pri nah ib mašit sosedtafilJh držaVab mtor tema vozila Spodjedlajo tla komjtoreji; tako, da ista številno peša, ge je konji po nekod; talko razpasel in pomnožil, da tvori1 pravo nadlogo za dotične pokrajine. Tako so se zaredile v! severni' Ameriki, v zapadnem) dein brd|b-ske Ctolkumbije celle črede podivjanih konj; kr begajo od kraja idb kraja; ter vse opustošdjjo. Veiled! tega je vsakomur imi poivsotìi dtovoljbno tega konja strel jati. hstotako tvorijo takozvani: -»Brudbibs'«' .poidivjlamii pdboimkjii udotmlah četnega (konja v Avstraliji pravcato šibo ža pokrajine, kjer nastopijo v večjih čredah. Sl. Društuene uestl. Zapisnik O' občneml zibom, ki se je vršil v kmečki sobi restavracije Narod doma v Mariboru dne 30. marca 1925. ob 13. uri. Spored!: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročili© predsednik» o delovanjlu! dimštva v pretečenem leta; 3. Računtoko poročilo in odoblritev računov za 1. 19®4. 4. Volitev predsednika, ,d)veh podpredsednikov in 12 ©lamov glavnega odbora za dobo tret let. 5. Volitev dveh pregltodtovalkaeV računov za dobo 1 letal; 6. Predlogi podlmžnilc; 7- StučajnosItSL •Ob 13. uri otvori; predlsiedbik g, ILovmo Peto var občni zbor, pozdravil v prisrčnih besedah številno: navzoče fcon'jlörejee-Jdleleigaite isVcjjtib podirnžnie, katerih je navzočih 35, konstatira sklepčnost, preide- k dmevnemb redu, se spomlibja nttnrlega zalslbžnega odbomika Ji. Eajba, na kar vstanejo v znak sožalj« vsi navzoči'. PozdlraVi nato šb prisrčnioi g. inž. Zldlabšeka, -kil zai-stopa mlardlbomslko Oblalst, žzdr. Šflajpaba, kakor diruto© zaštopnifce. O. veliki žiupan se je zahvalil za! vabilo, želi ob črnemu elborui veliko uspeta; osebno pa se žal1 ni mlogel udeležiti!. ad. 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora: G. predsednik da zapisnik o zadnjem! občnem) zboru na razpolago nalvzočiltn; da si ga' prebere jo. Prečiltai matto pismlo <6r. Eajerja, fcii je nujVio pozvan v BeOgradl, kakor pismo- g. Miha; Brenčič, ki se opraviči ter naznanja, da mleista podpredseidlnika nikakor ne mtore' sprejletll. V Metani Občnega zbora' se min zähVtlf zM 'nje^' govo dosedatnje sodeltovanje. Nato preide k 2. točki; Poroča izčrpno o delovanju društva v preKtečenem letu. iz po-ročilh: Društvo jb dmfelo 0 MtttaoMikov! in 520 člatalov. Oidbor je iimjel! tri išeje, v kaltlerib stol se obrav-niaValè temefljiitot vse tekoče zadeve.. Ker je ikniel oidlsek preozek delokrog, se je preosnoval v1 diruštvoi, od' kattbrega bodo konjerejci1 imeli' več koristi. UstataoMljbno je do sedaj 10 podružnic, zanimnanje je jiako zadovoljivo. Najmtočnejiša je podružnica v Ljh-to-mteru,.'ki1 àmia 90 članov. ,. Začel se jb izldlajlalti) «Konj ere ječ». Začetek je sicer «skrombn, upa pa;,dia bo1 tudi vtem oziru vsestransko napredek zadovoljiv- Izvedlo se je licenciranje žrebcev, izVršilo premi-tanjb. Pohvalno omlenja tisltb, ki sok prem ovan ju prispevali' z demlamàmli ipnispevlkii. Posebno pa ua(g(laša, da je bilo stodieloVamje z oblasitmi v najlbpšem! - soglasju. G. inž. Zidanšeku je uspelo, dia se je premovanja tudi g. dr. Mitrovič, referent v 'min. za stočarstvo. Temu gospodu se imlamlo zflbivaliti, idb smto prejeli za .našo ob-latelt 9 plemenijlafcov belgijeeVroriginalc'ev. Predsedstvo je vršilo'Vae^posle vestno, v kolikor je to Ibilo sploh mogoče, zahtevalo pa je vedno le to, kar je biilb izVršljiitto. G. dr. Mitrovič j è prilaini-ikbm1 posetutob-Ijubliì Vsestrainsiko polmoČ centralnih oblasti. Bodtoče naloge Konjerejskega društva so podane- z imašilmi- setd'ajhimi prilikami. Kakor vse druge panoge našega 'gjctepodlarstiVa, tako jb (prizadeta ttuidii naša konje-rejla. Izvoz in odprodaja je otežkočena. Toda prvovrstno blago se šb vedboi iŠče M to nas mora vspodbnjatt k negi kvalitetne ikiolnjenejle. Si-cer ,pa kvalitativno konjereja ni šla/ nazaj, pač pia kvantitativno. Poročilo da v debate. lij. Sbkauer povpraša, Ikako so so natadeUMi belgijski žrebci, kar g. predsednik pojasnu je, da je ministrstvo poljopriviradle določilo okoliš, v kälterem ©e ilmlajb namestiti- imlenovant žr©bci$d*aljb P01^ d« se je tudi za pribadnje leto zoprosilo za originalne žrebce. Poročilo ©e na to soglasno' odiobri. Ad 3. Računsko poročilo in odobritev računov za L 1924. PSred&ednilk poroča izčrpno o bllagajbiških prejemkih in izdatkih tako iblagajh© za premiranje kakor redne blaga j ne. Blagajna) za preimlovianje klaJže preostanka 2.00L—, redna JblagaJjmiai pa) 9.012.08 din.. G. Zupan« zaprosi, <đ!a se imlenn)j)ejo vsi, ki so k premiranju prispevali; ■knlenomia; nakar g. predsednik )vise darovatelj© Ümenoimla ' narrale. i Na to predlaga g. Šiaijpah: a) dia ©e podeli oelioikup-neantui oidlboru ablsioltottorij, Ib) odstopiVšeimlui podìpredseid-nifcui g.. Brenčiču, ki; se je opratvčdl, pisimienal zahvala. Oba predloga se soglasno sprejmeta: Ad .4. Volitve: Predpišem) pozove g. predlsiedL navzoče, ‘da ©e izrečejo za- način volitive ali za ,z Üstfcii ali! z Msfclikomi: Sógiasno se ‘določijo voflitve z vzklikom! Nato zaprosi za besedo g. Žlajpah, ter poydarjia, da bi se pri valitvi predsedstva imlor alo tuidli oziraltlii na to, dia bi bila zastopana lijaka topli, kakor mrzli okoliš. Predlaga tora j: predsednikom! Lovina Petevanja; Ivainjfcovoi, I. podpredlsedL Priča Zemljiča), yelleposestni-ka; Ljutomer, H. podpredsedl: Pr. Turnšek, posestnika, Gorica; Savska idolima. Imenovani sö ma to soglasno izvoljeni1. G Lovro Petojvatr dzjlavi!» da bo tndi v najprej stbril, kar mlu) bo mogoče; prosi' pa, dia ga vt dtelu podružnice podpirajo. Medtem! prijete k občnemlu zboruj g. inž. Zidanšek/ katerega, pmedisedinik prisrčno pozdravi. ‘ iVoliteV; 12 odbornikov: 1. Fran« Bliasklan, vlelepo-setsftml3ki, OrlaTvas, p. Braslovče; 2. Prane Kočevar, veleposestnik, Središče, 3. Alojz Slavič, posestnik, Banovci, 4 Janca Šegula, veleposestnik, Hlaponcd, p. Juršinei; 5. veli. Igrane Veble, Maribor, 6. žiupnik Preglej'.Viktor, S)vt Lovrenci na Bohorju, 7. M'alkis Gradit, posestnik in gostilničar, Šmarje pri Jelšah, 8. g.Rajšp Josip, posestnik, Spodbija Polskava pri Pragerskem, Jó®. Benko; ve-lcindustrijalec, Murska Sobota, 10. igolsp. Bedernjafc Ivan, posestnik; Trnje, pošta ČrenšOvci; it g. Pirnat Franjo; višji žzdfc, Maribor, 32. "Ivam Kreft, posestnik ini pošttlar, Sv. Juriji za ‘Gornjo Radgono. Predlog Se dia na igUasojvanldle. ImienOvani ©o soglasno izvoljeni! j : Volitev dVeh! pregledovaltìev računov: g. Šlajpah predlaga: g. Filipič Milan, posestnik, iStarancvà “vas, g. Brano Pllkl, pasesttroik Gotovi je, p. Žalec. Predlog se da na gllateovainjle. (Soglasno sprejet. Adi: d. Predlogi1 poidnužnic: Naknadimo se predlaga občnemlui zboru y odóbtretnijie pobilranje članarine po 20 D. . Predlog se soglasno odobril 1|S ; ^;f;d * §g| iG. Rižnar, Ga j'ovci; predlaga.da dzpoallujb glavni oid--: bor, db, priidleta v ptajlsiki öforaji diva heligijca- Se ivteamd na zmaimjia ŽivinozdraVnik Saimee sporoča, da se vpeljuje v ; Nemški' Avstriji) Nordke in se je tajm) belgijsko pasmo ; olitalo. Priporoča, dia se zadeva zasleduje S® razj'asni. Se vzaane ne znanje. . Gosp. Janžekovič se zaVžalm© ža belgijsko palstfiO. - Razvije se obširna dlebata. Zadleva se bo* rešila na eni i prihodnjih sej, na‘ katero Se bo povabilo tudi' Ifconje-rejbe. G. Janžekovič načine vp-našaujje prisilnega rezanja žrdboev. Vrši se precej živahno debatiranje za in proti; Konično stavi g. Piki' predlog: dia se zadeva pripravi ter se o> temi končno sklepa na anketi, ki se naji v| to svrho skl’iče. Zaprosi naj se Oblasti; dia prddlejO s predlogi, društvo pa zadievo' pripravi. Predlog se ©oglasno sprejme. Predsedniki fc temiti predlogu prosil podružnice, da o zadevi sklepajo Sna občnih zborih', ki ga naj v to svrho skličejo, pripravi jo' na teh občnih zborih predloge za anketo, kil :s|ei bo vršila v treh mlesecdh. Sklenjeno. G- Zupanc se zavzema za »Konjierejbat« ,vt večjem! Obsegu, nadalje načne vprašanje transita kopji skOzd.' ima)-šo dlržavo iz Madžarske v Italijo ter apelira na izvoz maših konj odln. da se to dfoseže. G. predsedtnfifci povdarjia, da je streml jenje 'društva za terni, dia postane »Komjerejec« sčasoma tednik, za enkrat se moramo-zadlo vol jdidi s tern začetkom. Transita - konj| skozi našo državo pa ne anloremtoi zabrapiltil G. Žlajpahi pripomnil, da gredo kupci pač tje, kjer ceneje fcnpdjO. G. Jianžekovlč ipovdlarja, *da oitežbočajo prodajo različne naredbe ali jo pa celo onemogočajo in da železniška uprava ne opremlja vagonov tako, kakor . je za transport (konjev potrebno. G. predls. im žzdT. Žlajpah pojasnujOta, da so se tudli konji iz Belgije pripeljali Ibirez preenic, da se pa boi viste istorilo, kar -bo le,mogoče, da se Visi navedeni' nedostaitki ublažijo, ako ne popolnoma odpravijo. G. Bric Zemljič poroča, da se hoče pri asentdranju konjle žigosat. Žzdr. iSamlec poiroča, da je to v načrtu, rnitše pa prišlo db končne rešLtve. Treba ho bittre intervencije. G, Grad se zahvali- za dlodleiliijtev;. žrebca heligijca. G. Zemljič Brile: Sliši se; ‘da se hoče ukiniti transit čriea G. Radgono. Prosi v interesu konjereje, da društvo intervenira tózadievno; Predsednik pripombi; da če ise. transit nMne/gottblvlo se n ved!0 Priključni promet. DruštvOi bo povrh interveniralo; da, če se ukine prvo; ostane idruwa G. žzdr. Šattnlec pojasni, da le transitili . Vlrik me bo vozili, ‘drugače še pa trämsit ne nlkime. G. inž. ■ Zidanšek h (koncu dia izraza nad! lepimi štteviliomi luldieiež-nifcov,- žeSSI društvu mno|go uspehov z željo; dai iistei po . dosedajlnih1 smernieah dela naprej; Ko še g; Schauer izreče zahMaloi predsedstvu za trudi, zaključi' predisedlnik lepo uspeli'- občni zbor. Zapisnikar: " Predteedlndk: Janko Grivec. Lovro Petovar. Oöboroua seja. Line 80. marca 1925 se Sje vršillal odlbiorova sejo. Navzoči! prOdfeedtndlk' ter goSpodije bdboimilki Tunšdki, Šlajl-pah, Plaskan, Piegelj, Pirnat, Kočevar, kot odposlanci gg. inž Wenko in Zupanc Pnedsedtndk poroča - o. ttekočih $ zadevah, osobito.. omle-nja, Ida se je posrečilo za našo'oblast dobilti:9fOriginal-nfii- ibéftigijicev,. odi katerih ijje idabMlOi 3,. MedjimurjO, ki spada tuidi k naši obliasti], ■ Odobril se jb žapdstoikl zaälnje oidb'orove išbje Razpravijol' s©'je: osnutek, .pogoidbe^ poi katetri1 btnaj bile dioliolčeho sodlelovianjb 'dlrluštvia z .diraalVniimi oblastmi; . Pretresali.se je tdlneVni redi bbenega^žbora, fcije sle-dill odborov!'. seji; ttbr so se formulirali vsi) potrebni predlogi! joj Poročala se je, dia je UStanovitevI podružnice, katere so ibile prvotno ‘ namieraVatoe, dbvršeua. Skoraj Vseh ■ustamaVnah Občnih zborov ©e* je, udeležil kot dblfegalfl drlnlšitva ravnatelji ‘Grivec; predisedlhik min ilzreSe zah-valo. • , . Končino. s© zahvali1 g. župnik Preglej predsedniku za njegovo požrbvoviaflmio dielovanje v sedaj [potekajoči upjpl — iprtedbednrilk pa se zahvali ivlsem! igg. odbornafetoj za nidhwo pratìbo sodelovanje - tea* ■ izreče-miàdo, da bo tudi v inoveitrd 'odbow nHladìailia) Ista Itepai sloga. SI temi je (bila odibbtroval seja* 1 žaMjulčema. Podružnice. S(V. LDMARfT, SL. GOR. Podružnica za srez Maribor Itevi1 bireg je ilmlela svej udfetiovtai občini zbor tiuikaj iđrte 15. marea1 v gostnflmSi PoBojtilaiiioe oh lepi1 udeležbi kcnjemejceV. Gl«vmii odbor st« zastopal« ggi višjji živi- ; nazdraivimilk IPliiruait itm ravnatelj Graved. Načelmdlkoml je bfil'Btoigfliašuo izvoiljein g. Frane Lomber, pos. Sip. Potrči»; 1; nafmiestmiikomi Alojz Lorber, posestnik, Rarilehtoiva; §g, naftni. Rari Sptmelkovič, posest., Svi Marjet« o. P. Odborniki so: gg. žllvitooizJdtmvmik Samleic, ev; Lennar!, Maks Surinam, Radehovo, Jane® Poltlrč, Lommlatnje, Janez Maršale, Sp. JVeOličina, Peter Vribmjialk, TrotikoVai, Ježe Murke, Biß. Pregfledovalleeim) račumov so izbrani' igg. Alojz Jamči», Loràn'alnje, ntotar S'.bpteal Svi. Lemalrt, Delegar tòlmi zal dbiönirzbOr tìhuétvai sei določeni gg. Jakob Valen-: tan, Dragučeval 'Yinkio Dvolrßalk, Sp. Focröiö, "Riko Sar-nfllfiz, Sv. Lemiainfc, Alojz Lorber, Radehova, Janez M3ur-§ak, Sp. VeHdeäln«, Senekovič Klari, Sv. Marjleitlai, Aloja Jatačič, Lortmlamje. Razpravljale so se tudi raZne vlažne konjerèjskie zadeva SOAITINA-HAIDIISNICI'. 'TManovni občni: zbior podluž-nUde za okraj Gornja Radgona ste' je vršil traklaj1 v go>-»tilnni Vujeo Idiie 20. marcai. Uidteiležiba1 kbnjerejeeV jte bila zadovoljiva, glavni odbor jfe zdistopal1 ravnate! j GriVeo. Niačelmifeml podružnice je bil Szivoljem dolgoletni glavni odbornik :drmštva gospodi Ivam Kretflfc, poštar in póisesl'inSfc,'Sv.-Juriji ob SčalvhDei, njieigovimi) mahiteiStnd-'koiml pai gg. Jakob’ Zemljič, žnpam. v RaditaieSh aim Johan Piiobst,' posestnik v Drobiamabi. ■Člani odbora so igig.: -Jot v že Haimler, lOrehovcd1, Korošak K3arl, Sv.' Juri;ji ob’ Ščavnici; Alojz Novaki Drobtinici', Mlfitaardč 'Fraine, Očeslavei', J utr®» Alojz. Gormjiat Raldlgdma imi Lobnik Franc, živino---zdravnik1, Grtmjla Badigona. PtaeigledloValeiriačumov so ; gg. Miah Dotoamjko. Sv. Jurij ob ŠeaVnilci1 im' Franc Žitak-, kovač. BonačoVa). GdtposfflalnceimJ na občni' abor so jbdili dlo-ločeni gig. Jakob Zemljič, Ivan Kireftl, Klari Korošak ih Franc LoIHnlk, Vrči! sle je razgovor p vseh lokalnih -vprašanjih konjerejo. Lastnik in izdajatelj: Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast Ivanjkovci. — Tisk Mariborske tiskarne d. d.. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Maribor. liMiniiHluflHiB VELETRGOVINA z ŽELEZNINO PINTER fi LEHHRD, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 32-34 Brzojavi : PINLEN MARIBOR Telefon st- ^282 Skladišča se nahajajo v j II Mlinski ulici št. 2 in 12—14 I NA DEBELO NA DROBNO °- '.Uuijiiinii.-'Liiuihh..--oiiiniiii.-'lL/4 m Din 400 -, à 2 V«. m D>n veletrgovina R. STÉR-št. 4-3 Ilustrovani cenik », čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna; 'kamgama in ra zne manufakturne robe pa. samo za & dni na ogled. Kdor . pride z vlakom osebno kupovat,, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročili čez Din 500 — poštnine prosto. Trgovci engios cene. - razpošilja MECKI, CELJE .težiti vprežni konji, razplodne .koble. -•IIIIIIHI««- .MIIJIII«'--«Itllliu«**- -■IIIIIIIHI-* -