Časopis Poslovnega sistema Mercator LETNIK: XXXII št. 3, marec 1995 % PRIMEREK ZA TEHNIČNI MUZEJ HRANIJO V MERCATOR-POTROŠNIKU ^ustliavi čokoladni deserf Koruzni in riževi kosmiči, mandeljni, rozine, lešniki, kandirana yomavar\ca, obliti s tremi vrstami čokolade. Otroci in odrasli, prikriti in odkriti sladkosnedi, grižljaj, ki sproži dražljaj. Pustite se mu zapeljati. Novo iz Mercator - Embe Tema meseca Informatizacija koncerna stran: 4 Aktualno Delnice PSM za delnice podjetja stran: 7 Kolegij direktorjev stran: 5 O Podjetja in zadruge v sliki in besedi Mercator-Gradišče, stran 15 Mercator-Meso-Izdelki, strani: 12, 13 Mercator-Sevnica, strani: 16, 17 Mercator-Potrošnik, strani: 10, 11 Mercator-KZ Trebnje, stran: 18 Mercator-Golovec, stran 23, M banka, stran 8 Hotel Valentin, stran 19 O Sejem Alpe Adria O gostih Kluba Mercator, strani 20, 21 O Zelena stran stran 22 Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Dunajska 107. Izdaja Center za obveščanje, Uredništvo, Ljubljana, Dunajska 107, telefon 061/1683-205. Glavna in odgovorna urednica Vesna Bleivveis. Priprava za tisk, fotoliti: Cortec Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana Časopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojenci Poslovnega sistema Mercator. Naklada: 11.300 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa se od časopisa plačuje 5% prometni davek. V.BIeiweis Časa ni veliko Skozi optiko Mercatorjeve zgodovine in okolja, v katerem je nastajal in se obdržal kot edini veliki gospodarski sistem, bi lahko rekli, da gre ze splet kakovosti in velikosti. Ta splet pa se je znašel v povsem novih družbenih in gospodarskih razmerah, ki ga poleg lastninjenja zaznamuje predvsem in izrazito majhen gospodarski prostor, bolj ali manj nasičen z vseh vrst konkurenc. Pravijo, da v konkurenčnem boju etika ne velja nič. Zmagajo naj sposobnejši, najbolj iznajdljivi, najbolj prilagodljivi...pritisk vzdržijo in obstanejo ter si zagotovijo še košček razvoja, le še bolj agresivni, še bolje organizirani. Slednje je najbolj očitno v trgovini. In Mercator je predvsem trgovina, če ga ocenjujemo z vidika strukture njegovega prihodka. Še pravočasno se odzvati na pritisk domače in tuje konkurence s primerim vodenjem in organizacijo poslovnih funkcij, je posledica cilja: obstati in postati trgovski sistem, sposoben hitrega in učnikovitega prilagajanja in tudi prehitevanja konkurence. Tuje in domače. Temu cilju je namenjena reorganizacija Mercatorjeve trgovine. Gre za strateško najpomembnejši projekt , ki je bil v preteklih dveh mesecih predmet razgovorov z vodstvi vseh Mercatorjevih trgovskih podjetij. Povzetek razprav, ki so se ob tem razvile, je bil obravnavan na seji kolegija direktorjev. Razumljivo je, da sprememba organizacije in načinov Mercatorjevega trgovanja ni projekt, o katerem lahko teče orokavičena razprava, saj v živo zadeva in posega v mnoge do sedaj institucionalizirane organizacijske in statusne oblike podjetij in njihovega vodenja. Manj razumljivo pa je pred spremembami nojevsko tiščati glavo v pesek, se zatekati k braniteljskim pozicijam razvojno pogojene bolj ali manj upravičene samozadostni in samozadovoljstva. Sinergija tega na najvišji ravni bi pomenila samomorilsko uverturo. V procesu prememinjanja gre za "igro" številk, igro razuma, igro argumentov. Gre za odgovornost do Mercatorjeve kakovosti in velikosti, gre za odgovor nost za kruh 11000 zaposlenih in za odgovornost do 63.000 delničarjev.. Zato so strpnost, premišljenost, toleranca in predvsem odprtost na vseh ravneh opredeljevanja do sprememb, predpogoj za uspešen start prenove. Opredeljevanje pa do sprememb, ki so jasno in nedvoumno koncipirane, argumetirane s številkami, ki prednosti in posledice sprememb utemeljujejo. Trdega trasiranja Mercatorjeve prihodnosti se ne gre izogibati s filozofijo "eno delam, drugo mislim, tretje govorim." Časa ni veliko. Vesna Bleivveis, urednica OPRAVIČILO r Zagodel nam jo je škrat. Na 14. strani smo v 2. številki časopisa objavili članek z naslovom "Ve se, kako". V njem smo napačno navedli ime sogo- vornika, za kar se mu opravičujemo. Gospod, ki skrbi za podobo Mercator -Trgoavtovih trgovin se piše Kleva in ne Klava. INFORMATIZACIJA KONCERNA Tisti, ki ima informacije, ima moč. V sklopu informacij, potrebnih za oblikovanje in sprejem poslovnih usmeritev in odločitev, so najpomembnejše informacije, ki jih dobimo s spremljanjem posameznih poslovnih funkcij oziroma procesov. Do informacij pridemo najlažje, če je spremljanje posameznih poslovnih procesov podprto z računalniško obdelavo podat -kov o njihovem poteku. Poslovodni odbor Poslovnega sistema Mercator se je že pred letom dni odločil za enega najpomembnejših korakov na tem področju, za projekt "Povezani informacijski sistem v Poslovnem sistemu Mercator." Pripravo projekta je zaupal zunanjima svetovalnima družbama ITEO in Ernst&Voung ter številnim Mercatorjevim strokovnjakom s področja posameznih poslovnih procesov in računalništva. Imenoval je projektni svet, ki ga vodi predsednik poslovodnega odbora ter vrsto projektnih skupin. Vsi, ki skrbijo za nastajanje projekta, so o ugotovitvah končane prve faze projekta poročali kolegiju Mecatorjevih direktorjev (februarja 1995). Razlogi za projekt Dva temeljna razloga sta za odločitev: 1. Stanje informacijske opremljenosti posameznih podjetij v Mercatorju; 2. Spoznanje, da informacijska tehnologija lahko učinkovito podpira izvajanje, upravljanje in vodenje poslovnega procesa. Stanje informacijske tehnologije v Mercatorju je, kakršno je in je posledica zgodovinskih okoliščin, v katerih se je oblikoval današnji koncern. Informacijska tehnologija danes prodira v vse poslovne procese na vseh ravneh. Računalniška podpora poslovanju trgovine oziroma prodajane (ROS) je edini način za učinkovito in celovito spremljanje ter vodenje njenega poslovanja. ROS sistem pomeni informatizacijo osnovne trgovske celice - prodajalne. Vendar je treba učinke, ki so predvsem v hitrejšem obračanju zalog in denarja, prenesti na raven posameznega poslovnega procesa v podjetju in na raven koncerna ter tako informacijsko celovito zaobjeti posamezni proces. Informatizacijo posameznega poslovnega procesa pa spet povezati z ostalimi procesi tako, da si je moč ustvariti vpogled v rezultate-povezanosti, odvisnosti in učinkovitosti. Tipičen primer tovrstne medsebojne odvisnosti so blagovni in finančni procesi. Spremljanje teh dveh procesov na vseh ravneh poslovanja je nujen pogoj za delovanje Poslovnega sistema Mercator kot koncerna. Usklajeno uvajanje novih dosežkov informacijske tehnologije v poslovne procese bo prispsevalo k doseganju poslovnih ciljev, opredeljenih v Mercatorjevi viziji: večanje tržnega deleža, večanje vrednosti delniškega kapitala, izboljšanje poslovnih rezultatov in zadovoljstvo zaposlenih. Cilji projekta Povezani informacijski sistem mora v celotnem poslovnem sistemu zagotoviti: 1. Podatke, ki bodo omogočali pripravo informacij, potrebnih za izvajanje, vodenje in upravljanje posameznih poslovnih procesov na vseh ravneh odločanja. 2. Informacijsko podporo naslednjim izbranim poslovnim procesom: - blagovni proces (notranji in zunanji), kamor sodi: vodenje nabave in prodaje, upravljanje z zalogami, ugotavljanje uspešnosti trgovinske dejavnosti, uvajanje POS sistema v poslovanje trgovine; - finančni proces, v katerega sodi u-pravljanje s finančnimi tokovi in sprem -Ijanje finančnega položaja podjetij in koncerna; - kadrovski proces - na tem področju so pomembni podatki za pridobivanje, usposabljanje in razvoj kadrov, njihovo motiviranje in ocenjevanje uspešnosti ter njihovo sodelovanje pri odločanju; - investicije - tu se ugotavljajo investicijske potrebe in priložnosti ter ocenjujejo ekonomski učinki; - organizacijska podpora vodenju in upravljanju pa pomeni pripravo sej organov vodenja in upravljanja, vodenje urnikov in delovnih načrtov, evidentiranje in spremljanje sklepov ter zapisnikov. 3. Vzpostavitev medorganizacijskih po -vezav, ki bodo temeljile na računalniški izmenjavi podatkov; 4. Potrebne kvalitativne in kvantitativne zunanje informacije in omogočiti dostop do zunanjih podatkovnih baz; 5. Prilagodljivost spremembam organizacijske strukture poslovnega sistema; 6. Standardizacijo postopkov in šifrantov ter skupnih baz podatkov in omogočiti povezavo informacijskih sistemov podjetij. V začetku bo v povezani informacijski sistem vključena samo Mercatorjeva trgovinska dejavnost. Ugotovitve projektnega sveta Prva faza projekta je bila namenjena diagnozi stanja v Mercatorju. Opravljene analize so pokazale, da imamo v Mercatorju različno računalniško strojno in programsko opremo, da imamo vrsto različnih informacijskih sistemov, ki jih med seboj ni mogoče povezati, čeprav podpirajo enake poslovne funkcije, da zaradi nestandardiziranosti razpolagamo s podatki, ki jih ni moč ali pa jih je težko združiti in povezati v enopomenske kategorije. Predvsem zadnje dejstvo pomembno vpliva na kakovost obstoječih informacij. Sam projekt je razdeljen na devet podprojektov, štirje so nosilni, ostali pa imajo pomen infrastrukture. Kot nosilni so opredeljeni: blagovni procesi, uvajanje POS sistema, finančni procesi in investicije. Ostali imajo pomen infrastrukture saj morajo zagotoviti ustrezne pogoje ("povezljivost" podatkov, strojna in programska oprema, računalniške komunikacije) za delovanje povezanega informacijskega sistema v Mercatorju. O ugotovljenem stanju so posmezne podprojektne skupine pripravile poročila in predloge za nadaljnje delo, projektni svet jih je ocenil in povezal v sklep, da se delo na začetem projektu nadaljuje po načrtu oziroma po fazah, ki sledijo diagnostični, te pa so: groba zasnova, podrobna zasnova, izvedba in uvedba informatizacije koncerna. Pot do uvedbe celovitega informacijskega sistema bo dolga in draga. Kolegij direktorjev je opozoril na pomembno vprašanje: kako projekt razvojno upošteva sedanjo stopnjo razvitosti informacijskih sistemov v posameznih podjetjih, kajti marsikje so za svoje potrebe razvili in pripeljali informatizacijo poslovnih procesov do ravni, ki zagotavlja vse informacije potrebne za vodenje podjetja. Projektne skupine ta dejstva upoštevajo in na njih dograjujejo koncernski projekt, je bil odgovor na predstavitev koncern-skega projekta. Eli Delidžakova-Drenik NA KRATKO "Stavka" v Mercator-Nanosu V Mercator-Nanosu se je 3. marca letos začela "stavka". Končala se je 8. marca. Vsa pomembna dejstva o tej "stavki" so javni mediji dovolj široko in objektivno predstavili. Zato o njej v našem časopisu posebej ne pišemo. Stavko pa navajamo v narekovajih, ker je bila organizirana in vodena v nasprotju z zakonom o stavki. Bolje bi bilo torej uporabljati izraz spontan, vendar s strani Konfederacije neodvisnih sindikatov spodbujen protest proti nizkim plačam. Tudi s takoimenovano stavko so zaposleni, predvsem v grosističnem skladišču dosegli, da je upravni odbor podjetja ugodil spremembam nekaterih izhodiščnih plač. Te so se na osnovi sporazuma med delagacijami zaposlenih in upravnim odborom po- večale na raven, določeno s kolektivno pogodbo. Na njihov račun se bodo sredstva za plače povečala za cca 35 milijonov tolarjev. Po prvih ocenah je v podjetju zaradi "stavke" ostalo za 38 milijonov tolarjev nedobavljenega blaga, na ta račun izgubljena razlika v ceni pa prav tako po oceni znaša 4 milijone tolarjev. Dokončno bo izpad dohodka ocenjen konec marca.Povejmo, da v Mercator-Nanosu že drugo leto poteka sanacija, v katero je intenzivno vključen sistem Mercdtor. 24.000 delničarjev že izbralo svoje pooblaščence Mercatorjevo lastninjenje je končano. Smo pred konstituranjem skupščine olastninjenega Mercatorja. Nekaj čez 63.000 delničarjev bi moralo za to skupščino imenovati oziroma izbrati svojega pooblaščenca. Do zaključka redakcije te številke časopisa (28. marec 1995) je svojo izbiro pooblaščenca sporočilo nekaj manj kot 24.000 delničarjev. Novorojenčki in Zavarovalnica Mercator Zavarovalnica Mercator se pridružuje srečnim dogodkom v družini. Poleg čestitke staršem in dobrih želja novorojenčku, je družini, v kateri se je dete rodilo, namenila tudi popust pri sklenitvi življenjskega in rentnega zavarovanja. V prvem letu zavarovanja 10, v drugem pa 5 odstotkov pri vplačilu zavarovalne premije. Rožnati ali svetlo- SPREMEMBE PRED VRATI Kolegij direktorjev podjetij in kmetijskih zadrug se je sestal 16. marca letos. Kolegij se praviloma sestaja vsak mesec, obravnava pa pretežno informacije o poteku koncernskih nalog. To pot je bil kolegij nekoliko drugačen, saj je bil uvod v resno zastavljen načrt reorganizacije Mercatorjeve trgovine. Tako je komentiranje navodil za sestavo zaključnega računa za leto 1994 (osrednja tema seje kolegija) nekoliko zbledelo, razprava o tem pa se je zadovoljila z ugotovitvijo, da je vse kar počnemo, namenjeno zmanjšanju napihnjene vrednosti kapitala. S tem naj bi bilance postale posoda čistejšega vina za delničarje. Postopna reorganizacija Mercatorjeve trgovine Predsednik poslovodnega odbora Kazimir Živko Pregl je na seji kolegija povzel cilje in dinamiko reorganizacije Mercatorjeve trgovine. O tem je že tekla vrsta pogovorov z vodstvi vseh trgovinskih podjetij. Predsednik poslovodnega odbora je vsebino pogovorov strnil na nekaj najpomembnejših tem, ki so bolj ali manj povezane z reorganizacijo, in sicer: - dinamika oziroma postopnost izvedbe reorganizacije (predvidoma 3 leta), - lastninjenje podjetij z delnicami Poslovnega sistema Mercator (gre za izvedbo znane možnosti odkupa 49 % deleža podjetja z delnicami koncerna), - vprašanje ravni izvajanja posameznih poslovnih funkcij ( zmanjšanje števila podjetij in njihova nadomestitev z drugimi organizacijskimi oblikami, racionalizacije na področju zaposlovanja), - optimizacija zalog z ureditvijo logistike blagovnih tokov znotraj in izven Mercatorja, - ustanavljanje specializiranih trgovskih verig v Mercatorju, - posebnosti v poslovanju in okolju, - spekter finančnih prednosti in drugih učinkov reorganizacije, - posameznosti, ki zadevajo predvsem trgovinsko dejavnost pri proizvajalcih, - Mercatorjevo ravnanje v zvezi z obljubljenimi bonitetami delničarjem. Poslovodstvo se zaveda občutljivosti predlagane reorganizacije, vendar je cilj, učinkovitejši in konkurenčnejši Mercator "conditio sine qua non" (nujen, neogiben pogoj) za njegov obstoj in razvoj. Druga plat medalje pa so stališča in pomisleki sogovornikov koncernskega poslovodstva v že prej omenjenih pogovorih. Tudi te je prav tako strnjeno navedel predsednik poslovodnega odbora. Vodstva podjetij so zlasti poudarila: - usmerjenost sprememb k poudarjeni centralizaciji vodenja, upravljanja in poslovanja obstoječih podjetij ( koncentracija "oblasti" na ravni koncerna ), - vprašanje naložb, razvoja in v zvezi s tem statusa in eksistence obstoječih podjetij sploh, - vlogo in pomen direktorja ali drugega organa s statusom poslovodnega organa v razmerah koncentriranega vodenja. - pomanjkanje vsebinskih in relevantnih informacij o načrtovanih spremembah oziroma stanjih na različnih poslovnih področjih. Navedene so le generalne ugotovitve, ki so uvod v daljšo in temeljito argumentirano razpravo o načrtovanih spremembah. Nikakor ne gre spregledati dejstva, da bo razprava o njih težka, ne samo zaradi njihove narave, temveč in predvsem zato, ker bo zadevala silno občutljiva področja podjetniške in posamične samostojnosti, samozadovoljnosti in samozadostnosti. Že razprava na kolegiju, ki je tekla zgolj na podlagi strnjenega poročila o dosedanjih pogovorih, mora biti strategom načrtovanih sprememb dovolj resno opozorilo. Zaklana kokoš ne nese jajc. V.B. NA KRATKO modri čestitki je priložen tudi ličen prospekt o vseh vrstah osebnih in premoženjskih zavarovanj pri Zavarovalnici Mercator. Pa to še ni vse, so povedali v Zavarovalnici Mercator. Z njeno zavarovalno polico se je na pot okoli sveta odpravila tudi znana popotniška družina Šeruga. Pa tudi z nekaj njenega priliva na bančnem računu. Vse, kar bo družina s te poti napisala, bo opremljeno tudi z imenom naše zavarovalnice. V Mercatorju tudi sindikati usklajeno 24. marca 1995 je bil delovni pogovor predsednikov Zveze svobodnih sindikatov v Mercatorjevih podjetjih. Zveza svobodnih sindikatov je v Mercatorju večinski sindikat. Namen pogovora je ugotoviti potrebnost ustanovitve sindikalnega koordinacijskega telesa in na podlagi te ugotovitve začeti postopek za njegovo konstituiranje. Pobuda je bila sprožena v Mercator-Nanosu, podprla pa sta jo Mercatorjev poslovodni odbor in Republiški odbor sindikata delavcev v trgovini, ki ga vodi naša sodelavka Kristina Antolič (Mercator-MIP). O dogodku prihodnjič. Mercatorjeva knjiga V sodelovanju z založbo EWO iz Ljubljane bodo začele izhajati knjižne zbirke, ki bodo naprodaj v omejenem številu Mercatorjevih samopostrežnih trgovin. Prva izdaja sedmih knjižic bo posvečena kulinariki, po domače receptom. Z njimi nam bo Mercator zaželel "dober tek". Kasneje, ko bodo prišle na svetlo še zbirke na temo diet, ročnih spretnosti, zabave, rekreacije, kozmetike, bo zbirka štela kar zajetno število priročnih in poceni knjig. Izdajo knjig, poleg poslovnega sistema, sponzorirajo tudi Mercatorjevi dobavitelji. Knjige se ne prodajajo kot krompir. Zato so sprejeta posebna pravila o prodaji, s katerimi bodo seznanjeni poslovodje, aranžerji, predvsem pa vsa, za prodajo odgovorna vodstva podjetij. Veselo na delo in predvsem veliko užitka pri pripravljanju hrane po Mercatorjevih receptih. S PO ŠT O VANI KUPCI! Pri Mercatorju vam ponujamo novost; kot va5 najboljši sosed nc želimo le prodati blago v n m Si Vi trgovinah, temveč tudi svetujemo in pomagamo popestriti vašo vsakodnevno prehrano. Naša trgovinska mreža je razširjena po vsej Sloveniji. V več kot 280 izbranih prodajalnah — in to samo Mercatorjevih lahko kupite lične knjižice s kuharskimi recepti po izredno ugodni ceni. S prvo izdajo sedmih knjižic izvrstnih kuharskih receptov začenjamo serijo knjig o prehrani, ki so zmeraj dobrodošle v vsakem gospodinjstvu, čc pa so knjižice še lepo opremljene in tako poceni kot naše — del vsebine je v vaših rokah pa so še posebej privlačne. Vse so opremljene z barvnimi ilustracijami, ob receptih pa so navedene sestavine ter izračunane hranilne vrednosti že po evropskih standardih. Odločitev ni težka! Ko pa bo okusna jed pripravljena, ne pozabite MERCATOR VAM ZELI DOBER TEK KDAJ ZA ZADOLŽNICE DELNICE? Te dni smo Mercatorjevi delničarji prejeli obvestila o vplačanih delnicah. Iz obvestila je razvidno, koliko delnic je posameznik prejel za vloženi lastninski certifikat. Delničarje, ki smo zaposleni v Poslovnem sistemu Mercator, pa še posebej zanima, kdaj in kako bomo lahko vnovčili zadolžnice Poslovnega sistema Mercator, ki so bile izdane v letu 1992. Za osvežitev spomina je treba navesti, da so bile zadolžnice posebej izdane prav za namene lastninskega preoblikovanja. To pomeni, da ni bil njihov namen izplačilo v denarju, temveč je izdajatelj imetniku zagotovil njeno zamenjavo za delnice olastninjenega Mercatorja. Pomembna sta tudi podatka, da v času izdaje zadolžnih listin Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij še ni bil sprejet in so bile zadolžnice izdane "na zalogo" in da plače delavcev zaradi zadolžnic niso bile nič manjše. Podjetja so se za višino zneskov zadolžnic odločala glede na svojo ekonomsko moč. Glede na to, da smo se v Mercatorju poleg obveznega prenosa na sklade odločili za javno prodajo delnic kot edinim načinom lastninskega problikovanja, v katerem smo ob velikem certifikatskem navalu stremeli za čim manjši vpis in s tem čim nižjo ceno delnic, bi bilo kakršno koli kombiniranje z zadolžnicami naravnost škodljivo. Delnice, ki so bile izdane za vrednost oziroma velikost Mercatorjevega družbenega kapitala, so torej v celoti prodane in v tem trenutku zamenjava zadolžnic za delnice ni možna, saj delnic ni več na razpolago. To pa ne pomeni, da so imetniki zadolžnih listin v čemer koli prikrajšani, saj bo njihova zamenjava vsekakor možna, poleg tega pa se vrednost zadolžnic revalorizira. Imetniki zadolžnic bodo zadolžnice lahko zamenjali za delnice na dva načina. Prvi je ob izvedbi zamenjave "51 - 49 %", torej takrat, ko bodo delavci posameznega podjetja, ki imajo delnice Poslovnega sistema Mercator, te delnice zamenjali za delnice svojega podjetja do 49 % vrednosti osnovnega kapitala svojega podjetja.Tisti, ki ima zadolžnico, jo bo lahko uporabil za nakup delnice "svojega" podjetja ob tem pa obdržal delnice Poslovnega sistema Mercator. To je vsekakor dobra kombinacija - imeti ob delnici svojega podjetja tudi delnico Poslovnega sistema Mercator. Druga možnost pa je ob emisiji - izdaji novih delnic. V tem primeru, ko se sic- er nove delnice kupujejo z denarjem, bo imetnik zadolžnico lahko uporabil za nakup novih delnic. Vsekakor je uresničitev prve možnosti časovno bližja, čeprav niti za prvo niti za drugo možnost v tem trenutku ni mogoče točno reči, kdaj bosta časovno realno uresničljiva. Sicer pa se je število imetnikov zadolžnic ob koncu lanskega leta, ko je potekala akcija dokapitalizacije M banke, močno skrčilo: od 11.618 imetnikov jih je kar 7.712 svoje zadolžnice zamenjalo za delnice M banke v skupnem nominalnem znesku izdanih zadolžnic 759,7 milijona tolarjev. Zadolžnice Poslovnega sistema Mercator ima torej samo še 3.906 Mercatorjevih delavcev v skupnem nominalnem (nerevaloriziranem znesku) 227,2 milijona tolarjev. In prav njim je ta prispevek namenjen. Aleš Čerin V M banki pa smo izvedeli, da bomo delničarji, ki smo s svojimi zadolžnicami dokapitalizirali M banko, obvestila o delnicah prejeli še pred sklicem zbora delničarjev M banke. Sklic zbora je predviden v maju 1995. Kolektiv poslovalnice M banke (z leve proti desni) Primož Vuk, Vesna Strgar, Irena Ivanuša, Janko Češnovar, Bojan Marucelj (več o njih na naslednji strani POSLOVALNICA M BANKE NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Poslovalnica je bila odprta novembra lani. Vodi jo Bojan Marucelj, njegovi sodelavci pa so: Janko Češnovar, Irena Ivanuša, Radoška Zupančič, Olga Petelinšek, Primož Vuk in Vesna Strgar. V poslovalnici opravljajo vse bančne posle s hranilnimi vlogami, tekočimi računi, potrošniškimi posojili, trezorjem, depoziti in menjalniškimi mosli. Odprta je vsak delovnik od 9. do 18. ure. Gospod Marucelj nam je takole opi -sal svoj delovni dan: "Moj delovni dan se začne o 7.30 uri . Na mizi me pričakajo dokumenti prejšnjega dne, ki jih je treba po pregledu dostaviti drugim ustreznim bančnim službam v nadaljnjo obdelavo. Nato sestavim poročila za Banko Slovenije in za sektor mednarodnega poslovanja M njeno delovanje zgolj preko storitev v poslovalnicah in blagajnah. Vendar pa ima M banka še celo vrsto služb, ki skrbijo za potek vsebinskega in or-ganizacijskeda dela. Tokrat vam predstavljamo organizacijo in način dela "notranjega nadzora." 54. člen Zakona o bankah in hranilnicah določa, da mora banka v svojem statutu opredeliti organizacijo in način poslovanja banke, med drugim tudi opravljanje notranje kontrole. Notranja kontrola vodstvu banke zagotavlja, da poslovanje banke poteka v skladu z njenimi internimi predpisi in se ustrezno izkazuje v informacijskem sistemu ter obenem zagotavlja podatke za odločanje in oblikovanje strategije poslovanja. Za opravljanje stalnega in celovitega nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo, skladno s pravili stroke, akti banke in sklepi organov banke ter za nadzor nad ažurnostjo poslovanja banke, je v banki oblikovan notranji nadzor. Notranji nadzor je samostojni organiza- banke. Potem pa se nadaljuje z drugimi tekočimi opravili. Sem sodi kontaktiranje z drugimi enotami, priprava delovnih navodil in okrožnic za tekočo obveščenost sodelavcev, seveda delam tudi s komitenti banke, jim svetujem, jim pripravljam izračune, ki dopolnjujejo ustna pojasnila o ponudbi M banke." Usklajujete tudi delo v poslovalnicah na trgu Ajdovščina, na Slovenski in Slovenčevi cesti. "Na kratko lahko komentiram le, da so pogoji dela v trgu Ajdovščina slabi. Prostor ne dovoljuje opravljanja vseh bančnih poslov, kar je glede na lokacijo izredna škoda. Poslovalnica na Slovenski cesti dela le popoldne od 12. do 18. ure. Ta poslovalnica nima terminalske povezave in je zato delo v njej nekoliko zahtevnejše. Poslovalnica v diskontu na erjen direktorju, pri svojem delu pa samostojen in neodvisen od drugih delov banke. Samostojno tudi določa načine in metode za opravljanje svojega dela. Vodja notranjega nadzora mora vsako leto bančnemu direktorju predložiti v potrditev program dela. Program se oblikuje glede na rizičnost bančnega poslovanja, obseg in pomen poslovanja, sprememebe v tehnologiji poslovanja in glede na časovno odmaknjenost zadnjega pregleda. Poleg rednega nadzora služba za notranji nadzor lahko, po nalogu direktorja banke, opravi tudi izredno revidiranje poslovanja. Na podlagi direktorjevega pooblastila ali pooblastila vodje notranjega nadzora, revizor notranjega nadzora opravi revizijski pregled. Naloga revidiranja poslovanja je ugotavljanje obstoječega stanja in primerjanje ugotovitev z zahtevanim stanjem, ugotavljanje vzrokov za pomanjkljivosti in napake ter predlaganje ukrepov za izboljšanje poslovanja. Revizijski pregled se konča z revizijskim poročilom. Vsaka organizacijska enota banke, v ka- Slovenčevi cesti pa je bila v začetku letošnjega leta preurejena, v njej je tudi bankomat M banke. Se v aprilu obetajo pomembnejše spremembe za varčevalce? “Da, 1. aprila bo začel veljati dogovor o zgornji meji pasivnih obresti v bankah in hranilnicah. Obrestna mera za depozite do enega leta bo lahko največ 8 %, za depozite nad enim letom pa 10." Kako so komitenti zadovoljni s poslovalnico M banke na Dunajski 107 je pokazala anketa, ki jo je opravila agencija Kline Kline. Komitenti so am-bientu prisodili oceno 4,6 (od največ 5,00), urejenosti zaposlenih 4,45, informacijam o bančnih storitvah 4,19 in prijaznosti uslužbencev 4,45. Z.C- teri se opravlja revizijski pregled, je dolžna revizorju zagotoviti vse zahtevane podatke. Revizor ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo, ima dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovega dela. Dejavnost notranjega nadzora je vključena v informacijske tokove banke. Pri opravljanju svoje naloge je revizor dolžan varovati vse poslovne in druge ugotovitve. Ne sme o svojih dognanjih in spoznanjih obveščati nepooblaščenih oseb ali pa jih razširjati v javnosti. Revi-zorejvo delo, poleg strokovnega znanja, zahteva tudi ravnanje po revizorskih standardih in etičnem kodeksu revizorjev. O svojih ugotovitvah oziroma pregledih in ukrepih za odpravo nepravilnosti ali predlogih za izboljšanje poslovanja, notranji nadzor pisno poroča direktorju banke. Enkrat na leto pa ima to dolžnost tudi do nadzornega odbora banke. Notranji nadzor po nalogu bančnega direktorja lahko v obsegu, ki ga prav tako določi direktor, sodeluje tudi z zunanjimi institucijami. NOTRANJI NADZOR V M BANKI Večina komitentov M banke pozna cijski del banke, ki je neposredno pod- Celostna grafična podoba ODRAZ UREJENOSTI PODJETJA Enoten način pojavljanja znaka, tipologije črk in barv na dopisnih papirjih, označevalnih tablah, zastavah, opremi prodajnih mest in različnih promocijskih gradivih...vse to daje podjetju videz urejenosti in kakovosti storitev. In seveda obratno. Neenotna podoba vzbuja videz kaotičnosti, kar potrošniki kaj hitro povežejo s počasnim poslovanjem, nižjo kakovostjo storitev, slabimi izdelki. Celostna grafična podoba je izredno pomembna pri oblikovanju mnenja potrošnikov o podjetju. Zakaj si vsi tako dobro zapomnimo imena in znake nekaterih podjetij in zakaj niti ne opazimo drugih? Zakaj verjamemo v kakovost nekaterih itdelkov bolj kot v kakovost drugih? Seveda je tu več dejavnikov: od tega, kako pogosto jih vidimo, do tega, kako zadovoljni smo z izdelki ali storitvami teh podjetij. Zavedati pa se moramo, da podjetje s svojimi potrošniki nenehno komunicira. Večja kot je enostavnost in preglednost teh dražljajev, bolj se nam vtisnejo v zavest. Bolj ko so simboli skladni z realnostjo, bolj jim verjamemo in hitreje si jih zapomnimo. Ali veljajo ta pravila tudi za obstoječo podobo Mercatorja? Če smo malo bolj pozorni, že na prvi pogled opazimo, da Mercator nikakor nima urejenega komunikacijskega sistema. Na primer oznake v trgovinah, ki opozarjajo na ugodne nakupe, so v vsaki trgovni drugačne: na nekaterih najdemo stari Mercatorjev znak, na drugih nove- ga, v nekatere trgovine komaj najdemo pot, saj se vhod komaj vidi, itd. Vse to daje vtis neurejenosti, kar potrošniki kaj hitro povežejo s počasnim poslovanjem, nižjo kakovostjo storitev in izdelkov in podobno. Podobno kot neurejen človek ne zbuja vtisa, da je zanesljiv, točen, sposoben. Zato je pomembno, da bo nova celostna grafična podoba poenotila način in mesto pojavljanja Mercatorjevega znaka, logotipa, barv na vizitkah, dopisnih papirjih, označevalnih tablah, zastavah, opremi prodajnih mest, promocijskem materialu in številnih drugih komunikacijskih sredstvih ter tako dala našemu podjetju videz urejenosti. Natančna analiza stanja Oblikovanje celostne grafične podobe se ne začne z grafičnim oblikovanjem. To je šele zaključna faza dela. Da lahko oblikovalci (pre)oblikujejo znak podjetja in naredijo jasen in razpoznaven sistem označevanja za posamezne dele podjetja, morajo zelo dobro poznati poslovni sistem, povezave med posameznimi deli znotraj sistema in znotraj posameznih podjetij, strateške usmeritve in še marsikaj. To zahteva poznavanje vseh poslovnih povezav, pregled vseh tiskovin in drugih sredstev, na katerih se pojavljajo elementi celostne grafične podobe. Studio Marketing zbira za vsa Mercatorjeva podjetja različna komunikacijska sredstva, na katerih se pojavljajo Mercatorjev znak, logotip, tipične barve in drugi grafični elementi. Prav tako pa poteka inventarizacija prodajnih mest. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje vseh zaposlenih. Ističasno potekajo tudi intervjuji s člani poslovodnega odbora in z direktorji posameznih podjetij, ki bodo osnova za nadaljnje delo, predvsem za raziskavo organizacijske kulture in klime ter raziskavo imidža Mercatorja pri potrošnikih. Oblikovanje nove celostne grafične podobe je torej zahtevna naloga, saj mora nova zunanja podoba Mercatorja našim poslovnim partnerjem, potrošnikom, pa tudi širši javnosti sporočati, da je Mercator sodobno in učinkvito organizirano podjete. Z njo želimo doseči, da bodo naši potrošniki z veseljem vstopali v Mercatorjeve trgovine, ki jim bodo že z zunanjim videzom nakazovale visoko raven storitev. Skrb in spoštovanje za kupca se namreč odraža tudi v skrbi za urejenost in preglednost trgovine. Alenka Cotič V-' vkreator IS n IViC*-i Blagovni ■ -V- T ' , center d.d. T . i i' mi m mmi mo ^^pSSSSSSSSSSSSSST^" — ; 131 TRDO DELO IN PRILAGODLJIVOST Mercator-Potrošnik iz Lenarta v Slovenskih goricah trguje v okolju, ki so ga spremembe v socialnem sestavu prebivalstva kar dobro zaznamovale. Večina lenarških in mariborskih podjetij, ki so zaposlovala dobršen del prebivalstva občine, je sklestila število zaposlenih, ki so se hočeš nočeš morali vrniti na zemljo ali pa podati na delo v bližnjo Avstrijo. Od 17.500 prebivalcev lenarške občine jih je redno zaposlenih manj kot 1000. Večina prebivalstva živi od kmetovanja in sezonskega dela. Lenart je osrednji občinski trgovski center, saj so v drugih naseljih le trgovine z mešanim, pretežno živilskim blagom. Direktor podjetja Mercator-Potrošnik Stanko Golubič ni skrival dobre volje nad poslovnimi rezultati preteklega leta. "V času gospodarskega razsula in vseh vrst konkurence je nekaj ustvarjenega dobička lep poslovni uspeh. Pred leti smo tarnali, da smo nerazviti in se z zavistjo ozirali proti Mariboru. Danes pa je dejstvo, da je večina kupne moči pri kmetih in pri sezoncih, prednost. Tej strukturi kupcev je treba prilagoditi tudi ponudbo. Blagovnica v Lenartu je po ustvarjenem prometu na prvem mestu, sledi ji prodajni center z gradbenim materialom, pa tudi trgovinam v mestu ne gre prav slabo. Slabše je s prometom v trgovinah, ki so v sedmih krajevnih skupnostih. Zlasti v teh je prodajni program povsem prilagojen potrebam in navadam okolja. Poseben problem je mariborski prodajni center, ki ga ne moremo spraviti na zeleno vejo. Kljub vsemu pa poslujemo brez posojil, likvidnostnih problemov nimamo, pomembne naložbe smo izpeljali. Lahko bi rekel, da smo kar zadovoljni. To pa ne pomeni, da nimamo načrtov, kako še izkoristiti tisto malo možnosti, ki jih trgovini daje lenarška občina. " Glede na okolje so podatki o vrstah trgovine gotovo znimivi. Marsikdo si namreč še vedno predstavlja, da je na vasi pretežno klasična trgovina. Koliko trgovskih objektov vam bo po denacionalizaciji še ostalo ? “V Mercator-Potrošniku imamo oziroma smo imeli 35 trgovin. Klasično trgovino poznamo le še v tehnični in tekstilni branži, sicer pa so vse naše trgovine Stanko Golubič samopostrežne. V preteklih letih smo veliko vložili v gradnjo povsem novih tipskih trgovin na vasi, posodobili vse, ki so bile tega potrebne in zato je sedaj udar denacionalizacije nekoliko milejši kar zadeva objekte, glede prometa pa ni bistvenih razlik. V postopku za denacionalizacijo je 10 enot, od katerih smo dve že vrnili v naravi, za štiri enote postopek še teče, za dve sta izdani začasni odredbi, za dve enoti, ki sta v zadružnih domovih pa so v igri kmetijske zadruge. Če bi v preteklosti zamudili z naložbami v nove objekte, predvsem v Cerkvenjaku, Jurovskem dolu in pri Sv.Trojici, bi nas denacionalizacija kar krepko udarila. Pri tem je zanimiv še podatek, da so bili vsi objekti, ki jih vračamo oziroma so v postopku, od občine legalno odkupljeni. Pričakujemo, da bomo z nekaterimi novimi lastniki lahko dosegli sporazum o najemu, vendar je vprašanje najemnina. Ta je ponekod tudi do 10 krat višja v primerjavi z amortizacijo." Kako boste nadomestili odvzete oziroma zmanjšane prodajne površine ? So časi obetavni za načrtovanje prihodnosti? "Brez načrtov tudi v najhujših časih ne gre. Trenutno postopno obnavljamo blagovnico v Lenartu. Predvsem je treba zamenjati že skoraj zgodovinsko opremo. Nekoliko dolgoročnejši cilj pa je ureditev celovitega prodajnega centra na sedanji lokaciji prodajnega centra z gradbenim materialom, kjer je že tudi diskont. Na tej lokaciji je vsa potrebna infrastruktu- ra, velikost zemljišča, ki je v celoti naše, dopušča ureditev večjega prodajnega centra. Ne gre za velika investicijska dela, gre bolj za spremembo namembnosti sedanjih objektov in njihovo dograditev. V novo pridobljene površine, teh je po načrtih skoraj 500 kvadratnih metrov, bi se preselili tisti prodajni programi, ki bodo okrnjeni oziroma onemogočeni z izvedbo denacionalizacije. S postavitvijo takega prodajnega centra bi kupcem in sebi prihranili kar precej slabe volje. Trgovine v mestu so namreč tik ob glavni cesti in praktično nedostopne z vozili. In dostopnost je prednost, ki tudi narekuje preselitve prodajnih programov, saj je prodajni center ob glavni cesti v smeri proti Radgoni in ima dovolj parkirnega prostora. Drugi načrt je ureditev oziroma preselitev papirnice in ureditev manjšega gostinskega lokala v objektu ob avtobusni postaji. Ta načrt pa ni odvisen samo od nas, temveč od partnerjev, ki zaenkrat niso sposobni zagotoviti ureditve objekta. Sicer pa so vsi načrti odvisni od generalnih smeri razvoja samega Mercatorja, zlasti njegove trgovine." Obiskali smo tudi dve podeželski trgovini. V Cerkvenjaku in pri Sv.Trojici. Trgovini sta po zunanjosti in notranji opremi povsem enaki. Sta-samopostrežbi in sodeč po ponudbi, prebivalci na deželi v primerjavi z mestom, niso prav nič prikrajšani. Le da je v njiju več tistih izdelkov, ki jih v večjih mestnih središčih lahko kupujemo v specializiranih trgovinah. V Cerkvenjaku lahko kupite tudi izdelke celjske Zlatarne. Pa še v promet gredo. V.B. Blagovnica v Lenartu Notranjost trgovine v Cerkvenjaku RAČUNAJO NA LASTNO PRODAJO V Škofji Loki so doma "Gorenjske mesne dobrote". Brez znanja ne samo o gorenjskih posebnostih in resnični kakovosti, si v loških Mercator-Meso-Izdeikih gotovo ne bi privoščili tako vabljivega povabila za mizo. Manj vabljivo pa je vse skupaj postalo, ko je direktor podjetja Miro Duič spregovoril o križih in težavah, ki so krojili lanski poslovni rezultat. Pa vseeno ni za "scagat" se je končal pogovor. Mesna industrija je preživela vrsto kriznih obdobij. Je bilo leto 1994 v vašem podjetju tudi v tem znamenju? "Bilo bi preveč, če bi leto 1994 označili kot krizno. Res pa je, da je vrsta okoliščin krojila poslovni rezultat. Do sedaj znani finančni kazalci dajejo že slutiti, da bo leto 1994 precej slabše od pričakovanj. Prodaja se je znižala in tako je rast prometa nižja od rasti stroškov. Polletni izpad prodaje do konca leta ni bil saniran. Vendar je treba poudariti, da je vrsta stroškov nastala zaradi sanacije Meso-Izdelkom priključenega podjetja Izbira. Vrsta podedovanih neurejenosti tega podjetja je vplivala na rast stroškov, velik del izpada prihodka pa je posledica zapiranja dostopa na trg, ki ga obvladujejo Mercatorju konkurenčna podjetja in velik razmah zasebnih proizvajalcev. Pa tudi v Mercatorju je nekaj zadev, ki so vplivale na izpad prometa. Dogovorjeni plani interne prodaje se ne izpolnjujejo, sanacija Mercator-Nanosa gre tudi neposredno iz našega žepa - s 35 % zmanjšanjem dobav v korist zasebnika. Indeks rasti prodaje v Mercatorju je precej nižji od načrtovanega, še nižji je v prodaji izven Mercatorja. In prav to kaže, da gre v konkurenčnem boju morda za načrtno akcijo izločanja Mercatorjeve proizvodnje s polic, ki niso Mercatorjeve. Kar zadeva fizični obseg proizvodnje v letu 1994 je ta globalno enaka letu 1993. " Zapiranje trga, zasebna konkurenca, zmanjševanje dobav na vsej črti. Kako se boste na to odzvali v letu 1995? "Pri prodaji znotraj Mercatorja naj bi veljalo pravilo, da smo ob enakih prodajnih pogojih, dobavitelji s prednostjo. Vendar temu pogosto ni tako. To pravilo krojijo poslovodje in trgovski potniki, ne pa sistem. Sistem terja promptno izpolnjevanje obveznosti do zunanjih dobaviteljev, kako pa je z izpolnjevanjem medsebojnih obveznosti znotraj njega samega pa je že drugo poglavje. Menim, da bi se morali v Mercatorju več in bolj posvetiti problemu samooskrbe, ne sicer na račun siromašenja ponudbe ali celo monopolnega položaja proizvajalcev, temveč s spoštovanjem dogovorjenih pravil. Prodaja pri zasebnikih sicer narašča, vendar pa se tu srečujemo s plačilno neso -lidnostjo. V letnem planu interne prodaje 1995 je naša prodaja v Mercatorju bistveno skrčena. Tako bomo v letu 1995 kar največ pozornosti namenili prodaji\v lastni trgovski mreži. Tu je zanesljivost prodaje največja. Vendar je tudi našo mrežo treba ekonomizirati in racionalizirati, tako kot bo skrčen fizični obseg proizvodnje v letu 1995. Omejevali bomo zaposlovanje, ne sicer strokovnih kadrov, administracijo pa skrčili na najmanjšo možno mero." Veliko se je govorilo o tovarni čipsa, ki naj bi zrasla v opuščenem Izbirinem skladišču v Stražišču. "Ta načrt smo opustili predvsem zaradi gradnje potrebne čistilne naprave. Smo pa našli drug proizvodni program, ki terja manj vlaganj. Letos bomo v teh prostorih končali obrat za prozvodnjo "hru-tljavčkov" ( koruznih pokalic - pop cor-na in drugih drobnih slanih izdelkov). Ne-zasedni del skladišča bomo prodali in na ta način nekako sanirali Izbirino dediščino." Tudi obrat v Kranju je zob časa močno nagrizel. Klavnica v Škofji Loki pa sodi Miro Duič med takorekoč vzorne objekte mesne industrije. "Obratu v Kranju so z vidika sanitarno higienskih predpisov in opreme, štete ure. Razmišljamo o preselitvi njegove dejavnosti na lokacijo na Trati, za kar pa so potrebna precejšna sredstva. Žuli pa nas predvsem dejstvo, da ne izponjujemo zahtev za status izvozne klavnice in predelave. Takega statusa nima nobena Mercatorjeva mesna industrija. Tu ne mislim zgolj na interes Mercator-Meso-Izdelkov, mislim predvsem na potenciale, ki jih ta industrija ima in bi jih kazalo združiti. Pamet v roke!" Sicer pa sta pregovorno suha januar in-februar v Mercator-Meso-Izdelkih glede prodaje spodbudna. In zato ni za "scagat", pravijo v Mercatorju mesarji moje dežele. VB. MESO JE KAKOR ROŽA Mesnice Mercator-Meso-Izdelkov boste prepoznali po značilnih rdečih nadstreških V eni takih v Ljubljani, na Celovški cesti 85, dela ekipa štirih vedno prijaznih in dobrovoljnih ljudi. Vodi jo poslovodja Milan Usenik. "Mesarjev delovnik se začne že pred peto zjutraj. Ob osmih, ko se odpre mesnica pa se prvo delo združi še z delom prodajalca. Zgodaj zjutraj so na vrsti večji odjemalci kot so vrtci, šole, menze. Tem v povprečju dnevno dostavimo skoraj 300 kilogramov svežega mesa. Komaj si dobro oddahnemo od tega, že odpremo vrata mesnice in začne se, lahko mirno rečem, naj- prijaznejši del našega delovnika. Stranko prehitiš s prijaznim pozdravom, nasmehom in dobro voljo. In če ji še rade volje kar mimogrede pokažeš kot roža lepo meso, s praznim cekarjem gotovo ne bo odšla. Pa bog ne daj, da bi se kdaj k nam vrnila nezadovoljna! Prav zato posebej skrbimo. Po dvajsetletnih izkušnjah za prodajnim pul- tom znam že dobro presoditi s kakšnim kupcem imam opravka. In prav vsakemu se znam prilagoditi. Tega učim tudi svoje sodelavce. Dobri učenci so. Moraš biti kar malo psihologa, saj se gospa s 15 dekagrami "za župco" ne sme počutiti prav nič v zadregi v primejavi s tisto, ki nese domov poln nahrbtnik. Takim, ki redno prihajajo po večjih nakupih, ponudim veliko enostavnejšo rešitev: našo vizitko s telefonom in povabilom, da želje sporočijo po telefonu. Izpolnjene želje jih počakajo v vrečki. Delo je hitro in enostavno opravljeno. Zadovoljna sva oba, stranka in jaz. Ni se še zgodilo, da bi stranka na ta način dobila "mačka v Žaklju". V tem je past za mesarje. Prodajalci drugega blaga se ob reklamacijah lahko sklicujejo na proizvajalčevo napako. Kos mesa pa sem odrezal sam in ga tudi sam prodal. Pred očitkom nimam kam pobegniti. Pa mi tudi še ni bilo treba. Meni sta v veselje oba moja poklica, in mesarski in prodajalski. In če si pri delu z veseljem in srčnostjo - to pa stranke hitro ugotovijo in se prav zaradi tega iz naključnih spreminjajo v stalne, je tudi zaslužiti veliko lažje." "Da pa mesnica ne bi bila čista? Ali pa da bi bili umazani? Zjutraj, ko pripravljamo meso, se nas že primejo sledovi dela. Toda za pultom, ne, to pri nas ne gre. Meso je preobčutljiva hrana, da bi jo "neapetitlih" prodajali. " V brezhibno čisti in urejeni mesnici na Celovški 85 v Ljubljani lahko poleg mesa in mesnih izdelkov lahko kipite še vrsto drobnarij, ki sodijo k mesu. Od začimb do dobre kapljice. Če bi vam mojster Milan s tankim ostrim nožem še pršuta narezal..."Škoda, da tega ne morem, ker ni niti pravega prostora, niti pravega časa. Bi pa teknil, in tudi zanesljivo bi se ga več prodalo." Nenadoma je v prodajalni zadišalo po pršutu. "S takim žarom se prodaja", mi je šinilo skozi možgane. V.B. Milan Usenik Pogled v hladilno vitrino - res meso kakor roža NEKAJ MERCATORJEVIH ŠTEVILK IZ PRETEKLEGA LETA hruške 6S80.000kp drUgo sadje.........1-058.000 kg Jagode.. ..................... kg hmelj...; kg meso ....................... kg rnesni izdelki........ 2l° 000 kg Podelano sadje......5-55°-000 kg 'n zelenjava ... gorčica in ajvar.....10-807 000 kg ■ 5-550.000 kg TREBANJCI IMAJO ZA VSAKIM VOGALOM "ŠTACUNO" Kaže, da je trgovina za Trebanjce najbolj zanimivo podjetništvo, sicer ne bi imeli na vsakih 200 prebivalcev občine svoje - zasebne in "družbene". "Poslovni rezultat leta 1994 je povprečen, nič boljši in nič slabši kot ga dosegajo nam podobna Mercatorjeva trgovinska podjetja," nam je uvodoma dejal direktor Mercator-Gradišča Franc Jevnikar in nadaljeval: "Za razmere v okolju, kjer se za vsakega kupca poteguje 90 trgovcev, ni slabo. Povprečni letni promet na zaposlenega v živilski trgovini v našem podjetju znaša 1, 3 milijone tolarjev, v tehnični pa skoraj 1,7 milijona tolarjev. Gostinski del je znatno slabši od obeh. Seveda so precejšnje razlike med posameznimi prodajalnami, razlika pa izhaja iz lokacije. Akumulativnost je višja v urbanejših naseljih. O oddaji manj donosnih trgovin v franšizing bomo razmišljali šele potem, ko bodo znane tudi neposredne koristi maloprodaje in ne samo koncerna. Bližje nam je razmišljanje o prodaji in vlaganju kupnine v razvoj in prenovo objektov v večjih centrih." Povprečna neto plača je v Mercator-Gradišču v letu 1994 znašala 51.000 tolarjev, odvisna pa je od ustvarjenega prometa in razlike v ceni, obračanja zalog ter od lokacije trgovine. Mesečno ugotavljani rezultati vsake poslovalnice so redni predmet obravnav na poslovodskih sestankih. Ti sestanki pa so namenjeni poslovodskim pobudam, idejam in tudi kritičnim besedam, ki zadevajo izboljšanje poslovanja vsake poslovalnice. Največkrat beseda teče o konkurenčnih cenah in ponudbi, kar je v socialno občutljivih okoljih še posebej pomembno. V kontekstu konkurenčnosti in animacije kupcev, so akcijske prodaje dobro ocenjene, z vidika ustvarjene razlike v ceni, to je z vidika prihodka podjetja, pa imajo tudi manj svetlo plat." Veliko zanimanje kupcev vsakokrat vzbudijo posebne akcije, ki jih zanje organizirajo sami. S temi akcijami se ustvarja in krepi krog zvestih in pomembnih kupcev. Nagrade za zvestobo niso majhne ne po vrednosti nagrad ne po njihovem številu. "Z naložbami smo v letu 1994 počivali, leto prej smo na novo uredili prodajni center na Mirni, praktično bomo počivali tudi letos. Adaptacijo večjega prodajnega objekta v Trebnjem smo preložili na leto 1996. V zvezi s tem objektom je zanimivo ravnanje denacionalizacijskega upravičenca gospda Janeza Groseka, ki v nasprotju z večino upra- vičencev, ne terja lokala, temeveč vrednostne papirje odškodninskega sklada." O lastninjenju koncerna in o načrtovanih spremembah, nam je Franc Jevnikar povedal : "Prav zaradi zaupanja kupcev v Mercator, so se najbolj zvesti kupci in zaposleni odzvali na njegovo povabilo k lastninjenju. Zaposlenim je bila ponujena možnost lastninjenja lastnega podjetja z delnicami poslovnega sistema blizu in zato je treba v teku dogodkov to vprašanje posebej skrbno obdelati. V odnosih z lastniki ima Mercator možnost in dolžnost pokazati, da je v sosedstvu mož beseda, z urejenostjo trgovin, cenami in kadrom pa, da je res lahko trgovec - Mercator moje dežele. Vse, kar v načrtovanih spremembah prispeva k Mercatorjevi konkurenčnosti, je treba pozdraviti. Vendar pa je treba natančno in preudarno postaviti ločnico med konkurenčnostjo kot posledico koncentracije poslovnih funkcij v krovnem podjetju in podjetniško kreativnostjo. Navsezadnje nam je predvsem slednja omogočila preživetje." VB. MERCATOR VAM ŽELI DOBER TEK. P-išiajici METRCATOR VAM ŽELI OOOKRTC.K Zelenjava polnovredna kuhinja hitro in enostavno MERCATOR VAIV1 Žel* OOUIZ« TEK Zelenjavne jedi pripravljene v mikrovalovni pečici £r>,