366
Naši dopisi.
Iz Železnikov 11. nov. (Nalivi; požar.) Tudi pri nas smo imeli letošnjo jesen uže dovolj dežja in velike povodnji, pa, hvala Bogu, voda vkljub silovitosti ni napravila kake večje škode. — Zato pa nam je danes pretila velika nesreča po ognji. Okoli pol 7. ure zjutraj začela je iz dozdaj neznanega vzroka goreti hipoma hiša št. 102 v Spodnjih Železnikih. Njeni stanovniki morali so biti res „za gorami", ker je plameu uže na večih mestih iz strehe švigal, ko oni za ogenj še vedeli niso. Drugi memogredoči ljudje so nesrečo zapazili. K sreči bilo je popolno mirno ozračje brez najmanjše sapice, brizgalnica in čvrste roke tudi prec na mesti, vendar pa je bilo treba največjega truda, da se tikoma zraven stoječa hiša št. 101, katere se je plameu z vso silo prijemal, ni vnela. V njenem podstrešji bi bil dobil ogenj toliko „hrane", — če se sme tako reči, da bi bila vsa zgornja stran Spodnjih Železnikov v največji nevarnosti vpepeljeuja. Od 1. 1869 je bil to uže tretji požar, da je le po ena zgradba zgorela, vsa tik okoli stoječa poslopja pa rešena bila, toraj moramo pač iz srca reči: Zahvaljena bodita Bog in Sv. Florijan! — V drugem imamo danes prav lepo, res rajsko vreme. Naj le sv. Martin čez 3 dni nikar po pregovoru s kakim sLegoin ne ^ongavi", ker ljudje zaradi pripravljanja stelje lepega vremena na moč potrebujejo.    Bog!                     J. L.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski prične se, kakor vsi drugi deželni zbori naše državne skupiue, dne 24. novembra. Pričakuje se, da bode večina deželnih zborov svoje delovauje končala pred novim letom, v kolikor pa se to ne ?godi, mogli bodo nadaljevati svoje delovanje tudi po novem letu, ker za gotovo se čuje, da se državni zbor ne prične pred 24. januarjem.
— „Laibacher Wochenblatt" in pa „Slov. Narod". Posebej opozorjeni ogledali smo si zoper svojo navado zadnjo številko „Laib. Wocheublatta" z dne 12. nov t. 1. in našli smo v tem listu v resuici dva prav zanimiva posnetka, pa ne iz graške „Tagespošte" ali dunajskih velikonemških listov, ampak iz slovenskega vodnega lista ali „da s leitende slovenische Blat t", kakor ,,Laib. W." naš srareji duevnik „S1 o venski Narod" imenuje.
„L. W." in za njim vsi nam nasprotni nemški in madjarski listi in politiki očitajo vsemu narodu slovenskemu — kaj pomaga ugovor, da po k r i v i c i, — vse to, karkoli našemu narodnemu čut ju nasprot-nega ali naši narodni sedanjosti in prihodnosti pogub-ljivega v svoje liste sprejema vredništvo nSlov. Nar.".
Nekakov čuden vtis mora dobiti čitatelj „Slov. N." uže po tem,  da  novejši  čas uže ni skoraj številke tega
¦
lista več, v kteri bi ne bilo vvodnega članka z naslovom: „Iz Rusije". — Pa uaj bi uže bilo to, ako hoče eden slovenski list svojo posebno pozornost obračati na „1 z-hodno stran". Vsebina teh dopisov pa ni zanimiva samo za nas, temveč zanima posebno naše narodne n a-sprotnike, in lahko dostavimo še to. da ta vsebina prav pomenljivo zanima naše vladne in više kroge.
Kar „Krutogorov" v štev. 254 „Slov. Nar."' piše o veljavi, katero imajo češki in slovenski državni poslanci v pisateljevih „ruskih" krogih, je pač večinoma osebnega pomena, in v tem oziru se ne bodo ne češki, u« slovenski poslanci ravno žaljene ču ili, ako je postopanje enega po vsem osamljenega slovenskega poslanca, dr. Gregorca, Krutogorov-u dalo povod, njega v zvezde kovati — druge slovenske poslance pa grdo sramotiti. Vsaj je slovenskemu narodu znano, kedo je zakrivil to razdvojenje in kedo je ravnal pravilno. Za stališče avstrijskih Slovencev in za njihovo delovanje pa je gotovo merodajna njihova lastna sodba, nikakor pa ne kritikovauje ruskega dopisnika, izrekoma, ako se tako razkriva, kakor to stori v štev. 250 „Slov. Nar." na sredi druge strani, ko do besede piše ta«o:
„Naše narodno sile rasto-------— in mi dokažemo
našim tlačiteljem Italijanom, naj se pišo Crispi ali Pecci, — da nas je dovolj, da bi se uprli tem i z v r-gom člo v eštva.*
Ako »Narod" in njegov pisatelj katoliškemu, vernemu, slovenskemu ljudstvu tako hrano pro-daja in zgodovini tako v obraz bije, da C ris pij a tovariša Cavurjevega in pa sedanjega papeža, rodom grofom Peccija imenuje „izvrgo človeštva1^— in oba prav v tisti koš meče, — po tem naj se ni-! kar ne čudi strmeuju našega naroda, v katerem se nikakor ne bode dalo spodriniti živo prepričanje, katero zastopajo vsi naši resni politiki in je zastopal pokojni Palackv, kakor naš Bleiweis, da je n e obhod eu pogoj naše prihodnosti in našega obstanka \J^Stanku avstrijske države. — Tfrfe tudi živo frrejprrit&bje našega naroda
Te besede izreči se nam je zdelo nujno potrebno," da sebe in  slovenski   naš narod zavarujemo pred posledicami,   katere   more   taka   pisava  imeti  pred   unanjim svetom.                                                                       L~*
Kdor bi še ne verjel, koliko nevarnega orožja „S1. N." podaja našim nasprotnikom, čita naj »Nem. Fr. Presse" z dne 15. t. m. na 4. in 5. strani, ka-tera navaja iz „SL Narod." zahtevo po vesoljnem slovanskem jeziku in po ruski cerkvi. — „N. Fr. P." imenuje te izj\ve „Unanja politika Slovencev" — in sklepa z višje gori obrnjenem klicem: „So se li_ kedaj pred letosui879. izjave take ^steccule 2JL__
— Deželnozbo^rska volitev v^Kočevji ne mesto umrlega E. Faber-a vršiti se ima dne 22ft. m. Pričakovali bi bili, da se kakor prej. tudi pri tej priliki ze-dinijo na enega kandidata, katerega more enako sprejeti Ribnica, kakor kočevsko mesto. Pa hujskači nemškega „Schulvereina" ne trpe ne miru v deželi in ne stvarnega mirnega  razpravljanja  v   deželnem zboru.    V ta namen
367
ponujajo Kočevcem znanega profesorja ljubljanske pripravnice in glavnega agenta nemškega wSchulvereina" Lin h ar d t. — Na to izživljanje zbrali so si ribniški volilci vsi in pa zmernejši volilci kočevskega mesta za svojega kandidata c. kr. sodnika v Ribnici, g. Vi š nikar j a, nepristranskega domačina, ki se bode gotovo mogel in hotel za vse gmotne in opravičene duševne potrebe svojega volilnega okraja z večjim vspehom pote-zati, kakor Linhardt ali kedorkoli njegovih pristašev.
—  O delavski krizi v premogokopu v Zagorju
piše »Slovenec": Nedavno smo poročali, da sta bila državni poslanec g. kanonik Klun in predsednik trgovinske zbornice g. Kušar zaradi zagorskih jam pri trgovinskem ministru markezu Bacquehemu ter mu izročila neko spomenico. Po odhodu gosp. Kušarja ostal je poslanec Klun še nekoliko dni na Dunaji ter se v tej zadevi obrnil tudi do ministra poljedelstva, grofa Fal-kenhavna. Vernih duš dan pa se je poklonil še mi-nisterskemu predsedniku grofu Taaffeju ter zagorske zadeve priporočal njegovi posebni skrbi, rekši, da na Kranjskem ne poznamo in ne čutimo hudih nasledkov in malopridnih izrastkov socijalnega vprašanja v enaki meri, kakor drugod, da naj jih toraj slavna vlada z vso previdnostjo odvrača tudi zanaprej. Ob enem mu je izročil enako spomenico, kakor prej trgovinskemu ministru. Grof TaarTe je poslancu obetal reč nemudoma v roke vzeti ter ob enem izrekel upanje, da se bode ugodno raziiiotala. Kaže se, da se bode res povoljno rešila. Vlada se je precej obrnila do merodajnih krogov in jim priporočala, da naj po svoji moči pripomorejo k odvr-nitvi Zagorju preteče nevarnosti. In ta klic menda ni bil zastonj. V prvi vrsti je južna železnica pokazala svojo dobro voljo, ter poslala včeraj svojega zastopnika, našega rojaka g. dr. Dol i Darja, v Ljubljano, da potrebno poizve in se dogovori!
Po dosedanji pogodbi je južua železnica od trboveljske družbe vsako leto stalno jemala 230.000 ton (tona po 10 metrov centov) premoga, vrhu tega pa še drugih 50.000 ton, tako, da je znašala vsa njena potrebščina 280.000 ton na leto. Ta pogodba se je raztegnila do 1. marca 1888. 1. Odtlej naprej bode južna železnica od trboveljske družbe jemala 170.000 stalno, in vrhu tega še 36.000 drugih ton, toraj 206.000 ton na leto. Toraj bode južna železnica od te družbe jemala samo 74.000 ton premoga manj kakor doslej; vendar pa hoče premog, ki ga razun navadnega naročila še potrebuje, na-ročevati pri trboveljski družbi, ako bode ta družba ceno svojemu premogu tako vravnala, da bode primerna cenam drugih premogokopov. Trboveljska družba se toraj ne more izgovarjati, da bi bila zaradi južne železnice prisiljena, delo v Zagorji ustaviti, in ako je v resnici na to mislila, bili so temu vzrok drugi, po naši misli tajni nameni, ki se doslej odtegujejo javni razpravi, o katerih pa bodeme o svojem času spregovorili, ako bode treba. Razvidno je toraj, da za daljši obstanek zagorskih jam ni treba druzega, kakor malo dobre volje še pri trboveljski družbi; in nadejamo se, da bode vladno posredo-
vanje tudi pri tem družbi zbudilo to dobro voljo in da ona za svoje delavce, ki bi sicer prišli ob zaslužek, ne bode razodevala manj usmiljenega srca, kakor južna železnica.
—  Vabilo na naročbo. Od 1. januarija 1888 1. naprej izhajal bode „S1 oven s k i pravnik". Celi program listu izražen je v njegovem imenu. Glavni namen mu bode, pospeševati korektno slovensko uradovanje ? slovenskih pokrajinah. Služiti ima torej v prvi vrsti praktičnim potrebam slovenskega juridičnega prometa.
Vendar pa bode tudi odmerjen primeren prostor teoretičnim razpravam in je namenjen posebno mlajšim juristom za vežbanje.
Samo ob sebi je umevno, da se list ne bode samo pečal z golo juridičnimi, marveč tudi z upravno- in finančno-pravnimi vprašanji.
Imel bode list tudi svoj feljeton in prinašal bode male notice juridične vsebine in personalije.
In da se ustreže večkrat izraženim željam, objavil bode tudi najvažnejše termine v konkurznih in ekseku-tivnih zadevah v slovenskih pokrajinah.
Sotrudniki so naprošeni, da pošljejo rokopise naj-zadoje do 15. vsacega meseca podpisaDemu uredništvu in za prvo številko do 1. decembra 1887.
List izhajal bode prvi dan vsacega meseca po dve poli in stane 4 gold. za leto, 2 gold. za polovico leta.
Naročnina naj se pošlje uredništvu in upravništvu, ki se nahajata v Frančiškanskih ulicah št. 16.
V Ljubljani konec oktobra 1887.
Za uredništvo: Dr. Alfonz Mosche.
—  -j- Umrl je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni gosp. Fran Levstik, skriptor na ljubljanski li-cealni biblioteki in znani slovenski pisatelj in pesnik. Lahka mu žemljica !
— 0 zgradbi krajne železnice z Ljubljane v Kamnik opazuje se, kakor se nam poroča z Dunaja, živahne je gibanje. Denarni zavod, ki namerava preskrbeti za zgradbo še potrebni denar, izrekel se je neki, da hoče stvar prevzeti, ako vlada dovoli nekatere po postavi dopustljive polajšave, ako ravno je od države privoljena podpora za 50.000 gold. premala. — Zadnji čas vršile so se in se vršijo še na Dunaji pri pristojnih oblastvah razprave, katere obetajo dobrega vspeha. — Tudi v odseku avstrijske delegacije porabil je poslanec za kamniško mesto, dr. Poklukar, priliko, poprašati vojnega ministra grofa Bylandt-a, ker je nedvomljivo, da je ta železnica za tamošno smodniško tovarno in za vojno sploh največje važnosti, ali se noče minister tudi s svojo veljavnostjo poležati za to, da se ta železnica kar prej dodela. — Vojni minister je na to vprašanje odgovoril, da se je uže za to železnico večkrat pobrigal, pa se bode tudi vnovič in to z odločnostjo potezal, da se kar prej dodela.
Glede druzega vprašanja poslanca dr. Poklukarja zarad zalog žvepla in salpetra  pa je minister odgovoril,
368
da je zaukazal, da se vsaka teh tvarin posebej in tako spravi, da se ne bode bati nikakoršne nevarnosti za kamniško mesto.