VII. KOMFERENCA ŠTUDENTOVSKEGA TISKA Nove naloge študentovskega tiska VII. konferenci študentovskega tiska, ki je bila ˇ Ljubljani 24., 25. in 26. februarja, so prisostvovali nredniki in sodelavci vseh jugoslovansklh študentovskih listov, za-grabškega Stndentskog lista, beograjskega Studenta, sa-rajevskih Naših dana, skopskega Študentskega zbora, novosadskega Indexa in Ijubljanske Tribune. Na konfe-renci so razpravljali o vlogi študentovskega tiska pri refocmi višjega in visokošolskega študija, pri oblikovanju mladega intelektualca, o družbenem upravljanju na uni-verzi in skupnih nalogah za prihodnje. Udeležence kon-ferenoe je sprejel tudi rektor univerze prof. dr. Dolfe Vogelnik in se t njimi zadržal v krajšetn razgovoru. Giavno vodilo konference je bilo na reformi, družbenem upravljanju in vlogi, ki jo mo-raodigrati študentovski tisk pri izoblikovanju osebnosti mla-dega intelektualca. V&e tri teme so blle temeljito obdelane, saj so posam^zna uredništva te-meljito osvetlila to problema-tiko v svojih referatih in ko-referatih. Aktualnost postav-ljenih tem je prišla do izraza v diskusiji, pri kateri so vsa uredništva izredno živahno so-delovala in izražala svoja mnenja in izkušnje. Diskusija je pokazala, da je vloga štu-dentovskega tiska v nadaljnji reformi izredno važna, poseb-no še, kar na univerzah še ved-no obstojajo zgrešena mnenja o pomenu in koristnosti refor-me. Ze ves dosedanji razvoj re-forme je pokazal, da bo po-trebno misliti na posebne sku-pine sodelavcev študentovskih listov, ki bi načrtno spremljali razvoj reforme na svojih uni-verzah in o njej tudi kritično pisali. Celotni proces reforme je danes že tako obsežen, da presega okvir spremljanja ene-ga samega človeka, ampak zahteva izredno sistematično spremljanje cele skupine. Nuj-no je, da vsaka nova stvar, ki se šele razvija poraja tudi raz-ne napake. O teh napakah mo-ra študentovski tisk kritično pisati, jih analizirati in iskati novih poti, da bi reforma kar najhitreje dosegla svoj namen. Konferenca je tudi pokazala, da v nekaterih univerzitetnih centrih popolnoma napačno razlagajo dosedanjo reformo na ljubljanski univerzi, ko tr-dijo, da je bistvo reforme pri nas v tem, da se teoretični predmeti predavajo v višjih letnikih, medtem ko smo prak-tične prenesli v nižje. Prbti takšnim popolnoma zgrešenim naziranjem, ki maličijo bistvo reforme, se mora celotni štu-dentovski tisk boriti z vso ostrino. Izredno pomembno mesto je bilo posvečeno vlogi tiska pri družbenem upravljanju uni-verze. Družbeno upravljanje dosega na naših uniVierzah iz dneva v dan lepše uspehe od svetov letnikov pa do univer-zdtetnega sveta kot najvišje-ga predstavnika družbenega upravljanja na univerzi. Kon-ferenca je ugotovila, da štu-dentov&ki tisk posveča vse pre- malo pozornosti družbenem upravljanju, njegovim uspe-hom in slabostim. Posebno sve-ti letnikov ponekod še nima-jo tiste oblike in vsebine pri svojem delu kot bi jo morali imeti. Tisk bi v takšnih pri-merih lahko s konstruktivni- mi predlogi in objektivno kri-tiko pripomogel k uspešnejše-mu delovanju organov družbe-nega upravljanja. Zaradi bolj- šega pregleda nad celotnim družbenim upravljanjem in aktivnostjo študentov v orga-nih upravljanja pa bi bilo po-trebno izvesti anketo v jugo-slovanskem merilu o družbe-nem upravljanju na naših uni-verzah. Posebej so udeleženci razpravljali o vlogi, ki bi jo morali imeti izdajateljski sve-ti študentovskih listov pri nji-hovi vsebinski in idejni plati. V večini primerov taki sve-ti delujejo izredno slabo, med-tem ko jih drugod sploh ni. Konferenca je bila mnenja, da bi tudi Zveza študentov mora-la pomagati pri formuliranju smernic za uspešno delo iz-dajateljskih svetov. V današnji družbi igra tisk pomembno vlogo pri oblikova-nju osebnosti, zato je tudi kon-ferenca študentovskega tiska podčrtala vse možnosti, ki jih ima tisk pri oblikovanju oseb-nosti mladega intelektualca. Diskusija je namreč pokazala, da so naši študentovski listi dostikrat premalo smeli pri obravnavanju perečih proble-mov življenja na univerzi in da bi morali veekrat prepusti-ti prostor boju mnenj, kar bi vsekakor koristno vplivalo na oblikovanje sodobne študentov-ske generacije. Konferenca je med drugim sklepala o skupnih akcijah v letošnjem letu. Sklenila je, da bodo vsa uredništva študen-tovskih listov tudi letos izdala v počitniških mesecih skupno glasilo Leto 1961. in da bodo pripravila izdajo posebne pu-blikacije, ki bo obravnavala razvoj vsega študentovskega tiska na naših univerzah pred vojno in po njej. Prav tako so se udeleženci zavzeli za čim tesnejše sodelovanje med ured-ništvi z izmenjavo reportaž in člankov o življenju v posa-meznih univerzitetnih centrih. Udeležence konference je sprejel tudi rektor naše uni-verze prof. dr. Dolfe Vogelnik, ki se je zadržal z njimi v kraj-šem razgovoru. V razgovoru je rektor podčrtal vlogo, ki jo ima tisk pri spremljanju re-forme in na kratko orisal sta-nje na naši univerzi po uvedbi stopenjskega študija. Ob zaključku konference je naše uredništvo priredilo vsem urednikom in sodelavcem ju-goslovanskih študentovskih li-stov izlet na Pokljuko, Bled in Vrbo. Za mnoge je bil ta izlet edinstveno doživetje, saj so nekateri lahko prvič praktično okusili vso privlačnost smuča-nja in obenem spoznali lepoto naše Gorenjske. Prihodnjo konferenco bo pripravilo uredništvo zagreb-škega Studentekega lista. Pozdrav kongresu Prijetno je človeku, kadar dela obračun. Se posebej je prijetno, če čuti v sebi dovolj moči, da si odkrito prizna svoje napake in pomanjkljivosti, če so sadovi njegovega dela in prizadevanj tako bogati, da je na-nje lahko ponosen in jih tudi drugi ob-čudujejo. Tak obračun bo tudi V. kcmgres Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva Slovenije. Le da to ne bo ohračun enega človeka, to bo obračun vsega naiega delovnega Ijud-stva, tega iz prekmurskih poljan in onega iz portoroških solin, naiih rudarjev ter in-dustrijskih delavcev, univerzitetnih učite-Ijev in družbeno-političnih delavcev. Kongres ne bo pregledal samo naš go-spodarski razvoj, dejstvo da smo program petletnega gospodarskega razvoja izpolnili v štirih letih ne predstavlja samo dejstva, pai pa ob vseh dosedanjih izkustvih in po-znanju vzrokov, ki so to omogočili, pred-vsem veliko potencialno rezervo našega nadaljnjega razvoja, rezervo, ki smo jo šele začeli izkoriščati. Dosedanji rezultati reforme visokošol-skega študija in predvsem zastavljen pro-gram nič več ne pomenita samo vprašanja, ki je ozko zaprto samo na univerzo, pač pa prizadevanje celotne družbe. Vrav tako So-cialistične zveze in Zveze študentov in Zve-ze komunistov kot naših oblastnih organov. Zveza študentov se je v reformo vklju-čila zelo aktivno in postala na univerzi skupaj z Zvezo komunistov zavestna sila, ki je veliko napravila, da so se nekatera vprašanja reševala v skladu z duhom re-forme. V tem trenutku se pred obe politič- ni organizaciji slednjega študenta na uni-verzi postavlja bolj odgovorno vprašanje kot kdajkoli prej. Pri tem pa gre za močno politično akcijo, za metode in oblike, da bi čimveč študentovstva vključili kot zavest-nega ocenjevalca in soustvarjalca novih pridobitev. Kongres bo dal gotovo nove smernice za rast in krepitev lastnega članstva, za rast takih odnosov med Ijudmi, ki bodo čedalje bolj opravičevali enega od atribu-tov Socialistične zveze delovnega Ijudstva. To je socialistično, ki v naših prilikah že dolgo ne pomeni fraze, pač pa predvsem mnoge ekonomske in družbeno politične pridobitve nasploh, še posebej pa dokaj uspešen začetek rušenja starih -¦ odnosov med Ijudmi in ustvarjanje novih. In prav zdajle, ko uvajamo vse polno novih odno-sov v naše gospodarstvo, nove principe de-litve dohodka in tako dalje, prav zdajle postavljamo uspešne temelje vse večjega sproščenja odnosov in uvajanja novih re-lacij med našimi delovnimi Ijudmi, med posamezniki in med posameznikom in druž-bo. Vse to pa daje velike možnosti za vse večje notranje utrjevanje Socialistične zveze delovnega Ijudstva. Mi, mladi, pozdravljamo ta kongres še posebej zato, ker bo razpravljal kot naj-širša tribuna delovnega Ijudstva tudi o na-šem nadaljnjem razvoju, pozdravljamo ga, ker čutimo živo v sebi veliko radost, da se lahko vključujemo v nase gospodarsko in druzbeno politično življenje v času, ko se prav pred mlade postavljajo vse nove mož-nosti, pa tudi velike in odgovorne naloge. SEIA UNIVERZITETNCGA SVETA Vse priznanje generacij 1959-60 Univerzitetni svet je na svojl zadnji seji razpravljal o poro-čilu rektorja dr. Vogelnika o razdelitvi republiške dotacije na fakultete, institute in rektorat ter o študijskih uspehih v letu 1959-60 in o predlogu za usta-novitev geografskega instituta. Dobili smo nove institute za geologijo, biologijo in matema-tiko in fiziko. Analiza študijskih uspehov je predvsem pri generaciji 1959-60 dala zanimive rezultate, ki ka-žejo na uspehe reforme, novih pedagošftih metod, pa tudi na veliko resnost študentov pri štu-diju. Kljub pomanjkljivim po-datkom je razvidno, da je pro-cent študentov, ki je uspešno opravil pogoje za vpis v tretji semester, zelo visok. Najnižji je procent na rudarskem oddelku FNT (19,3 o/o), najvišji pa na gozdarskem oddelku FAGUB (81 %>). Uspeh na rudarskem od-delku ni tako porazen, če upo-števamo, da so bili v analizah zajeti le podatki do novembra prejšnjega leta. Popolnoma drugačno sliko do-bimo, če pogledamo v tem le-tu vpisane izredne slušatelje na pravni in ekonomski fakul-teti, kjer se je treba ob pro-centu 10 oziroma 11 zamisliti. Ta nizek procent namreč kaže, da je interes za študij pri iz-rednih slušateljih kmalu po vpisu močno padel in da je ze-lo majhno število izpite sploh opravljalo. Verjetno bodo re-zultati izrednih slušateljev na tehničnih fakultetah precej boljši. Ta analiza pa je pokazala, da so bili uspehi mnogo boljši tam, kjer je bilo na razpolago dovolj prostora za redno odvijanje predavanj in kar je zelo vzpod-budno, kjer so v redu in pravil- no delovali sveti Ietnikov. To jasno kaže, da bo treba dati tako vsebino tudi tivetom letnikov po drugih fakultetah. Znatno pa je na uspehe vplivalo predvsem osipanje slušateljev po I. seme-stru kar kaže, da je res nujno čimprej storiti nekaj, da se bo že srednješolca usmerjalo v študij stroke, ki mu odgovarja. Analiza pa je odkrila še nek zelo pereč problem, ki prera-šča okvire univerze in postaja splošno slovenski problem. Ste-vilo slušateljev pedagoških sku-pin na filozofski fakulteti |e v stalnem usihanju, kar kaže, da se bo v bližnji prihodnosti že itak pereča kadrovska proble- matika v prosvetni službi še po-večala. Število slušateljev raste le na psihologiji in novousta-novljeni sociologiji, do neke mere je zadovoljivo na germa-nistiki, drugod pa je porazno nizko. Med vsemi slušatelji na-še univerze ni eriega, ki bi štu-diral kot glavni predmet rušči-no. Po drugi strani pa nam ce-lo diplomanti iz teh strok ne od-hajajo v prosvetno službo, am-pak v gospodarstvo, kjer so ma-terialno znatno bolje stimulira-ni. V zvezi s tem je univerzi-tetni svet sprejel sklep, da opo-zori na ta boleč problem tudi Svet za znaaost in Svet za pro-sveto ljudske skupščine LRS. Bralcem! Z letošnjim letom vstopa Tri-buna že v enajsto leto svojega izhajanja. V tej dobi je Tribu-na potnagala razvijati in kre-piti sistem visokega šolstva in reševati probleme, ki jih vsak tak razvoj nujno poraja. So-delovala je pri vseh akcijah Zveze študentov, skušala je biti tribuna mnenj tnlade inteligen-ce za izražanje lastnega mne-nja, iskala je novih poti pri re-ševanju študentovske problema-tike. Z vsakim Ietom se je nje-na odgovornost večala, večal pa se je tudi krog njenih bral-cev. Neprenehno dviganje cen pa-pirju in tiskanju v zadnjih letih je privedlo do nekajkratne po- dražitve posameznega izvoda. Letošnje splošno povišanje cen skoro vseh jugoslovanskih ča-sopisov od 10 din na 20 din pa je prisililo tudi naš list, da s prvo številko Tribune v letnem semestru dvigne ceno posamez-nemu izvodu na 20 din. Ceprav vemo, da bo povišanje naročni-ne prizadelo naše naročnike, smo vendarle prepričani, da bo-do bralci razumeli objektivne pogoje, ki so narekovali povi-šanje. Upamo, da boste še v na-prej ostali naši narocniki. Uredništvo Tribune bo tudi vnaprej skrbelo za nadaljnji kvalitetni dvig glasila, da bt tako opravičilo vaše zaupanje. Tako pa gospodarimo Gotavo se vsi še dobro spo-minjate, da so začele že spo-mladi dve brigadi urejevati poti v Študentovskem naselju. V srcih vseh prebivalcev nase-Ija se je zbudila prelepa želja, da ne bo treba več hoditi po blatnih poteh. In res, dela, ki so se začela že spomladi in so jih opravili že brigadirji, so pozneje de-lavci ne vem po čigavi krivdi še enkrat ponovili. Odstranili so gramoz, začcli so ponovno utrjevati podlago, ponovno so nasuli gramoz, dodali pesek in ko je bila stvar godna, so za-oeli z asfaltiranjem. Izvajalcu del, Upravi za ce-ste OLO Ljubljana, se pri as-faltiranju ni preveč mudilo in dela so se zavlekla pozno v je-sen. 2e to je veliko veselje nekcliko pakvarilo. Pojavila se je bojazen, da bo asfalt pozimi popokal, da ga bo zaradi zmr-zovanja dvignilo itd. Vendar j« vreme prizanašalo. Soneni je-senski dnevi so omo?3?ili za-ključna dela in stanovalci na-fel|a so ponosni hodili po svo-|Ui lepih asfaltiranih poteh. Sedajle se pripravljamo na pomlad. (Pa nikar ne mislite, da je ta stavek neumesten, če govorimo o aslaltu). Po vsej verjetnostl bodo brigadirji spet urejevali naselje. Vendar še ni dokončno določeno, kaj je najpotrebnejše. Nt morda prav ta v jeseni asfaltirana cesta? Pred menzo je taka, da se ne razlikuje dosti od prejšnjih poti. Asfalta ni več, na površi-no pa ne prihaja samo pesek, ampak tudi gramoz in zemlja in blatne luže so poslale spet Iep okras naselja. Pa tudi dru-god je ta nova cesta v inten-zivnem stanju propadanja. Izvajalee del je bila Upra-va za ceste OLO Ljubljana, projektnanta inž. Čokel in Štnmac, plačnik Sklad za iz-gradnjo Študentovskega na&e-lja, višina v to investiranih sredstev je več kot 6,5 milijo-na dinarjev. Kdo vse to odgovarja, n< vem, morda tudi ni lepo javn snraševati, vendar W bilo za nimivo poznati dejaraske vzro ke, ki so to povzročili. — ne. — PIEHUM CENTRALMEGA ODBORA ZVEZE STUDENTOV JUGOSLAVIJB Politično ideološka vzgoja bi morala postati del splošne izobrazbe Beograd, 1. marca 1960. Pie-aum je razpravljal o nekaterih vprašanjih politično-ideološke-ga dela, sodelovanju študentov na delovnih akcijah v letu 1961, sprejel proračun Central-nega odbora in poročilo nad-zorne komisije in razpravljalo o nekaterih kadrovskih vpra-šanjih Centralnega odbora. Dosedanji sekretar Central-nega odbora odhaja za pred-sednika' jugoslovanskega štu-dentovskega kluba v Pariz, no-vi sekretar je postal JANEZ CEMAZAR, član predscdstva CO je postal JANKO PUKLA-VEC. Plenumu je prisostvoval tu-di Milentije Popovič. Osnovni material za disku-sijo je bil poleg poročila štu-dijske komi&ije Centralnega odbora o politično ideološkem delu v posameznih univerzitet-nih centrih Še referat predsed-nika CO Zveze' študentov, FRANJA SEVERA. Referat je opozoril predvsem na nekatera vpraianja politič-no ideološkega dela, ki se po-rajajo vzporedno z vse hitrej-šo reformo visokfega šolstva. Gre namreč za to, da dfužbe-no politične vzgoje in splošne izobrazbe ne obravnavamo več kot dveh ločenih vprašanj, kot je poudaril Milentije Po-povič, ampak da jih jemljemo kot dva dokaj izenačena fak-torja, ki sta soudeležena pri formiranju osebnosti mladega intelektualca. Skoraj gotovo je tudi, da bomo mnoga do sedaj težka vprašanja resčvali veli-ko laže, Jcajti visokožoski štu-dij dobiva vse večji pomen tu-di kot faktor družbeno poli-tične vzgoje Študentov. Naša stalna naloga pa je, da se tudi dalje prizadevamo, da astvarimo take programe, tak sistem pouka, da skozi preda-vanja o posameznilh predmetih veje veliko prizadevanje o znanstveni resnici, kar b<5 omogočalo žtudentom razume-vanje prirodnih in družbenih procesov. Živahna in dokaj plodna di-skusija je pokazala na mnoga še vedno nerešena vprašanja, ki se pojavljajo na področju družbeno politične vzgoje ali pa v Zvezi študentov nasploh. Enega od teh vpražanj se je dotaknil tudi Milentije Popo-vič, ko je poudaril, da naj Zveza študentov postane naj-širši parlament, najširša tri-buna mnenj in razprav. Seve-da gre pri tem za take metode dela, za tak odnos vodstev do najširših študentovski'h mas, da bodo te začutile, da nekdo računa tudi nanje, jih upošte-va in tudi sprejema njiihove objektivne in konstruktivne predloge in seveda tudi pomi-sleke in kritike. Mar&ikdaj doslej nismo tako 'avnali in vodstveni kader v Zvezi študentov je naredil za-radi tega veliko napako. Če kje, potem je zavestno delova-nje v študentovski organiza-ciji življenjske važnosti in le tako delovanje najširših mas ocenimo lahko kot kvalitetno. Nekateri so se s kritičnimi •.-.ripcmbami dotaknili tudi po-ročila študijske komisije CO, ki je marsikje prehitro delala zaključke, ki so daleč od de-janskega stanja, čeprav je to poročilo kot indiferentni opa-zovalec razmer v posameznih centrih opozorilo na mnoge napake, ki smo jih delali. ?R0SLAVA 20. CBLETNICE VSTAJE NA UKIVERZI PESTER PROGRAM Komisija Univerzitetnega odbora ZSJ za proslavo 20-letnice vstaje je sprejela osnovne smernice za pripravo proslav na naši Univerzi. Glavni del prireditev, ki jih bo v okviru proslave 20. obletnice organizirala ZŠJ, bo v dneh od 24. do 29. aprila. Sodelovale bodo vse študentoT-ske kulturno umetniške skupine, organizirana pa bo tudf razstava umetniške fotografije in več iportnih tekmovanj. Letošnje leto bo potekalo v znamenju proslavljanja 20. ob-letnice vstoje. Na ta zgodovin-ski jmbdlej se pripravljajo po vsej naši državi, svoj prispe-vek pa bodo prispevali tudi študentje. Na ljiiblja.nski uni-verzi so v okviru Univerzitet-nega odbora ZSJ izvolili po-sebno koimisijo, ki bo pripra-vila prograim ide. Predvideva se, da bo v Ljub-ljani v okviru proslav ZŠŠO organizirala turnir v košarki s podelitvijo prehodnega po-kaila. Potkal bi nosil ime eneg3 izmed padJih študentov revo-lucionarjev, na turnirju pa bi sodelovale reprezentaince vseh naših uninrerzitetnih centrov. Mimo tega bodo ljubljanslc; študentje sodelovali na prosla. vah v okviru ostaiih univerzi-tetnih centrov, na avto-ccsti in drugih manifestacijah, ki jih bodo organizirale družbene or-ganizacije v Sloveniji in dru-gih nepuibliikah. Komiisija bo v glasilu Zveze študemtov ljubljanske univer-ze »Tribuni« razpisala poseben natečaj za študente ljubljan. ske univerze na znanstvenem, literarnem in likovnem po-diočju s temataco iz NOB. tn PLENUM UNIVERZITETMEGA 0OB0RA ZŠJ Pripombe k novemu statutu Na svojem zadnjem plenumu konec februarja Je nni-verzitetni odbor razpravljal le o eni sami toCki dnevnega reda — o novem statutu ljubljanske univerze. Zaradi izrednega pomena, univerzitetni statut bo podlaga vsem fakultetnim statutom, se je razvila živahna razprava, ki je dala nekaj važnih zaključkov. Plenum je na svojem zasedanju obravnaval le tri dele osnutka novega uni-verzitetncga statuta, in aicer status študcntov, izpitni red in družbeno upravljanjn na univerzi. Status študenta naj v bodo-če dobi vsak študent z vpisom, preneha pa mu 6 mesecev po končanem vpisovanju seme-strov. Izredni študentje imajo enake pravice in dolžn-osti kot redni. določeni pa bodo pogoji, kdo se lahko vpiše kot izredni Študent. Plenum je sklenil predlagati Univerz.itetnemu svetu tudi odpravo testiranja semestrov med letom, razen na tistih fakult&tah, kjer &o pogo-ji tudi za prehod iz zimskega v letni semester. Nadaljevanje študija na višjih stopnjah ali prehcdi iz višjih šol na drugo stopnjo univerze naj bi bili urejem s prchodnimi obvez-nostm?, ki bi jih študent mo-ral izpolniti. V okviru tc točke je plenum razpravljal tudi o kvaliteti predavani in s tem v zvezi o obveznosti obi&ka. Plenum je bil mišljenja, da bodo morale fakultete zagotoviti čim kva-litetnejša predavanja. ki se ne bi omejilo le na reproducira-nje skript in šele potem zahte-vala obveznr> obiskovanje pre-davan.i. Prav tako pa bo po- trebno rešiti tudi problem po-manjkanja predavalnic, ki so največkrat ovira, da študentje v manjšem številu obiskujejo predavanja kot pa bi jih si-cer. Izredno živahno diskusijo je vz:budila problematika izpitne-ga reda v novem statutu. Clani UO so biii mnenja, da mora nov statut zagotoviti čim ve^ izpitnih rokov, posebno še ker novi zakon daje možnost opravljanja izpitov še pred za-ključkom predavanj iz posa-meznega predmeta. S tem bi odpadlo nepotrebno čakanje na testiranje predavanj. čeprav je študent že pripravljen za izpit in ga iz čisto formalno pravnih predpisov ne more opravljati. Na ljubljanski univerzi ni urejeno tudi vprašanje kolko-vanja pnjavnic. Na nekaiterih fakultetah se kolkujejo vse prijavnice, drugod le tiste za skupinske izpite ali pa se sploh ne kolkujejo. Plenum ie sklenil predlagati univerzitet-nemu svetu, da se prijavnice v prihodnje sploh ne bi kolko-vak, da bi se tako vnesla ne- ka ©nakopravnoet na vseh fa-kultetah. Prav tako bi moral prav sta-tut zavzeti primeren odno&' do skupinskih in posameznih izy pitov. Skupinski izpiti naj bi ne bili preobsežni in sestav-ljeni le iz sorodnih predmetov. Pri neuspelo opravljenih sku-pinskih izpi+ih bi imeli štu-dentje možno&'t ponovnega opravljanja že po treh mese-cih. S tem bi se v množico raz-ličnih odtogov vneslo enotno poslovanje. Pri posamičnih iz-pitih bi bil odlog mogoč naj-več le za me&ec dni. Knterij izpitov za izredne študente naj bo enak kot za redne, ime-li pa naj bi čimveč izpitnih rokov. Mimo tega je plenum UO sklenil pred-lagati univerzitet-nernu svetu pred sprejemom novega statuta, da poudari od-govomost profesorjev do izpi-tov in izpitnih rokov. Izpiti naj bi v bodoče bili ob napo-vedanih dneh in urah. Doslej se je večkrat dogajalo, da so profesorji izpite odlagali po mili volji ali pa izpitov sploh ni bilo. ker so bili profesorji na raznih potovanjih in spe-cializacijah v inozemstvu. Uni-verzitetni odbor je bil mišlje-nja. da inozemstvo ne more in ne sme biti opravičilo za tak odnos do izpitov in predavanj in da je potrebno tudj na tem področju sprejeti nekatere omejitve Delu novega statuta, ki go- vori o družbenem upravljanju na univerzi, je plenum predla-gal le nekaj sprememb v zve-zi z mandatno dobo voljenih študentovskih pred&tavnikov v univerzitetni svet in voljenje števila študentovskih pred-stavnikov za univerzitetno skupščiino. Mimo tega naj bi novi statut imel možnost čim širšega sodelovanja študentov in svetov letnikov pri spreje-manju študij&kih načrtov in programov. Študentovski tisk in reforma To je osnovna misel referata, ki ga je za VII. konfe-renco jugoslovanskega študentovskega tiska, ki je bila 24., 25. in 26. februarja v Ljubljani, pripravila redakcija Tribune. Močno popravljen in skrajšan del tega referata objavljamo tudi za naše bralce. Najbolj izrazita značilnost refor-me visokošolskega študija je ne-verjetno hotenje po člm večji de-mokratizaciji študija. Kar danes ni vei le hotenje, pač pa je postalo 6tvarnost. Dobill smo ranogo novih oblik in novih možnosti, ki jih je porodilo prav hotenje po čim večjl demokratizaciji študija. Najbolj iz-razito pa se ta težnja kaže v tem, da ima sedaj možnost za prido-bivanje najvišje izobrazbe sleher-ni sposoben človek. Poglejmo, v čem se kažejo te no-ve obiike in nove možnosti. Najprej imamo tristopenjski štu-dij, ki predstavlja znamenje, da je naše visokošolstvo še pravočasno začutilo utrip, potrebe in zahteve gospodarskega in družbenega raz-voja, kl terja vse bitrejšo >>pro-dukcijo« različnih profilov visoko-kvalificiranih »»adrov. To nam pa daje vsa zagotovila, tako zastavljen kot je v Ljubljani, da bo dajal vse te profile kadrov, ki jih bodo predstavljali visokokvalificirani prakUki prve stopnje. Kader, ki bo imel profil dosedanjega sfrokov-njaka, ki ga bo dajala druga stop-nja in ozek izbor najsposobnejših, ti pa se bodo v podiplomskem štu-diju pripravljali kot bodoči znan-stveni kader. Poleg te vertikalne diferenciacije visokošolskega štu-djja pa vsaj nekatere fakultete prlpravljajo tudi horizontalno dife-r«ociacijo. Tako n. pr. ekonomska fakulteta pripravlja komercialno, računovodsko in in splošno eko-nomsko delitev doslej enotnega fetudija na mikro in makro ekono-mljo. Podobno je tudi s pravno fakulteto. Sistem izrednega študija se uko v»e bolj izpopolnjuje. Bes je, da je še nekaj vprašanj nerešenib, vendar lahko prlčakujemo, da bo izredni študij postala redna obJika izpopolnjevanja -kadrov, ki so v rednem službenem razmerju. vc-lika pridobitev prav v smislu de-mokratizacije visokega Solstva pa Je tudi vpis na unverzo z nepo-polno srednješolsko Izobrazbo. KO ocenjujenio vse te stvari, pa n« moremo mimo dejstva, ki je morda trenutno največja pridobi-tmv reforme, to je velika skrb za itodenta. Ko govorimo o tej skrbi za študen«ta, mlslim predvsem na svete letnikov, mentorske grupe, pomožne asistente in demonstra-torje. Posebno nekatere fakultete Imajo ves ta sistem razvit zelo dobro in ponekod so v glavnem popolnoma za^ostili potrebam, ki so se nenadoma pojavile z uvelja-vitvijo ostrega štiriletnega študij-skega režima. Tu Je pa še velik problem, ki pa ne spada v naš referat. Tako smo zelo na kratko samo omenili najbolj pomembne prido-bitve reforme. Pa ozrimo se sedaj na vlogo Zveze komunlstov in Zveze študentov in končno na vlo-go študentovskega tiska v dose-danji fazi reforme. Prva faza reforme je bila pred-vsem pripravljalna, čeprav je dala pomembne rezultate. Vendar sl moramo biti na jasnem, da n*m bodo vse te dosedanje pridobitve služile predvsem kot fundamental-na baza, na kateri bomo s pravo reformo šele začeli. Morda so se ponekod že v prvi fazl pojavlle tendence tudi za zavestno, idejno in vsebinsko rcformiranje učnlb programov, vetidar so blli taki pri-meri zelo osamljeni. rezultatov pa praktično nl. V tem Je pogojena vloga obeh političnlh organizacij na fakulteti in seveda vloga tlska. S tem ni-mamo nobenega namena povelifie-vati vlogo političnih organlzacij, kajti kot ljudje. ki smo vsestran-sko živo in aktivno živeli z vso dinamiko razvoja m univerzl, nam je to poznano. Moramo oa kljub vsetnu poudaritl. da je nekaj časa prevladovalo vsaj na ljubljanski univerzi mnenjc, da je reforma predvsem stvar Zveze komunistov In Zvcze študentov. Oobro je Se poznano, da so se napredna ln manj napredna mne-nja o reformi vedno konfrontirala na reladji študent-profesor, par-tijska in študentovska organizacija - pedagoški kader, fakulteta all pa univerzitetna uprava, pa tudi Studentovski predstaniki v uni-verzitetnem svetu in organi druž-benega upravljanja. Takrat se je pogosto dogajalo predvsem na par-tijskih konferencah in skupščinah Zveze študentov, da je dobršen del diskusije zavzel napad in ofitke '¦••i-ntovskth predstavnikov in "nba predstavnikov univerzi-ie uprave. In naj dodamo še to, da so bile po naradi krltike In pripombe s študenfcovske sfrani polne konstruktivnih predlogov, podatkov, da so bile objektivne, da pa so bila opravičevanja tre-nutne dezorlentadjc pedagoSkega kadra v celoti. To omenjamo zaradi tega, ker sta v fem obdobju partijska in študentovska organizacija nosili na svojlh ramcnih levji delež priza-devanj za reformo in sta kot sub-jektivni sill odigrali zelo pomeni-bno vJogo za nadaljnji potek re-forme. Do neke mere bi lahko to obdobje imenovati čas temeljite načelne razprave, pa tudi prve za-četne konkretne akcije, ki se je pozneje razvlla v široko fronto mnenj in spopadov in vključila vase tudl ljudi izvem univerze. Študentovski tisk je v tem obdobju spremljal vsa priza-devanja za reformo z načedmo razpravo. 2e v začetku sean omenil, da so imele pri tem nekatere redakcije bolj, druge pa manj srečne prijeme." Ne-katere redakcije z močnejšim kadrovskim sestavom so to na-čelno razpravo opravljale sa-me, druge spet so del bremena cpravile same, so pa ob raz-nih priložnostih zaprosile za sodelovanje bodisi vodilne to-variše iz univerzitetne upra-ve ali pa tudi tovariše izven univerze, ki so se ukvarjali s temi vprašanji. Tribuna si je prizadevala na oba načina. Predvsem smo dT. Vogenlika večkrat zaprosili za sodelova-nje, ko je prevzel vodstvo rek-torata, enako smo pritegnili k sodelovanju dekane nekaterih fakultet in predstojnike institu-tov. Ce se danes ozremo nazaj in ocenjujemo naša takratna stališča, se nam zdi morda marsiikaj netaktno, morda tudi nepravilno postavljeno, vendar moramo v vsej dosedanji vlogi študentovskega tiska v refornv, govoriti pohvalno. To pa za-radi tega, ker veje iz vsega pisanja o reformi veliko pri-zadevanje, velika zavtstnost, osebna prizadevnost in hote-nje, da bi se problemi postav-ljali dovolj energično in sano- trno in da bi se seveda tudi reševali. Hotel bi opozoriti še na od-nos redakcij do reforme. Po-udariti je treba velifeo osebno ncto, prizadetost in seveda tu-di hotenje ne samo obveščati svojih bralcev, pač pa tudi in predvsem formirati njihov od-nos do reforme. Prav tu pa nismo vsega sto-rili, nismo izkoristili vseh možnosti, ki jih šele danes, ko analiziramo to obdobje, v ce-loti vidimo jn cbčutimo. Danes ugotavljamo, da bi bilo po-trebno o nekaterih vprašanjih pisati veliko bolj kritično in veliiko bolj osftro. Le z objek-tivnim kritičnim pisanjem bi lahko v zadosbni meri prispe-vali k foTmiranju odmosa štu-dentovstva do reforme. To poudarjam predvsem zaradi fega, ker se bo verjetno tudi v bodoče dogajalo, kot se je že dosedaj, da zaradi tega, ker Študentovstvo nima v celoti do refcrme pravega, konstruktiv-no kritičnega odnosa, da se bodo nekatera pomembnejšs vprašanja reševala brez za dostnega sodelovanja študen-tov pri reformi. Gre za to, ali sodeluje Zveza študentov ko< množična politična organiza-cija v retormnih prizadevanjih dovolj zavestno aktivno, ali pa obratno. Če bi hoteli na U vprašanje 9dgov. dentovsike otganizacije? Ali je študentovska organi-zacija dovolj napravila, da je široki mmožici študetntovstva prisipevala k takemu odnosu do refoTme, da bi imel vsak študent pri reševanju in po-stavljanju določenih vprašanj živo pred seboj občutek, da gre tu za velike in pomembne stvari, ki bodo še kako živo zadevale poznejše generacije. Poraja se mi občutek, da se vsi: Zveza komunistov in Zve-za študentov ter študentovski tisk kot predstavniiki genera-cije, ki je poklicana da govori, daje mnenja in pripombe tudi za bodoče generacije, premaJo zavedamo pomembncsti in od-govornosti tega. To je ze!o po-membna in odgovorna naloga! Ce jo tudi jemljemo in izpo-polnjujemo tako, je drugo vprašanje! Ena izmed nalog studentovskega tiska se odpira tudi na tem podrocju. To m sicer v bistvu nič novega. Gre za kritično in po potrebi tud: za polemično pisanje tudi o Študentovski organizaciji im pedagoškem kadru. Tega pa doslej največkrat nismo delali car pa je ena naših velikih lapak in pomanjkljivosti. Predno preidemo k nalogan \ska v sedanji, drugi fazi re forme, bi se rad dotakinil š€ nekaterih značilnosti prve fa-ze. Tu bi omenil predvsem ob-dobje leta 1960, ki je bilo zele dinamično in revolucionarno v pogledu reforme. Ce pomen •as do leta 1960 obdobjt lačelne razprave, pojasnjeva-nja in prepričevanja, potem ^ahko imenujemo leto 1960, le-'o izredno aktivnega dela, k -> prineslo velike rezultate Zdi se pa, da je prav v letu i960 odigral značilno vlogo 4tudentovski tisk. Pogajen v fej dinamiki razvoja je pred-vsem obveščal, postal informa Lor, ponekod še vedno kritičen opazovalec in tako veliko pri- speval k seznanjanju študen-tovstya o reformi. Ta njegova vloga je bila gotovo poudar-jena v Bmer, ponekod golega seznanjanja. Pred nami se odpdra faza re-forme visokosolskega študija, ki bo pomenila zagrizeni boj na širokem področju univerze za bistveno, idejno in vsebin-sko reformo študija. S tem v zvezi pa se odpira široko, sil-no oWutljivo in tudi delikat-no vprašanje. Tu mislimo na učne programe za vse tri stop-nje, kjer bo potrebno veliiko potnpežljivosti, taktnosti pa tudi ostro kritičnost in pole-mičnost, s čemer se bo pravo-časno in pravilno reagiralo na morebitne negativne tendence. Formalno sicer že imamo pro-gram za prvi dve stopnji, ven-dar je to ponekod le preveč formalno in je v teh progra-mih premalo duha reformnih hotenj. Taiko imenovano inver-zijo, ki smo jo toliko poudar-jali in ki bi morala predstav-Ijati enega zelo pomembnih faktorjev novega duha v vi-sokem šolstvu, marsikje pred-stavlja samo mehanično krče-nje in rezanje programov, ki še zdaJeč ne odgovarja in ne zadošča potrebam. Poleg tega pa pa je potrebno poudariti, da še nimamo programa za rretjo stopnjo pa se bo poka-zalo še veliko napak in nepra-vilnosti, ki jih sedaj niti ne -pažamo. Tu gre ža tako ime-lovani r&cipročni vpliv pro-^rama tretje stopnje na prvi dve stopnji in organsko pove-zovanje vseh treh stopenj štu-dija. Veliko bi tu lahko še raz-oravljali, vendar naj bo ta isnova dovolj za pravilno ra-'.umevanje pomembnosti na-log, ki stoje pred nami. Ljudska s-kupščina Slovenije ie pred kratkim sprejela Zakor o visokem šolstvu v naši re-oubliki. Ne bi razpravljali o pomembnosti zakona, pač pa bi poudarili, da zahteva ta za-kon v zelo kratkem času nove statute po fakultetah in novi univerzitetni statut, kar pa rr majhna stvar. Pred študentov-sko oorganijacijo se postavlja torej velika in odgovorna na-loga. Postavlja se tudi vpra-šanje po reviziji vseh doseda-njih pridobitev reforme pre-den se jih uzakooii. Ta zahteva pa je gotovo najodgovornejše, kar je reforma do®lej postavila pred obe politični oarganizaciji na univerzi. In iz tega izvirajoče naloge študentovskega tiska? Silno odgovorne so in velike. Predvsem se moramo vnaprej pripraviti, da ne bomo več ponavljali napak, ki smo jih deJadi doslej. Sicer bo naše de-lo zelo brezplodno. Poleg tega se pred naš tisk v jugoslovanskem meriiu po stavljajo naloge v zvezi s pro gramom razvoja visokega šol-stva v naslednjih petih letih. Vrsta odgovomih nalog se postavlja v zvezi z novimi uč-nimi programi oziroma v zvezi z revizijo dosedanjih na osjiovi funkcionalnosti s programom tretje stopnje. Tu 66 bo po-trebno marsikaj študijsko po-glabljati, komparirati, analizi-rati in pravilno ocenjevati no-ve prograine v celoti, a vse v veliko mero kritičnosti, znanja ter odločnosti. Prav tako ali pa še bolj od-govorne naloge pa se postav-ljajo pred nas v zvezi z novimi statuti. Te naloge so toliko bolj odgovorne, ker se istočasno po-stavljajo na zelo široki fronti, ker nimamo vedno na razpola-go ljudi s takiin odnosom do vseh teh sprememb, da bi to spremljali kot svojo veliko od-govornost. Akcijskih navodil tu ni mo-goče tajati in po vsej verjet-nosti bi to samo hromilo ini-ciativno posameznih redakcij. Pa tudi razvoj refoirme v posa-meznih centrih ni toliko vskla-jen, da bi bilo to sploh potreb-no. Tu bi radi poudarili samo, da marsikdaj naše delo, naža aktivnost zavisi od gledanja studentovske organizacije na posamezne probleme in od nji-hove akcije, kajti konec kon-cev so vsi naši študentovski li-sti glasila Zveze študentov ali oa študentov pcsameznih uni-verz v čemer prakH|!lno ni n<^ benih razlik. -n» DELEGACIJA ZŠJ V MAROKU Od 22. decembra lani do 5. januarja letos se je mudila v Maroku delegacija Zveze štu-dentov Jugoslavije. Tu se je udeležila II. kongresa konfede-racije študentov Magreba, za-tem pa je bila gost nacionalne nnije študentov Maroka. Iz po-govora s sekretarjem Central-nega odbora ZŠJ Draganom Vu-čičevičem, ki je bil član naše delegacije, povzemamo nekaj ppglavitnih misli. .. . Konfederacija študentov Alžirije, Maroka in Tunizije, ki se od tega kongresa naprej ime-nuje konfederacija študentov Magreba — CEM, je bila za ča-sa svojega triletnega obstoja pomemben činitelj za zbližanje študentov in ljudstev severve Afrike. Oznanjala je bratstvo in prijateljstvo med njimi in aktivizirala študente pri reLe-vanju najpomembnejših proble-mov v tem delu sveta: vojna v Alžiriji, boj proti kolonializmu in za popolno osvoboditev in podobno. Največ uspeha je kon-federacija dosegla na področju moralne in materialne pomoči alžirskim študentom in ljudstvu Alžirije. Na tem kongresu so največ obravnavali združenje Magre-ba, vojno v Alžiriji in bojproti kolonializmu ob kar največji pomoči študentov. Največkrat je bilo na kongresu slišati za-misel o ustanovitvi enotnega Magreba. V zvezi s tem so po-udarili, da vojna v Alžiriji ni le alžirska, temveč je prav tako tunizijska ali maroška. Sprejeli so deklaracijo, ki poziva vse miroljubne sile na svetu, naj si prizadevajo, da bi bila vojna v Alžiriji končana. . . . Posebne pozornosti je bilo deležno vprašanje nepismenosti v severnoafriških državah in vprašanje arabizacije. Poudarili so, da je velika večina prebi-valcev brez osnovnošolske izo-brazbe in v zvezi s tem zahte-vah naj maroška in tunizijska vlada investirata večja materi-alna sredstva za zgraditev šol in prosveto sploh. Kar zadeva arabizacijo, to je uvedbo pouka v arabskem jeziku, so delegati na kongresu naglasili, da se je tega treba lotiti postopoma in da je treba čim hitreje šolati kadre. . . . Nacionalna unija študen-tov Maroka UNEM je bila usta-novljena 1956. Skupno z drugi-mi naprednimi silami Maroka — delavsko mladino in sindi-kati — se trudi za ekonomski in kulturni razvoj države in za njeno popolno osvoboditev iz-pod ostankov kolonializma. Na kulturnem področju terja UNEM uresničitev širokega prosvetljevanja ljudskih mno-žic. Studentje obsojajo vlado Maroka, ker daje največji del svojega proračuna za vojne na-mene, za prosveto in kulturo pa le minimalna sredstva. Le 45 odstotkov otrok hodi v osnovne šole. Maroko ima 12 milijonov prebivalcev in le približno 2000 študentov doma in v tujini. V Casablanci, ki je milijonsko mesto, je le ena fakulteta z 200 študenti, v Maroku pa so le 4 fakultete in to pravna, prirodo-slovno-matematična, teoJoško-muslimanska in fakulteta za književnost. Studentje se zave-dajo, da brez lastnih strokov-njakov ni prave perspektive za Maroko in za osvoboditev izpod kolonializma. UNEM tesno sodeluje z de-lavsko mladino. Zastopa ista stališča kot sindikati in terja agrarno reformo in zgraditev industrije, ki ne bo služila ko-ristim tujega kapitala. Prav tako se zavzemajo za razvoj de-mokratičnih institucij oblasti in za evakuacijo ameriških in francoskih čet, ker je Maroko sam sposoben braniti svobodo in svoboden razvoj. Na medna-rodnem področju se zavzema za vsestransko sodelovanje med študenti in je navezala stike s številnimi študentovskimi orga-nizacijami. ... Med bivanjem v Maroku se je naša delegacija seznanila s položajem, nalogami m pi, blemi UNEM. Pogovarjala pas. je tudi o sodelovanju obeh or ganizacij in je podpisala pose-ben protokol o sodelovanju v letošnjem letu. Na obisk v Ju-goslavijo bo dopotovala maro-ška delegacija, poleg tega pa bodo naši zastopniki odšli na seminarje v Maroko, maroški pa na seminarje k nam. Pro-učili bodo tudi možnosti, da bi maroški študentje sodelovali pri graditvi avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, in da bo-do preživeli počitnice v med-narodnih campih v Jugoslaviji ... Voditelji Nacionalne uni-je študentov Maroka, mladinski in sindikalni voditelji so našo delegacijo zelo toplo sprejeli. Govor jugoslovanskega zastop-nika na kongresu in branje pis-ma naše mladine in študentov, ki smo ga poslali z zborovanja solidarnosti v Beogradu alžir-skim študentom in mladini, so delegati pozdravili z ovacijami jugoslovanski mladini in Štu-dentom. OBISK JUGOSLOVANSKE ŠTUDENTOVSKE DELEGACIJE V TUNIZIJI (Nadaljevanje) Družbena ureditev je kapitali-stična. Državni sistem je strogo centralističen. Voljen je edino parlament, a po governmentih so nekakšni sveti, ki imajo zgolj posvetovalni značaj. Dežela je razdeljena na 13 governmentov. Guvernerje imenuje predsednik republike in ti izvršujejo vso oblast v njegovem imenu. Ce-lotno planiranje opravijo v centru. Vse politično in druž-beno dogajanje v državi je osredotočeno okoli stranke NEODESTUR. Na področju gospodarstva se Tunizija na vso moč trudi za razvoj kmetijstva. Veliki deli Tunizije so brez rek, tako da je večina poljedelstva odvisna od minimalnih padavin. Zaradi te-ga so se odločili za edino mož-no pot — izgradnjo namakalnih naprav. V dolini reke Madjarde smo videli takšne namakalne naprave (jezovi in kanali), v sušnih območjih pa kopljejo globoke vodnjake. Pogozdovanje je ena izmed primarnih nalog Tunizije. Za časa francoske okupacije so ne-načrtno sekali gozdove, za po-gozdovanje pa ni nihče skrbel. Pomanjkanje gozdov ima ob-čutne posledice za poljedelstvo, ker vsako leto izgube precej le-tine zaradi erozije. Kakšen po- men daje država temu proble-mu, je razvidno iz tega, da imajo poseben državni »praznik drevja«. Vlada kupuje zemljo od fran-coskih kolonov, skrbi za nama-kanje, zida hiše in potem par-cele s hišami razdeljuje kme-tom, ki naj bi v 20 letih plačali hišo, zemljo in namakalne na-prave. Snujejo tudi nekakšne zadru-ge, ki so v resnici le združenja, ki skrbijo za strokovni kader, za nabavo kvalitetnih semen in kmetijskih strojev ter posredu-jejo prodajo pridelkov. Mnogo razpravljajo tudi o kooperaciji, ki jo sedaj še zelo nejasno poj-mujejo. Opisati nam je ni znal nihče. Tunizijski poljedelec ima izredno nizek standard. Spi na tleh, nekakšnih kolibah, ometa-nih z blatom, brez oken. Redke tovarne so v rokah privatnikov. Imajo le nekaj tekstilnih tovarn, dve tovarni usnja in nekaj živilske indu-strije. Znani so rudniki fosfa-tov. Na splošno pa je industri-alizacija šele v povojih, zato tudi o razvitem delavskem raz-redu še ne moremo govoriti. Socialnega zavarovanja trenut-no še ne poznajo. Vodilni teh-nicni kader so predvsem tuji strokovnjaki. Seveda pa država zelo teži za šolaajem lastnih kadrov. Sistem štipendiranja je zelo spodbuden, perspektive po končanem študiju so lepe. Celoten šolski sistem je raz-deljen na tri stopnje. Prva stop-nja traja od 6 do 12 leta staro-sti, pouk je v arabščini, uče se pa tudi francoščine. Za drugo stopnjo je značilno usmerjanje dijakov v poklic. Po prvem orientacijskem letni-ku dijaku v skladu z njegovimi zmožnostmi in interesi, z želja-mi staršev in potrebami države usmerjajo v tehnično, ekonom-sko ali splošno smer, ki traja 3 leto. Zadnje leto gre v smeri specializacije Za starejše dija-ke imajo na drugi stopnji skraj-šan sistem študija, ki traja 3 le-ta. Namenjen je formiranju ka-drov s srednjo izobrazbo, ki ga zelo potrebujejo. Primanjkuje šol in učnega kadra. Zaradi te-ga bodo lahko šele v prihodnjih 10 letih uvedli obvezno šolanje za vse otroke. V tretjo stopnjo sodi višje in visoko šolstvo. Od višjih šol imajo Višjo pedagoško in Višjo kmetijsko šolo. Univerzo so formirali pred 2 letoma. Sedaj imajo samo pravno, naravo-slovno in filozofsko fakulteto z nekaj več kot 1000 študenti. Tu-di pri izbiri univerzitetnega študija veljajo načela dirigira-nega usmerjanja. V prihodnjih nekaj letih imajo v načrtu iz-popolniti univerzo z vsemi fa-kultetami. V Tuniziji imajo dejansko enopartijski sistem. Glavna stranka je Neodestur, ki je bila ustanovljena leta 1934 iz stare stranke Destur. Formalno ob-stoji tudi komunistična partija, za katero pa nihče ne ve. Osnovna organizacijska enota Neodestura je celica. Ta voli odbor, poleg drugih organov imenuje tudi komite za delo z mladino. Naslednja organizacij-ska stopnja Neodestura je de-legacija, ki v vsaki od trinaj-stih governmentov, na kolikor je država razdeljena. Na čelu delegacije je delegat, profesio-nalni funkcionar, ki ga postav-ija politbiro Neodestura. Dele-gat imenuje komite za zvezo in en član tega komiteja je zadol-žen za mladino in predpisuje posebnrnu komiteju za delo z mladino Centralno vodstvo par-tije predstavlja politbiro, ki menuje vrhovni komite mladi-ie Neodestura. Neodestur je enotna partija, kateri je integrirana tudi ¦ ladinska organizacija, a Izven "ga ima zelo močan vpliv na 'ruge družbene organizacije ¦ndikat. ženska društva itd.). ' partiji so zelo detaljno dolo- ^ni odnosi v vodstvu od vrha 'o osnovnih organizacij Očit- na je izredna čvrstost v organi- zacijski povezanosti in visoka stopnja centralizma, posebno Se, ker velik del osrednjega vod-stva, imenovan, kar še v večji meri povečuje neposredno kon-trolno vlogo centralnega vod-stva. Mladinska organizacija je or-gansko vključena v stranko. Njene osnovne naloge so vzga-janje kadrov, delo v celici in skupne akcije z ostalimi člani strank. Za vzgajanje kadrov or-ganizirajo cikluse predavanj, ali kurse, imajo pa tudi ka-drovske šole, ki trajajo od 2 do 8 tednov. Udeleženci tu dobe določeno politično izobrazbo, uče se metodike dela, na pri-mer za delo v športnih organi-zacijah itd. Delo v celici teče v okviru mesečnih planov, ki jih mora napraviti vsaka celica, a odobri jih delegacija. Dobil sem vtis, da obstoji velika uniformiranost in tipiziranost v planih celic, kajti vsaka celica stavlja v svoj mesečni plan dela dnevne rede političnih sestankov, skupen iz-let v mesecu, športna tekmova-nja in sodelovanje mladine v normalnem partijskem življe-nju. Ugotovili smo, da so meto-de vzgoje na pol vojaške. Ver-jetno jih žele čimprej privaditi poslušnosti. Mladinci delajo na povelja. O kakem ideološkem delu ni govora. Izgubljajo se v urjenju raznih spretnosti. Pri-sostvovali smo zabavnemu ve-čeru neke mladinske organiza-cije. Zenska mladina je zapo-stavljena, kajti tudi na tem družbenem večeru (enako ob podobnih prilikah), ni bilo no-benega dekleta, z njimi se je lahko pogovarjala naša pred-stavnica le v sosednji sobi, medtem ko jim moški člani de-legacije nismo smeli pred oči. Vsaka celica Neodestura sprejme letni program dela, kot n. pr. izgradnja šolske zdrav-stvene postaje, ceste ali kakega drugega važnega objekta. Z učinkovito propagando zbere med prebivalstvom eno polovi-co materialnih sredstev, a dru-go polovico prispeva in z orga-niziranim prostovoljnim delom izgradi planirani objekt. Neodestur je nedvomno čvr-sta in kompaktna organizacija. Clanstvo se zelo čuti vezano za vse njene akcije ter jih izvršu-je z velikim navdušenjem. Tudi med nečlani ima partija velik ugled. Dobil sem vtis, da Neo-destur izvršuje tudi del nalog, za katere je normalno, da jih vrši država s svojim uprav-no-administrativnim aparatom. Verjetno je to za to, ker je dr-žavni aparat še mlad in neiz-kušen in je v sedanjih razme-rah še nujna pomoč partije. Dejstvo, da Neodestur sploh nima svojega ideološkega pro-grama, niti svoje teoretično-politične orientacije, je ne-dvomno velikega pomena za celotno družbeno politično in ekonomsko aktivnost, ne samo partije, temveč Tunizije na splošno. (Se nadaljuje) O JUGOSLOVANSKEM AKADEMSKEM KLUBU V PARIZU Klub je bil ustanovljen že pred vojno in je združeval naše najnaprednejše ljudi, ki so se takrat mudili v Franciji. Znova je začel delovati pred dvema letotna in je s svojim doseda-njim delom popolnoma opravi-čil svoj obstoj. Namen Jugoslo-vanskega akademskega kluba je zružiti jugoslovanske študente in druge naše visokošolsko izo-bražene državljane, ki se mudi-jo v Franciji, jim pomagati pri študija, seznanjati jih s kultur-nimi pridobitvami in znanstve-nimi ustanovami Francije in jim dajati materialno pomoč. Program kluba za prihodnje obdobje je obsežnejši kot lan-ski. V načrtu imajo predavanja naših in francoskih kulturnih delavcev, zabavno življenje in tovariške večere, razen tega imajo na programu tudi pogo-vore s študenti, ki so doslej dali koristne sadove, saj so pri-pomogli k zbliževanju naših mladih ljudi s študenti različ-nih držav. To delovanje bo še nadalje deležno vsestranske po-zornosti. SKUMIA GLEDIŠCA BRAZILSKIH ŠTUDENTOV S0 TEMELJ NJIHOVE ENOTNOSTI Močan premik na levo Avgusta lani je bil v Rio de Janeiru 13. kongres nacional-ne zveze študentov Brazilije. Udeleženci so obravnavali šte-vilne probleme v zvezi z uni-verzitetno vzgojo in demokra-tizacijo visokošolskega študi-ja, zlasti zanimivi pa so bili njihovi sfclepi, ki se nanašajo na mednarodno področje. Študentje so se zavzeld za popolno solidarnost s kuban-skim Ijiudstvom in se izrekli zoper kakršenkoli poskus in-tervencije na Kubi, poleg tega pa so pozvali brazilske zastop-nike na konferenci ameriških ztmanjih ministrov, naj pri razpravi o^kubanskem vpraša-nju zastopajo stališče, ki bo v skladu s koristmi in demo-kratičnrmi tradicijami kuban-skega ljudstva. Izrekli so se tudi za solidarnost z narodi zaostalih dežel v njihovem boju za neodvisnost in pozvali brazilsko vlado, naj naveže diplomatske stike z vsemi dr-žavami na svetu in naj poglo-bi trgovinsko menjavo s tu-jino. . Na kongresu so precej o&tro zabtevali demokratizacijo ce-lotnega šolskega sistema, po-sebej po so poudarili potrebo po reviziji novega zakona o šolstvu, ki še vedno postavlja na prvo mesto privatne šole, v katerih so šolnine zelo viso-ke. V zvezi s tem naj se na kratko dotaknemo osnovnega problema univerz v Braziliji. Pred drugo svetovno vojno je bil študij na univerzi izključ-no privilegij najbogatejših slo-jev, tako da so n,a univerzah pretežno študirali le sinovi in hčerke industrijalcev in vele-posestnikov. Studij je bil moč-no oddaljen od vsakdanjih življenjsfkih problemov. Studij prava, ekonomije" in drugih družbenih znanosti se je iz-gublja! v nekakšnem libera-liztnu, ki se je kot družbeno-ekonomska doktrina že močno prežive] spričo naraščajočega števila industrijskega proleta-riata. Po drugi svetovn! vojni »e je položai spremenil. Po-spešena industriaMzaciia drža-ve je povzročila velik dotok nrebivalstva v mesta in s tem (•& odpr1]^ vprašanje vpisa na univerzo za sinove in hčere delavskega porekla oziroma revnejših slojev prebivalstva sploh. Pritisk na univerzo je bil tako močan, da je morala popiustiti. Prav tu moramo iskati vzroke za preobrazbo brazilske študentovske organi-zacije iz nekdanje nezaintere-sirarie za družbeno življenje v relativno revolucionarno in le-vičarsko usmerjeno. Socialna struiktuara študentov se od dru-ge svetovne vojne iz leta v leto spreminja v korist delav-skega razreda. §-tudentje po-stajajo vedno bolj odločujoč faktor v življenju Brazilije. Krepitev naprednejšega du-' ha je med drugim najbolj ču-titi v poglabljanju stikov med delavci in študenti in v rasti njihove medsebojne solidarno-sti. Naj v dokaz tega omeni-mo, da so študentje pred leti odstopili prostore svoje zveze članom sindikata trgovinske mornarice, ko so ti stavkali. Podobnih primerov je bilo več. Poleg tega so zastopniki štu-dentov često na zborovanjih brazil&kih sindikatov. Avgu-stovski kongres brazilskih štu-dentov je med drugim pozdra-vil voditelj tako imenovanih kmečkih lig, ki so strah in trepet brazilskih veleposestni- kov in požel za svoja izvaja-nja velik aiplavz. Prav ta dejstva nam priča-jo, da si med brazilsko uni-verzitetno m]adino uspešno utirajo pot napredna stališča o notranji in zunanji politiki dr-žave. Zato tudi ni naključje, da so se študentje na lanskem kongresoi zavzeli za krepitev državnega šolstva, za njegovo demokratizacijo, tako da bo lahko dostopno najširšemu krogu prebivalstva in da bo iz univerze izginila konzervativ-na mentaliteta, močno obarva-na z zlaganim humanizmom veleposestnikov in industri-alcev. -si VI. MEDNARODNI SMUCARSKI KAMP V GRENOBLU Šport združuje studente Grenoble, konec januarja. — To staro univerzitetno središče z eno najstarejših univerz (ustanovljena je bila leta 1339) je zbirališče študentov 21 dr-žav — udeležencev mednarod-nega smučarskega kampa v Alpah, blizu Grenobla. Mnogi od njih že dalj časa študirajo v Grenoblu, nekateri pa sopri-potovali v Francijo samo na to študentovsko srečanje. Zveza študentov univerze v Grenoblu je 1. 1956 pričela z organizacijo študentovskih sre-čanj v obliki smučarskih kam-pov. Pri tem ji je pomagal tud' Svet za šport Mednarodne zve-ze študentov iz Prage. To so-delovanje je omogočilo sreča-nje med študenti vzhodnih in zahodnih držav. Prav to sodelovanje obeh športnih organizacij (Sveta za šport MSS in Mednarodne fe-deracije za univerzitetni šport — katere član je tudi naša Zve-za študentovskih športnih or ganizacij Jugoslavije) je dosle pokazalo lepe u&pehe v med-narodnem študentovskem živ Ijenju. Spomnimo se le Uni verziad - 1957 Pariz, 1959 To rijio in 1960 Chamonix. Tudi na letošnjem kamp' kot vsa leta doslej, so se štu dentje različnih pripadnosti i: mišljenj spoznavali med seboj in neprisiljeno ra2pravljali o vprašanjih, ki zanimajo mladi-no današnjega sveta. Ob veče-rih so ob predvajanju filmov in diapozitivov spoznavali tuje dežele. Študentje — Slovani pa so prikazali nekaj svoje folklo-re< vključno mastiko in slivov-ko). Seveda povsem brez pro-pagande ni šlo, značke so bile visoko konjunkturno blago. Vendar niihče ni pretiraval,. spoznali smo, da nas v poklic-nem življenju — študiju veže marsikatera skupna težava, ne samo izpiti. Francoski študentje so bili nadvse prizadevni gostitelji, morebiti celo preveč. Številne prireditve za udeležence kam-pa so nam skoraj onemogo^ale daljše razpravljanje in spo-znavanje z mnogiimi študenti. Ce dodamo še smučanje v zimsko-športnem centm (ka-kršnega pri nas še nimamo) — lahko rečemo, da je kamp po-vsem uspel. Ob sJovesu smo si vzklikali: Na svidenje do av-gusta na Univerziadi v Sofiji! TELEGRAM ITALIJA — V znamenju protesta zoper umor zakonitega kongo-škega premiera Lumumbe so rimski študentje nedavno demonstrl-rall pred poslopjem belgijskega veleposlanlštva. Nosiii so transpa-rente z napisl, kl so obsojali kolonializem v Afrtki In vzklikall: •Zivel tumumba, dol z Beagljo!«, nato pa so metali kamenje v poslopje. Ko je polidja dobUa okrepitve, ]e študente razgnala, 14 pa jih je aretirala. VELIKA BRITANIJA - Tudl v Londonu so izbruhrdle deimonstra-dje pred belgljskim tn ameriškim veleposlaništvom. Stud«ntje so vzkllkali protibelgljska gesla, na transparentih pa je bllo napisano, da je Lumumba umrt za rešitev tn svobodo Afrlka ZAR - v Kalru je demonstrlralo pred belgljskim veieposlaništvom približno 300 aftlških študentov. Metall so kamenje ta prevmili stražaimioo ter vzkllkall: -Ziveil Lumumba. dol s Combolem in Belgijo!-" PERZIJA - V Teheranu so lzpustlli na prostost 58 gtudentov tam-kajšnie univerze, kl so jlh prljell v zvezi z nedavniml volitvaml v Perzijl. Studentie so takrat poudarjali. da 1e pri volitvah premnalo svobode. FILIPINl - Oktobra letos bodo v Cotaboto Cityju uradno odprii J novi notredamskl univerzitetni koleglj. Ime3 bo fakulterti za medicino?| In kemijo, študentie pa bodo lahko poslušali tudi predavania s pod- . i ročja prava, filozofije In pedagogike. Na univerio se bo lahko vpisalo 3.000 študentov. CESKOSLOVASKA - l,anl Jeseni so v Bratlslavl odprli prvo tako Imenovano univerzo za mladino. Univerza Ima namein vzagaiatl abitu-riente In absolvente druglh ustreznih srednjih šol v marksističjiem duhu ln Jih privajatl k samostojnemu proučevanju marksizma in lenlnlzma. VENEZTTELA - Glasflo urada za zveze univerzltetnega ln S^i- >j dentovskega glbania v Venezuell »PoToSevalec« Je prlobCilo obSirno; poročilo o hudi krizi v študentovskem glbanju te države. Po mneniu "1 tega časnika so tega krlve komunlstične skuplne študentov, Ceš da'* so zavaiale nepoučene množloe študentov in ruSile demokratične tradiciie. To glasllo 1e v rofcah katolišklh študentov z univerze Santa Maria. KANADA - Wortd Unlvarslty Servlce of Canada (WUSC) bo orga-niziral letoSnii mednarodni semlnar v juliiu na Svedskem. Udeležilo 5e ga bo 45 študentov ln profesorlev kanadskih univerz ln koicgiiev. Nato pa se bodo 5vedski študemtie Itj protesorii udeležili podobnega seminaria v Kanadi. Obravnavali bodo §tudiif5ka. kulturna in druga vprašania. GRCIJA - Studentovska zrveza na Arlstotelovl univerzi v Solunu, 1e ustanovlla svoje glasllo z naslovoTn >»Student-«. Namen tega časnlka' ie seznaniati gtudente s študiisklmi in drusimi probleimi, poleg tega pa naj bi nudH prtložnost za uresničenie želje po svobodnem Izra-žanju mlsll. SOVJETSKA ZVEZA - Studentje lz azijskih, afrlSklh ln latlnsko-ameriških držav, kl študirajo na Univerzi prijateljstva v Moskvl, so na ulicah demonstrtrali zpoe«r zločinki umor Patrloea Lumube. Na zborovanju v klubu univerze so sprejeli protestno resoludjo iti 1o naslovili na vlado ZDA. Belglie, na neodvisne aftiške države in na OZN. Resoluciia poudarja. da nosljo neposredno od^ovomost za umor Patrlcee Liumumbe OZN. Demonstracije so se razširile tudlj pred belgljsko veleposlanlštvo, kjer so študentie vzklikaii pokoinemu Lumumbi i BREZIZHODNI AVANTGARDIZEM V zadnjem Lasu smo imell priložnost spoznatl dva izmed itirih t. i. gledaliških avantgardistov. TržaSko gle-daliSČe je uprizorilo Ionescov« »STOLE«, Eksperimentalno pa Beckettov »KONEC IGRE«. Za bližnjo prihodnost pa nam obetajo še Sheahadeja in Adamova. »STOLE« je kot gost re-Eiirala Balbina Battelino - Ba-ranovič, — Ob gl6danju pred-stave se mi je vseskozi vsilje-vala primera s kakšnim mo-deirniim slilkiatrtsikim platnom. Pa ne saino zaradi Ioneseove naičfelne izjatve, da je zanj gle-d«(li&če proijekcija podz.aves.ti na odier (tudi moderni likovni-ki se namreč radi sklicujejo na podzEvest) in tudi ne samo zairadi scene M. Vogelnikove, ki je s konstrukcijo večbarvnih in večličnih ploskev in linij ta občutek še stapnjevala. — Taka je na prvi pogled tudi kompozicija dela. Je nekakšen konglomerat kar se da zme-denih podob, nedoločljivih že-lja, zasitrtih čustev, sanj in te-snobe. Kaikšna je pač podza-vest že po Freudu! A tako je \e na prvi pogled! V resnici se ni treba niti velilko potrudili pa nam misel kot rentgenski apa-rat presvetli to podobo in ob-visi na rebrih čisto razumske konstrukcije. Konstrukcije, ki hoče ustvariti novo umet.nast, novo gledaflišče. Zato enostav-no ignorira klasično bistvo dramatke. Konflikta, tistega diaileMčn^ga raztračun^vsnija med osebami na odru, ki je go-nilma sila sleherne drama'tike, ki je ona sama, tu ni. Kaj od drae ostane? Le 6i-sto stati&na diskusija akterjev, ki ne more več biti teater. Tudi z vnašainjem dinamike od zu-naj (prinašanje stotov) in Z ne-katerimi drugimi triki se stvar bistveno ne more spremeniti. Tudi to je konstruiranje, brez notranje logike, brez ozira do dalektike stvari same. Podotvno je tudi z akterjl, Osrednja dva nosMa na zunaj podobibetežnih starčkov. A to nista več individualni človeški osefonositi z lastnimi notranjimi in ziumamjimi protislovji. Figii-ri, ki se premikata po odru, $ta kutki, sta le avtorjev pri-pomoček za ilustracijo podza-vesti reaiiizirane v dialogu, hkrati pa odrsika siksictja in-dividualne podzaivesti same. Zato sta mu bila potrebna starca, Le ob analiizi vseh pla-$ti njune podzavesti je mogel to podzavest naslikati v vscj zamotani raizsežnosti. Skratka: Ionesco je dosleden. Pozabil pa je, da je človekova podzavest samo delček človekovega bi-stva, da je človek v prvi vrsti zavestno bitje in da prav s to zave&tjo obrača svet. Ena misel pa le živo iz^topa 1t vse-ga njegovega dela. to je misel o čiavekovi nemoči, o njegovem brezupnem prizade-vanju, da bi uiresničil samega sebe. In v tem smislu je Ione-scova dramatika pričevanje o nekem koncu, o koncu nokega družbenega reda, ki je ostal brez perspektive, o človeku, ki mu ,ie zaradi tega ugasnil zad-njin žareik upamja. Le Se smrt čaka. Smrti, ki o večni zakoni-tosti vsega živega vsaikoimur da svoj avtogram, smrti, ki bo nje^gov nemočni protest, njego-vo »sporoičilo Moveštvu«. Rado Nakrst je svojo sifcua-cijo rešil z dokaij bogato izraiz-nostjo ruitiniramega mojstra. Govorniika je predstavil Alojz Milič z nekoliko prerobato pantomino. Najmočnejša pa je bila gotovo Eroa Starčeva, ki $e je s to predstavo posloivila od gledališča. Njena vloga je bila na nek način kair pravšna za to priložnost. Svojevi"stna struiktura teksta, ki je notirala dioživljanje enega celega živ-Ijenja in ga pregnetla z meta-morfozami podzavesti, j; je omogočila preizkus vseh njenih bogaitih izkušenj in igralskih raasežnosti. In res je njena vloga tudi kazala podobo mo-zaika, mojstrskega mozaika zrele umetnosti. A je le Skoda, da se je motrala posloviti od gledaJišča prav z Ionescom. Tudi Beoketttovo delo ima nekaj istih bistvenih potez — v formi in tudi ideji, le da je nekoliko opri.iemljivejš€. Naj-brž zato, ker že poznamno tra-gedijo Hirošime. — če je namneč Ioaiescovo delo projek-cija podzavesti na oderv je »KONEC IGRE« projekcija groze, vizija umiranja zadnjih ostamkov člaveštva ob svetovni katastrofi. Tudi scena S. Jova-noviča je zato stvamej^a. To je nekaik stilzirain naturalizem, ki daje uprizoritvi prepričljiv okvir. Enako kostumi A. Do- lenčeve. Režija Battelino-Bara-novx5eve pa je ubrala isto pot kot pri Stolih. Popalnoma ade-kvantna je tekstu, ki figuraim ne daje običajndh človeških di-menzi.1; zato jih premika na pozorišču liki lutke. Klavrni so ti ostamki, brez ti slih najdragocemejših sestavim frloveške družbe. Klavrna je tista situaciia čakaTija konca. Mogočnik \t včerajšnjega sve-ta ie zdaj slep. pozafoljen, za-radi radioaktivnih opeklin raz-pada na živem telesu. Njegov oče im njegova mati, ki iima je odrnerjeno bivališče v posndah za smeti. Služabnik, ki bi edini še nekam hotel, pa ni dovclj mo^ain. Tudi nima kam iti. Po-vsod je »vse s^vo«. Povs-)d je »niič«. Edino, kar §e vež* ta bitja, je skupna brezazhadnost položaja. Mogo^čniku ie dal podobo mladi Polde Ribič. Cinizma in grobosti mu je največ odmeril kar je tudi logično. Bagat gla_ sovni register mu je omngofiil izoblikova-nje plastične stvari-tve, kljub obvezni nepomično-sti (vseskozi sedi v naslanjaču na kodesih). Le še mimiko je PO TOLIKO LETIH VENDARLE: lahko izkoiriščail. Bibič se obeta razrasti v močnega karakter-nega igralca. OstaJi tri.je: Branko MiMavc, Marga Fil-čeva in Anton Homar so igrali na solidinem nivoju. Navsezadnje bi bil »Konec Jgre« lahko apazorilo člove-štvu. Pa je v njem vse preveč pozerstva im vse premalo tiste elementame sile, ki je laistma pravi umetinosti in ki se vselej rodi iz dialektifme konkretno-sti odnosov med ljudmi. Resnič-na uimetnosit se vselej človeku odpira tudi neko persipektivo. kie tu ni. Perspektive tu ni1 Kar se pa forme tiče, pri niem in pri Ionescu, bo netm-ra pnstiia nekai siledi v gJe-daJišču. Točla na>dal.ievanie sa-mo v tei simerii bi sikorai skora.i privedlo do nesmiisila, ki ]t> ujet že v naslovii »brezizhod-ni »avantga.rdizem«. Navse7,adnje pa .ie prav. da so nam naša gleda,liS'5;j ta » a»vain tga rdiizem« prpds ta vila>. Če že v njem ni veliko ve5 vredno?ti. je vsai vnednost in_ formacije. S.F. Filmska zgodovina Filmska literatura je bila vsa povojna leta tisto področje založniške dejavnosti, na kate-rem nismmo storili malone ni-česar. Vse od 1951. lete, ko so v Mariboru izšli »Zaipiski o fil-mu« prof. Franceta Brenka pa do laini, ni izšla v slovemščini niti ena kmjiga o filrnu. Podob-ne razmere so vladale tudi drugod po driavi, čeprav je v srbohrvaščini v prvih letih po osvoibodifcvi izšlo precej film-ske literature. Seveda pa je ta zdavnai raizgrabl.jena. deioma pa je tudi že zastarela. Lanil je zavel nov veteo*. V kratkem času smo dobili kiar tri študije o filmu. Na^jpre.; je znani domiači puiblicisit Vitko Muisek izdal svojo »Kratko zgodovino filmske umiPlnosti (založila Zveza prijateiljev mladine), namenjeno v prvi vrsti potrebaim filmskih Hu-bov, ki v vse večiem §teviloi nastajajo vsepovisod, kjer ob-stojajo za to najosnovnejši po-goji. — Letos pa smo dabili pkoraj hkrati »Knjigo o filmu« istega avtor.1a ^založila Pceš&r-nova družba) io slovensko \7,-dajo ene naibolj zmanih zsrodo-vinskih študij o filmu — Geor-gesa Sadmila »Zgodovino fi^-ma«. Sadoulovo delo ni samo naj-bolj znamo s tega področja, temveč tudi zelo priljubl.ieno med najšiiršim krogom Ijubite-ljev filma prav zaradi tistih oidilik, ki dajejo Sadoukrvieimu del« v celoti poscben pečat in ki so hkrati tudi odlike nie-govega pisanja: njegovi dela so pisana v obliki jaisnih, na-raivnost prerposto pisanih ese-jev. kd morajo pritegniti toralca. Knjiga obseiga 31 poglavii na skoraj 800 stiraineh od zqLelkov, preko iizna.idlbe aparafov in pr-vih posksov do tistih dni, ko je film poistai pomembna u-metnoisit. Sadoul z-aključtije svoie delo z zgodovinskim prv-gledom velikih nacionnlnih produlkcii, v novejših izdajah pa ttidi že tistih kmematogr^-fij, kl so nastaie Sele po zadnji vojni. Seveda so to v večini krajži, inftKmnaitivni sestavki. Avtorjeva metoda daje brailcu že nekaj slutiti, da je njegova zgodovioa konciprana — č-°_ ravno marsikje prodre tudi do mialo znanih podrobnosti in celo nepriftaikovanih, seveda subjektivnih zaključkav —'. kot dovolj paljuden in terrieljit pregled filinskih tokov, teženj in ustvarjalcev ter na drugi strani silnic, ki so uravnavale dosedanji razvoj sedme umet-nosti. Prav posebno je upošte-vam družbeni faktor, ki ima pri filmski produkciji še posobno pomemlbno vlogo. Zaradi vsega t©ga bo Sadoulova knjiga zila-sti dobrodošla bralceim, ki spremiljajo filmsko dogajainje boilj od daleft in ki jih medij zanima bodisi kot hobby, bodi-si kot umetnost, industrija ali sociološki fenomen. Vsakdo, ki se bo hotel resneje lotiti štu-dija tega problema pa bo mo-ral seči tudi po drugih — pri nais mainj znanih — avtorjih, in jih priinerjati s Sadaulovi-mi ugotavitvarni, ki popolno-ma razumljivo ne moreio biti vseJej absolutno veljavne. Zla-sti še, ker daje neikaiterim ki-nemaftografijam — predvsem vzhodnim — veljaivo, ki ]e ne zasiužijo, na drugi strani pa skorai ne uipožteva imem kot so John Ford, WiUiam Wyler in še nekatera. ki so prav gotovo zaipustila svojo sled v filmski uimetnosti. Za nas je knjiga pomembna še druga^e. Ppevajalec !n pri-rejevalec prof. Fraince Brenk je Sadoiulovemu tekstu dopisal razen opomb tudi predgovar in — kar je zilasti pomembno — poglevje o imgtJSilovain&kem fil_ mu (str. 559—598). Toda kakor smo veseli in zadovolini. da seje težavnega dela lotil tako. nam je tudi žad, da je naivefji del svojega oriisa posvetil pr-vim začetkom .lugoslovanske kinemiatografiie v predvoinem ?«ku in da ni podaii naifančnei-ših atiailiz — omejil se je pred-vsem na pregled — vsaj naj-pomebneiših jugosliovainskih f»'lknov. Taiko ostaia njegovo delo v prvi vrsti izčrpna infor-macija, ki bo odJično služila vsem nadaljnjiim poskusom v tej smeri. Na koncu velja vsekakor omeniti zasluge prevaijaJca in prirejevalca, ki je opravil evo. je delo zelo studiozmo, dodal knjigi vnsto taibel, ki bodo v praiksi odlično slvižile in pri-spevafle levji delež k temu, da laihko štejemo slovensko izda-jo Sadoiuilove zgodovine — iz-šla je prva v Jugoslaviji — kot eno najboljžih, kar jdh je izšlo. Prav gotovo .ie k temu prispe-vala tudi okusma opreima Na^ dje Furlanove. t. r. Beda »Mladih levov« Kdor koli je bral istoimenskl roman Irwina Shawa in ga je poznana snov med prvimi zva-bila v kino, se je najprej glo-boko zamislil nad filmom. Nato je mogoče razočarano zmignil z rameni, a dalje ni prišel bo-ječ se, da ne bi v sebi porušil prelepih in prebogatih življenj-skih podob, ki jih je ustvarilo mojstrsko avtorjevo pero vsem glavnim akterjem romana. Da, podobne občutke sem imel in šele čez nekaj časa sem vso stvar nekoliko razmislil. Morda ste imeli podobne občutke tudi vi, pa vam zato posredujemo nekaj misli o filmu Mladi levi. Mladi levi so kot podobni vojni in generacijski romani prepolni nastopajočih, pa ven-dar sta tu le dve poglavitni osebnosti, okrog katerih so ča-sovno in krajevno razporejeni ostali. To sta Noah in Kristian, ki v razvoju romana rasteta in se bogatita. Film žal ni zastav-ljen tako. Zato bi rad poudaril le nekatere stvari, ki se mi zde najbolj kritične, čeprav je ra-zumljivo, da film ni mogel pri-nesti vsega tistega, kar ima roman. Pa vendar! Najprej je tu Noah, mladi in mali ameriški Zid, ki živi bolj navznoter kot navzven, pa ven-dar živi polno in bogato živ-ljenje. Morda je hotel Shaw ironizirati razmerje humori-stičnih idej malega mesije in vsega surovega in brezumnega že s njegovo pojavo. Pravim morda, ker se mi zdi, da je tudi zaradi tega Noah tako neustra-šen in neuničljiv, predvsem pa tako človeško topel in razdaja-joč pri vsej svoji vojaški kari-eri od Floride pa do samega konca ,da bi dokazal, da je lah-ko ubijajoči človek še vedno človek. Ta morda pa ima tudi drugo plat, ki je veliko bolj pristna in umetniško razumlji-va. Mar ni njegova smrt, njego-va katarza, toliko večja, ker ga zadene Kristjanova puška. To je katarza za vse tisto, kar nam kljub neštevilnim žrtvam ostane nepremagljivo — člove-ško zver! Film izveni tu sicer optično simpatično, vendar umetniško in psihološko dokaj nepreprič-ljivo. Valemtin Cundrič: Na plesu Tvoja nežnost je tako mlada, da ima otroški glas. Njen pas še ni zelen, njeni lasje mi še ne padajo na prsi. Tvoja nežnost le nič ne ve o ženah. Skleni mi roke na prsih. Rada bi te videla čim bolj zanesenega, čim bolj divjega, čim bolj oddaljenega od roze, ki jo skrivaš v prsih. Na} se razburka gladina tvojih krotkih oči, ra&peni do solza, roke naj ti zažarijo na mojih ramenih kot dva curka lave. Z lasmi bom pokrila rane, ki se nama bodo odprle na prsih. Montgomery Clift je imel to vlogo napisano na koži. Neka-teri prizori bodo ostali nepo-zabni. (Njegov pogovor z ženo v zaporu, scena ko zruši zad-njega hrusta, s katerim se je pretepal.) Kristjanova pot je bila bogata navzven. Vendar je tak Kristi-jan, ki nastopa v filmu le zelo bleda podoba resničnega nem-škega oficirja, ki zavestno ra-ste v pravo zver. Bleda podoba je Kristjan tudi zaradi Marlona Branda, ki je dokler molči in stoji, zelo lepa podoba nemške-ga vojaka, vendar samo takrat. Predvsem pa je ta podoba ne-resnična, pri čemer Marlon Brando sicer nima nobene kriv-de. Neresnična je do take mere, da pomeni njegova smrt pravi happy end. Sploh pa je ta film poln ne-kega kompromisa, ki je za nas, ki zelo dobro poznamo precej drugačne nemške vojake kot je Marlon Brando, boleč in nam vzbuja odpor. Mladi levi zelo privabljajo publiko in jo do neke tnere drže vse tri ure, čeprav bi vse to lahko povedali v veliko kraj-šem času. In vendar bi bile tri ure odločno premalo, če bi film pripovedoval to, kar bi moral in to kar bi lahko. llze Aichinger Zgodba v zrcalu Ibe Aichinger, ki sodi med pripovednike »ovojne nemške generacije, se je v svetu lajbolj uveljavila s svojo zbirko črtic in lovel Rede unter dem Galden (Oovor pod reiali), lz katere je tudi Zgodba v zrcala. Vse te različne zgodbe veže eno in isto izho-iiiSe, kjerkoli se dogajajo, danes ali v pre-teklo«ti, v miru ali v vojni, v velemestu *li v vsemirju, vse se odigravajo od konca lem in spet nazaj h koncu. Vsi, ki so na tikrlenkoll način občutili dotik bližajoče se tmrti, se tega vtisa ne morejo veS znebiti. Zuleduje jih, obenem pa v njih izoblikuje nova občutja In poglede, s kateriml lahko nova odkrijejo življenje, zase In za druge. Ko vidiš, da nebo postaja zeleno in če hočeS vikarju prihmniti pogrebni govor, je čas, da tiho vstaneš, kot vstajajo otroci, ko se svetloba zjutraj svetlika skozi oknice, skrivaj, da sestra ne opazi — in hitro. Toda že je vihar začel, zdaj slišiS njegov glas, mlad, zanesen in nezadržljiv, že ga sliHš govoriti. Pusti ga. Pusti, naj se nje-gove dobre besede potope v slepem deiju. Tvoj grob je odprt. Če ga pustiš, na koncu nt bo več vedel, če je že začel. In ker ne ve, namigne nosačem. In nosači ne sprašu-je}o prevei in spet dvignejo tvojo krsto in »namejo venec s pokrova vn ga izroče mla-dmnu možu, ki s sklonjeno glavo stoji ob grdbu. Mladi mož vzame svoj venec in v zadregi ravna trakove na njem, za irenu-tek dvigne glavo in tedaj mu dei vrže ne-kaj solz na lica. Nato se sprevod spet po-makne nazaj ob pokopališkem zidu. Sveče v mali, zoprni kapeli znova zag&rijo in vi-kar moli moliiroe za umrle, zato, dn boS lahko Sivela. Mrzlično stresa roko mlade-mu moiu in mu v zadregi želi mnogo srcie. Njegov prvi pogreb je in rdečica ga oblije do vratu. Se preden bi lahko popravil napa-ko, mladega moža m več. Kaj je zdaj sploh še mogoče storiti? Če nekdo vošči lalujo-čemu veliko sreče, mu ne preostane druge-ga, kot da mrtveca spet pošlje domov. Takoj nato se voz s tvojo krsto spet odpe-Ije po cesti navzpor. Levo in desno so hiše in na vseh oknih so rumene narcise, tak-šne, kakršne pač vpletajo v vse vence. Otroci pritiskajo svoje obraze na zapr'a okna, dežuje a vendar eden izmed njih steče skozi hišna vrata. Obesi se za mrtva-ški voz, pnde in ostane zadaj na cesti. Otrok si pomane oči z rokami in hudobno gleda za vami. Kam le naj se kdo zavihti, dokler stanuje v PokopaVtki ulici. Na križišču tvoj voz počaka, da s-nejo te bolečine in tudi pot boš našla. Naj-prej levo, nato desno in spet levo, skozi pristaniške ulice, ki so tako bedne, da ne morejo drugega, kot voditi k morju. Ko bi bil vsaj mladi mož v tvofi bližini, tcda v ladega moža ni pri tebi, v krsti si bila veliko lepša. Zdaj pa je tvoj obraz vss spn~ čen od bolečin, bolečin, ki so nehale vri-skati od veselja. In zdaj ti spet stopa pot na čelo, na vsej dolgi poti, ne v krsti si bila lepša. Na cesti se otroc'% igrajo s kroglami. Te-češ mednje, tečeš, kot bi tekla obrnjena $ hrbtom napre}, in .vobeden med njimi ni tvoje dete. Kako naj bi bil tudi kateri tvoj, če pa greS k stari, k% stanuje poleg bezni-ce? Saj vse pristanišče ve, s čim si Stara plačuje žganje. Ze stoji pri vratih. Vrata so odprta in Stara ti iztegne nasproti roko, umazano roko, tam je vse umazano. Na kaminu sto-je rumene role in te so prav iste, kakršne vpletajo v vence, že spet so prav tiste. Sta-ra je vsepreveč prijazna, stopnice škrip-Ijejo tudi tu, ladje tulijo, kamorkoli greš, povsod 'ulijo in tudi bolečine te stresajo, vendar ne smeš kričati. Ladje smejo tuliti, ti pa ne smeš kričati. Daj Stari denar za žganje! Sele, ko ji izročiš denar, ti z obema rokama zapre usta. Od vsega žganja, ki ga je spila, j« Stara čisto trezna. Ta ne sanja o nerojenih. Nedolžni otroci je ne upajo zatožiti pri svetnikih in tudr krivi je ne upajo zatožiti. Toda ti — ti si si upala. »Vrnt življenje mojemu otroku.* Tega še nobena ni zahtevala od Stare. Toda ti si upala zahtevati. Zrcalo ti je dalo moči. Slepo zrcalo z madeži, ki so jih na njem pustile muhe, slepo zrcalo te Sene, da zahtevaš, česar le nobena ni zahtevala. »Vrni mu življenje, drugače bom prt' vrnila tvoje rumene rože, drttgače ti boni iepraskala oči, drugače bom odprla okna in kričala po ulici, dq bodo morali sliSati, kar vedo, kričala bom ...? Zdaj se je Stara prestrašila. V veliki grozi, v slepem zrcalu ti izpolni prošnjo. Ne ve, ka} dela, toda v slepem zrcnlu se ji posreči. Strah postaja strašen in končno začnejo bolečine spet vriskati od veselja. Preden zakričiš, že znaš uspavanko- spi, dete spi! A preden zakrifr&, te pahne zrcalo po temnih stopnicah zopet navzdol in te pusti oditi. Tečeš, ne teci prehitro. Raje dvigni svoj pogled s tal, siccr se ti lahko zgodi, da se boš tam spodaj, ob leseM ograji, ki obdaja prazno gradbišče, zaletela v mladega moža, ki suče kapo v rokah. Po tem si ga spoznala. To je prav tisti, ki je nazadnje stal ob tvojem grobu in mkal kapo v rokah, spet je tu. Tu stoji, kot bi nikoli ne odšel odtod, tu sloni ob ograji, padeš mu v naročje. Tudi zdaj nima solz, daj mu svojih. Vzemi slovo, preden ga primerš za roko. Vzemi slovo. Preden skupaj odideta se moraš ob ograji, ki ob-daja prazno gradbišče, lo&ti za vedno. Potem gresta naprej. Tam je pot, ki mirrvo skladišč za premog vodi k morju. Molčita. Cakaš prve besede, prepuščaš mu jo, zato, da ti ne bo ostala zadnja. Kaj bo r*kel? Le kaj bo rekel? Hitro, še preden pr,-icta do mnrja, kjer se previdnost tako lar ko pozablia. Kaj pravi? Kakšna je nje-gova prva be.seda? Mar more biti tako tež-ka, da nzraočno jeclja, mar more b'
  • od oči, da bi ga slepili s svojo črnir,'.: Frva beseda: zdaj jo je iz rekel: ime aiicp je. Tako se imenuje ulica. v kateri stan «e Stara. Je kaj take,'.ja res mogoče? Se rrrdev. izvei da pričaKujes dete, ti že omeni Staro še preden ti reče da te ima rad, omeni njeno ime. Ostani mirna. Ne ve, da si že biia pri njej, saj tudi ne more vedeti, nič ne ve o zrcalu. Toda komaj je izgovoril, je tudi že pozabli. V zrcalu povemo vse, kar smo pozabili. In komaj si rekla, da pričakuješ dete, si ga tudi zamolčala. V zrcalu se zrcali vse. Gore premoga so za vama, zdaj sta na bregu morja in gledata bele čolne kot vprašanja na meji vajinih pogledov. Molčita, ne go-vorita, morje vama jenvlje odgovor iz ust, morje pogoltne vse, kar sta še hotela reči. In zdaj hodita po obrežju navzgor, veli-kokrat, kot če bi ga zapuš$ala, kot bi be-Sala stran, proč, proti domu, domov. Kaj šepetajo ti v svojih belih čepicah'? »To je smrtni boj!« Te kar pusti go-voriti. Nekega dne bo nebo dovolj bledo, tako bledp, da se bo njegova bledica lesketala. Je sploh še kak drug blesk razen iistega, ki odseva s poslednje bledice? Tega dne bo zrcalo odraialo zavrženo hišo. Hišo, ki jo bodo porušili, imenujejo Ijudje zavrženo hišo, tako jo imenujejo, ne znajo drugače. Nič se ne straMta. Nebo je sedaj dovolj bledo. Enako kot čaka blaže-nost nebo v poslednjem blesku, čaka tudi na hišo ob koncu njenega prekletstva. Po veselem smehu se raje ulijejo solze. Ti si dovolj jokala. Vzemi nazaj svoj venec Zdaj boš kmalu spet smela razplesti svoje kite. Vse j/ v zrcalu. In za vsem, kar po-čenjata, leži morje, vse zeleno je morje. Ko zapustita hišo, je pred vama. Ko se spet dvigneta skozi pogreznjena okna, sta že nozabila. V zrcalu storimo vse, kar je od-mščeno. Zdaj te stli, da bi vstopila z njim vrecl Toda v vnemi se oddaljita odtod in zavi-jeta stran od obale. Ne ozirata se. In za± vržena hiša ostane za vama. Navzgor ot reki gresta in vajina lastna vročica vama nolje nasproti, polje mimo vafu. Nato ta-koj popusti njegova vsiljivost. V tem tre-nutku nisi nič več pripravljena, vedno bolj se vaju polašča plahost. To je oseka, ki oddaljufe mdrje z vseh obal. Celo reke upadajo v času oseke. In tam čez vrhavi osvobajajo krono. Bele skodlaste strehe spe pod njimi. Pazi se, zdaj bo kmalu začel govoriti o bodočnosti, o otrokih, o dolgem življenju in lica mu žare gorečnosti. Ob njih se vžgo tudi tvoja. Prepirala se bosta, ali bi raje imela si-nave ali hčere. Ti bi raje imela sinove. On bi svojo streho rad prekril z opeko in bi raje... Toda zdaj sta šla že predaleč ob reki navzgor. Zgrabi vaju groza. Skodlaste strehe na drugi strani so izginile in tam čez so zdaj le še loke in vlažni travniki. A tu? Pazita na pot. Mrači se tako trezno kot se mrače le jutra. Bodočnost je viini-la. Bodočnost je pot ob refct, ki se fconca na loki. Pojdita nazaj! Kaj bo zdaj? Tri dni pozneje si ne upa več položiti roke okrog tvojih ramen. Še tri dni pozne-je te vpraša, kako ti je ime in ti vprašaš njega. Zdaj nič več ne sprašujeta. Tako je lepše. Kaj nista postalLi skrivnost? Zdaj končno spet hodita molče drug bb drugem. Če te zdaj še kaj vpraša, vpraša, če bo deževalo. Kdo naj bitovedel?Vedn-o bolj si postajata tuja. O bodočnosti že dolgn ne gavorita več. Tudi vidita se le še pored-ko, pa vendar si še nista dovolj tuja. Ča-kajta, bodita potrpežljiva. Nekega dne se ne bosta več poznala. Takrat ti bo tako tuj da ga boš sredi neke mračne ulice, pred nekimi odprtimi vrati vzljubila. Vse za-'\teva svoj čas. In ta čas je zdaj tu. »Ne bo več dolgo trajalo,* pravijo rbtom, »mrtva je«. "iho! Naj govre! Prevedla: Alenka Boli Zapis ob dveh premierah v ljubljansbi Operi .^aše osrednje operno gleda-iališče si prizadeva, da bi po-/jvilo svoj opemi reperloar z na novo izvajanimi deli iz tu-je in domače glasbene litera-ture. Tako je naša publi-ka videla dve uspeli operni rremieri in sicer Rossinijevo Italijanko v Aijžiru« in Kozi-nov »Ekvinokcij«. Premiera baleta B. Asafjeva »Bahčisa rajska fontana« pa je povzro-čila nekcliko razburjenja za-radi »baletniških principov«. Toda pustimo to. Drugo razve-seljivo dejstvo je debut treh mladih solistov: Sevškove, Ko-Htnika in Seršena. Italijanka v Alžiru Rossinijevo »Italijanko v Alžiru« lahko upravičeno označimo kot uverturo k po-znejšemu »Seviljskemu briv-cu«. To je opera, ki je po svoji muzikalnosti, vedrini in tem peramentu zares mojstrska priprava i-a Figara. Lahkot-nost, dinamično&t dejanja nas zabava in nam pričara vedri-no italijan&kega neba. Tako kot muzika je tudi dejanje lahkotno. Tu zmaguje prebri sanost in lepota mlade ujete Italijanke nad okorelim, zama-ščenim alžirskim bejem Mu-stafo. Prebrisanka povzroči popolno zmedo na odru in osmeši starega zapeljivca. Uprizoritev tega dela je ter-jala nedvomno mnogo priprav, saj je bila to jugoslovanska premiera. Režiser H. Leskov-šek in scenograf M. Kavčič sta morala režijo in sceno po-sebej pripraviti za Dubrovni-ške letne igr>e. Dirigent B. Le-skovic pa nam je predslavil mlado pevko Nado Sevškovo. SeVškova je prinesla na na-še operne de&lce veliko krea-tivnih sposobnosti. V prvi vr-sti naj omenimo njen odlični igralski nastop. S svojo pri-kupno zimanjostjo in precizno naštudirano vlogo je ustvarila lik pravcatega vraga v ženski podobi, seveda v ljubkoval-nem smislu! Sevškova je tu razigrana, navihana, s točno mterpretacijo, a njen mezzoso-pran nam obeta pevko razsež-nih sposobnosti. Za to vlogo je mlada pevka upravičeno pre-jela Prešernovo nagrado za študente Akademije za glasbo Če omeriimo obenem Še vlogn Rozine v Seviljskem brivcu, moramo reči, da je svoj prvi Uvspeh tu &'amo ponovila. K tako uspeli, simpatični prireditvi so precej prispevali še Ladko Korošec v vlogi Mu-stafe, Nada Vidmarjeva, Mili-ca Polainarjeva. Zdravko Kn-vač in Marcel Ostaševski. Ekvinokcij T«J vedri predstav! je sledila niova postavitev opere Marijana Koziiine »"Elkvinohcdj.« Zanimiv je nastanek te opere. Ko Je Kozima živcl leta 1940 v Beogradu, je paiisos^vovaJ upri- z<^ribvi drame Ivta VojnOvflča »Bkvninokcij«. Delo ga je tako pritegnilo, da je na ta tekst pričel kompoinirati opero. Toda vojna je priSla vmos in razgnaila njegiovo družino. Tudi sam jn moTai bežati v Uegralo. Le po srečnem naključdu se je družina po vojni zopet zbrala. Tako je skozi težka vojna leta nastajala opera, v kateni so pri-šla do izraza vsa ta doživetja. V zgodbo o nesrečnj nezakonski materi in n.jenem maščevanju nad ohoilam ^peljivcem je znal Kozana vgra^iti piasbo, ki ustvar-ja psihiozo nanetega pričakovanja ekvinokcija. ko se bo zg-ortilo ne kaj strašnega. vižak doseže ope-ra v tretjem dejanju. ko div.ia viha.r na moriu in v ljudsh, v njihovi notraniivsti. To dejanjc ie najlp-pše. Orkester dobe«prtnrt div.ta. po odru švigaio biiski medtem ko ie sligati težke ndar-ce b»bna. Zdi se nam. da Je Ko ziina uj«1 tu v svoje dclo vs^ voj-ne strahote! MojistTsko jp skoimpoTTiral turti nekaj zborovskih vlo?ikiov. .Tcv^e Hanc pa je R^isueval k odlični interpretaciji. Zborovod.ia Jože Hanc nas nj 5e nikoli razioCaral. Vjegove zbore leihko postavimo v isto VTsto z Tsbori v naiboljgSh opprnih hiSah Evrcnie. DiTigent Demet.nj Žebre se je znašei nedvomno pred težko na-logo, kajti Ekvinokci.} je opera. ki zahteva čvrsto roko za dirl-gentskim pultom. V izbari soli-stov je imel 60-ečn*> roko. Elza KarlovPeva in v alt.ernari.ii Boer-dana StritaTj«va sta u«itvari)i glasovno in igralsko lik razoiara. ne, a vendar vseskozi poštene ie-ne—matere. Sama Smerkolja si skoraj ne moremo več pireilstajv-lijafci v vlogi pdzdtivnega lika. saj ga poznamo kM Jaga in. Scarpio, čeprav bi kazailo, da bi sprejel vča&ih tudi kako pairtijo — kat je Figaro v Seviljskem brivcu. Tu je odpel vlogo Nika, ohole-ga Amerikanca In prevaranta ze-lo prepri^ljiivo; v igranju pa je Smerkolj neprekosljiv. Omenitl 1e še reba Friderika Lupšo (Vla-hiO), Vilmo Bukovčevo (Anica) in Ladka Korošca (Frano). Scena m. KavMC) je funkcionaJna. re-iija pa ^e dobro zasntJvana. V ceioti inhko reCemo. da sm« opere »Ekvinokeij« lahko ves«lli, ker je dož.iveta in ker je predva-jana z veliko umetni^ko avtori-tatlvnostjo. Operni publiki sta se pred-stavila od mladih pevcev tu-di R. Koritnik v vlogi Cava-radosija v Tosci. Koritnik je tenor velikih zmožnosti in se bo razvil ¦ v odličnega inter-preta tenorskih vlog. E. Ser-šen, ki je nastopil skupaj z Nado Sevškovo (Rosina) v vlo-gi Figara v Seviljskem briveu, je od prvega nastopa v Plesu v ma&kah stopil korak naprej. Zlasti igralsko se je tu spro-stil in pokazal velik naprMek. Večkratni aplavzi pri odprti sceni pričajo. d^ sta nba mla-da pe\rca osvoiiia ob^instA^o. Prgišče ljubezni in mode Te dni si lahko v Ijubljan-skih kinematografih ogledamo najnovejšo domačo filmsko lcomedijo »Lfubezen in moda«, fci jo je po lastnem scenariju režiral za Avalo-film Ljubo Radičevič. Kdor je videl do-silej nekatere Čapove stvariU ve, Tovariša predsednika srednjega napadalca in Se kaj drugega, si je lahko približno predstavljal, kakSen bo tudi ta jilm. Komedijo, v kateri naj bi gledalec zagledal svoje slabosti in se nasmejal somc-mu sebi, so kritiki temeljito raztrgali, tako da od njega ni ostalo skoraj n;i. Prav nič' Dejanje se zaplete okrog pripravljanja modne revije dveh modnih hiš, Jugomode in JugoHka, v zagrizeni konku-renci med obema podjetjema. Končno zmaga Jugošik, čeprav je vodstvo že obttpalo, iz za-drege pa jim pomagajo mladi jadralci (in' jadralke — mane- kenke!). Krona vsega je čudo-vlt večer z modno revijo na. Savi. Čeprav so kritiki film razir-gali, so kinematografi pri vsa-ki predstavi polni. Lfudje se prisrčno smejijo »duhovito-stim« komikov Mije Aleksiča in Čkalje, ki smo ju gledali že na televizijk Vendar pa se j v Hevilki tudi stvari, ki bi jih jezikovni estet popravil, čeprav samo z ločilom ali sinonimom. Upajmo, da so posledica neskrbnega. tiska. V celoti pa je revija v marsičem pomembna... F. D. SMUCARSKA REPORTAŽA B TAMARJA Tečajniki na snegu Od 6. februarja do 6. marca se je v študentov-skem planinskem domu v Tamarju zvrstilo sedem smučarskih tečajev in 210 štndentov. Tečaji so bili pod strokovnim vodstvom. Te brezplačne, pet dni trajajoče tečaje sta organizirala komisija za telesno knlturo in predvojaško vzgojo pri Univerzitetneai svetu in Zveza študentovskih športnih organizacij. Naši reportažni zapiski o življenju študentov v tej prijazni planinski dolini pod veličastnim Jalovcem izvirajo iz prve izmene. 238 m IN 1 URA V Ljubljani je bilo jutro me-gleno, na Jesenicah je mraz kar rezal, pod Poncami pa je bil zrak oster in čist kot kri-¦tal, toda sonce je sijalo in gre-lo tako kot zna le v planinah. Roke so bile skrbno skrite v debelih volnenih rokavicah. Nosovi, ki so bili brez nanos-nikov, ker si kaj takega ljudje doslej še niso izmislili, so bili vsi rdeči. Koliko rdečih nosov? Petindvajset študentk in štu-dentov — pravnikov, arhitek-tov, filozofov, ki so se odločili, da bodo preživeli v veseli druž-bi pet dni in združili prijetno s koristnim — je premaknilo svo-je noge. Sneg je zaškripal. Pred njimi je bilo za dobro uro hoda in 238 metrov višinske razlike. Na koncu poti je pla-ninski dom v Tamarju, kjer jih čaka topel čaj in dobro kosilo. Vendar so bila presenečenja takoj na programu: čaj je bil Bicer topel — toda samo to! Ko-silo: meneštra v kateri je za-bodena žlica stala pokonci 6koraj bolj sigurno kot v beto- nu, je bila po mnenju 25 prisot-nih neužitna in delno užitna, če si dolil dva deci radenske. JUfiE STOPI V AKCIJO Kdo. ie Jure? Predvsem ne-kdo, Ki je toliko in toliko visok, ki pokadi dnevno določeno šte-vilo cigaret, ki ima prostorni-no prsi toliko in toliko ... To-da kje so konkretni podatki? Tovrstnih podatkov ni, sicer pa tudi niso važni. Važna je značka na konici iz-reza njegove jopice: okrogla nežno modra značka z belo sne-žinko in napisom: smučarski učitelj. »Vsak naj se pelje po hribu in naredi na koncu zavoj,« je rekel Jure. Postave so drsele po bregu navzdol, zavoji so bili boljši ali slabši. »Boljši zavoji« so šli v nadaljevalni tečaj, »slabši za-voji« pa v začetniškega. Vsak dan so se tečajniki se-znanili pod skrbnim Juretovim vodstvom s kakšnim novim ele-mentom smučarske tehnike — vsak dan so bili na dilcah in pri krmarjenju po plazu bolj sigurni. Poti na plazu, polne prijetne-ga kramljanja, o tem in onem, predvsem pa iskren smeh na-menjen onim, ki so delali pike in seveda strokovna mnenja o tem, kaj bi morala storiti pi-kica, da ne bi naredila pike. FAKULTATIVNO Večerje navadno ni bilo ob že naprej določi uri. Bile so to težke minute čakanja na jed, podobno na las onim v obratih družbene prehrane, če ne bi imeli teoretičnega dela tečaja — predavanja. Bila so prijetna. Nikomur ni-so bila odveč. Bili so vsi pri-sotni, čeprav predavatelji niso dajali frekvenc. Govorili so o tehniki smučanja, o smučarski opremi, o tem kako kupiš do-bre smuči in končno o pomenu in nametu tečaja. O tej temi je govoril tovariš Hiti: » ... Smučarski tečaji so ena prvih oblik uvajanja telesne vzgoje na univerzi. Namen na-šega tečaja je, da bi na nek na-čin nadoknadili pomanjkanje telesne vzgoje na univerzi. Se-veda, kot vse na univerzi je tu-di telesna vzgoja zamišljena fa-kultativno.« Ta »fakultativno« je postal pravilo tečaja. Vsaka stvar je bila odslej fa-kultativna: vstajanje, drsenje po bregu, družbene igre zvečer, steklenica piva po skromnem obroka. Skratka — celo prehra-njevanje je postalo fakultativ- »Fakultativno« je torej sploš-no uporabna beseda, možna v vsaki stavčni kombinaciji. In ni bila malokrat uporab-Ijena, toda če še tako pogosta, je vedno vzbudila smeh. GRANIČAR, TRANZISTOR IN SKOK V SNEG Zadnji večer je bil višek ve-selja, prijateljstva, smeha in celo plesa. V bližini doma je karavla. V karavli bivajo graničarji. Gra-ničarji so osamljeni v čudoviti, s smrekami porasli gorski doli-ni, nad katero se grozeče dviga-jo stene polne opojne beline snega. Toda oni imajo tranzi-storski sprejemnik. Ponj je šla delegacija punc. Toda, o tran-zistorskem sprejemniku, da niti govori ni. Kljub vsemu se je zadnji ve-čer pojavil varuh naših meja in z njim je veselo, sicer malo grgrajoče, priigral tisti radio. Veselja ni hotelo biti konec, prostora za ples pa ni bilo nikoli dovolj. Duše so se grele ob stekleni-cah piva in burnem smehu — telesa so se grela ob neumorno divjem plesu . . . Prvi je rekel drugemu: »Si upaš skočiti skozi okno v sneg?« Drugi je to rekel tretje-mu... Plesa je bilo konec. Po sredi sobe je nastala gaz, okno se je odprlo. Prvi junak je od-frčal v sneg oblečen, tretji brez srajce. Sledili so še različni sti-li letenja skozi okenski okvir. Ura je bila polnoči. Lahko noč! DRUGA IZMENA V petek tistih 238 m višinske razlike ni bilo treba prehoditi — ampak prevoziti. Bilo je ma-lo padcev. Za sabo so vendar imeli smučarski tečaj! Pred njim ije bil še dan smu-čanja v Kranjski gori. Po poti pod Poncami so sre-čevali prijatelje, kolege. Prihajala je druga izmena .. mik TEKMOVALCI NA TURNEJI Za prihadnje zimske svetovne štuidentovske špontne igre so se naši študentje — kandidati za državno študentovsko smučarsko reprezentanco vestno prlpravlja-li. Poleg svojih treningov na domačdh trendngih so sodelovali na iprvenstvu nemških visokih Sol v Oberammergau od 4. cfo 6. februarja 1961 in na tekmo-vanju za »Zlato smučko Levo ReggiaTii« v Bergamu od 11. do 13. februarja 1961. Obe tekmo-vanji sta bili v izvedbd študem-tovskih smučarskih organizacij z udeležbo tujdh univerz. Z ude-ležbo na takih tekmovanjih do-bivaijo tudi naši študentje po-trebno rutdno za, nastoip na Uni-verziadi, ki bo leta 1962 v Švdci. Skromma finančma sredstva, s katerimi je razpolagala tehnič-na toomi&ija za pripraivo repre- zentance, niso dovoljevala šte-.vilnejže udeležbe. Tako sa šli na pot naslednji kandidatd: TOMA2 JAMNIK, študent elek-trote.hnike, JANEZ SAREC, štu-clent strojne, BRANE MEDJA, ¦študent gozdarstva ln KRISTA FANEDEL, študentka ekonoml-je, ki pa se je morala zairadi najpake v potnem listu vrniti z meje domov. Uspeh naših štu-dentov je zadovoljiv in djofoer. Mnenje tehničnega vodje pa je, da moraimo kvaliteito, s katercf razpolagatno, posvetiti mnogo več pozarnosti in skrbi, da bo-mo lahfco dosegld rezultate, ki bodo pokazali sposobnositi naših tekmovadcev, njihovo kvaliteto in moč v luči mednarodne kcm-kurence. Plasman naših študen-tov je naslednjji: TEKMOVANJE V OBERAMMERGAU Slalom (prijavljenih. 130 tekmovalcev, zasitopniki nemških viso-kih šol, zastopniki Avstrije, Svice in Jugoslavije): 1. Merzinger Ernst Avstrija 126,3 2. Leis Giinther Miinchen 126,9 3. Kostinger Klaus Avstrija 128,9 9. Jamnik Tomaž FLRJ 136,6 42. Šarec Janez FLRJ 166,9 SPOZNAVAJ SVOJO DOMOVINO Organizacija počitniške zveze obstaja na ljubljanski univerzi že osmo leto. Po prvih uspešnih začetkih, ko je imela leta 1954 okoli 1000 članov, je nastopila stagnacija, tako da je organiza-cija štela pet let kasneje komaj 192 članov. Vzrok temu je bilo predvsem preslabo sodelovanje med odborom PZ in članstvom. — Sodelovanje se je otnejilo le na plačevanje članarine in iz-posojanje šotorov. Minulo leto pomeni prelomni-co v delovanju PZ na univerzi. Stevilo članstva je močno por raislo (na 412). Številne akcije, razna potovanja, zvezana s ta-borenji in izleti pričajo, da je delo PZ zopet krenilo po poti uspehov. Ustanavljanje družin po posameznih fakultetah je vsekakor najboljši način razši-ritve delovanja Počitniške zve-ze. Prva taka družina je bila u-stanovljena na strojni fakulteti in šteje sedaj že 100 članov. S takim delom mislijo nada-ljevati in končni cilj je usta-noviti družine PZ na vseh fa-kultetah in po potrebi tudi v posameznih letnikih. Tudi sodelovanje z ostalimi štuidentovskimi cerabri PZ je bi-lo uspešno in plotdno. Beograjski študentje so jim v svojih tabo-rih PZ v Makarski in Biogradu na moru odstopili po 10 mest, ki so bila na razpolago članom PZ naše univerze. Potovanja zvezana s tabore-nji so bila najbolj obiskana, saj se jih je udeležilo 2 tretjine vsega članstva. Enodnevni in krajši izleti niso naleteli na večji odziv in je v zvezi s tem zelo koristen predlog planinske-ga društva Ljubljana-Matica, da se takšni izleti organizirajo skupaj z mladinskim odsekom društva, s tem bi pridobdli na pestrosti in popeljali člane PZ tudi v gore, kamor drugače le redko zaidejo. V glavnem smo našteli vso dejavnost organizacije v pre-teklem letu. Poglejmo še, kaj pripravjja PZ za študente v prihodnosti. Organizacija ima na razpolago 25 šotorov in 18 postelj, ki so v času počitnic za minimalno kavcijo na razpolago članom. S šotori lahko člani letujejo v ka-teremkoli kampu Počitniške zveze. Poleg tega imajo na raz-polago še mesta v študentovskih taborih v Makarski in Biogra-du. Se letošnjo sezono namera-vajo dobiti tudi mesta v Zadru in na otoku Cresu. Tudi glede ugodnosti prevoza na železnici ostane isto kot doslej. Skupina 5 članov ima od junija do kon-ca oktobra ne glede na relacijo 75<>/o popusta. Zanimiv poskus bo organizacija potovanj domov za študente, ki ne stanujejo v Ljubljani. Ko se jih bo zbralo 5 za isti datum in v isto smer, bodo lahko potovali s 75°/o po-pustom. člani PZ bodo 20-letnico vsta-je počastili z raznimi pohodi po partizanskih poteh ter z izleti v kraje, znane iz NOB. Organizacija seminarja za bo-doče voditelje družin na posa-meznih fakultetah in druge ak-cije, predvsem pa naloga, da dobi PZ mnogo večji družbeni značaj, nam priča, da bo že v tem letu Počitniški zveza na naši univerzi dobila mesto, ki ji po njenem plemenitem namenu: Spoznavaij svojo domovino in še bolj jo boš vzljubil — pri-pada. be SMUCARSKI TEČAJ NA ME2AKLJI Fakultetni odbor združenja pravnikov je organaiziral od 25. februarja do 4 marca smu-čarski ttečaj na Mežaklji. Po-Ieg praktične vadbe na snegu je bilo na programu tudi dvo-je predavanj o zimskem špor-tu. Študentom sta finančno pomagala ZŠŠO in fakultetni odbor. Za tečaj je bilo veliko zanimanje posebej zato, ker se niso mogli udeležiti vsi intiere-senti tečajev v Tamarju, ki jih ie februarja priredila ZSŠO in komisija za telcsti - trnlturo in predvojaško vzgojo pri US. Veleslalom (prijavljeniih 148 tekmovalcev): 1. Miiller H. Horst Miinchen 2,01,3 2. Them Villy Munchen 2,02,6 3. Kostinger Klai' Avstrija 2,02,8 14. Jamnik Totnaž FLRJ 2,10,0 31. Medja Brane FLRJ 2,16,8 119. Šarec Janez FLRJ 3,38,0 (padec) Smuk (prijarvljeinih 180 tekmovailcev): 1. Miiller H. Horst Munchen 2,34,8 2. Leis Giinther Munchen 2,39,8 3. Rhem Villy Miinchen 2,40,1 22. šarec Janez FLRJ 2,55,5 51. Medja Brane FLRJ 3,09,8 (padec) 60. Jamnik Tomaž FLRJ 3,14,0 (pade* Alpska kombinacija: 1. Miiller H. Horst Miinch*n 2. Kostinger Klau~ Avstrija 3. Leis Giinther Miinchen 14. Jatnnik Tomaž FLRJ 34. šarec Jancz "LRJ TEKMOVANJE V 3ERGAMU Slalom (prijavlienih 81 tekmovalcev z udeležbo udentov ita-lijanskih unive: ^itetnih centrov, zastopnikov Avstrije, Nemčdje, Švice, Francije P^'jske in Jugoslavije): 1. Mounier Jean Svica 124 5 2. Quaglia Carlo Italija 126,3 3. Firolo Italo Ualija 126,3 9. Jamnik Tomaž LRJ 127,8 7. Šarec Janez •XRJ 158,1 Na tem tekmovanju je naša -Dlasman Janv 'pombe je slehernemu brncu vpisatl profesorja, kl z njitn nl zadovoljen — prav tako pa naj slednje o n o poda tamkaj tozadevne dodat-ne in spreminjevaln< predloge! D) Indeks 13. Bruci naj si v prostor za uradne zabelezke napiše-jo veliko črko B (brue) ter naj poleg nje z arab-skimi številkami označijo tekoče študijsko leto! g 14. Pri ostalem izpolnjevanju indeksov naj se otnenjenf bruci zgledujejo po štu-dentih, predpostavljenih jim v vsakem ozirn! TOST — SMUČARSKA IDILA E) Fotograflja § 15. Na brbtno stran fotogra-fij se je brncom čitljivo podpisati in navestl oita-le generacije! § 16. Fotografiji oddati osebno dekana! § 17. Predstavljata II fotografiji saklanega pustnega pra-šička ali nemarno zuna-njost mlečnega bruca, ta-ko ali tako ne bo raogel nihče ugotoviii. F) Frekventacijsko potrdilo § 18. Frekventacijsko poročilo je namenjeno lc študen-tom in je torej bracom nerabno, zato naj si brucl poiščejo potrdilo o pose-čanju nekaterih le njim primernih dečjih jasll! G) Končne določbe § 19. Slehernemu brucu je pla-Cati avtorjem PRAVILNI-KA štefan dalmatinca! 5 20. V slučaju nerazumevanja PRAVILNIKA se Je bru-com obrniti na gospo taj-nico! Ljubljana 19. 2. 1961 Objavljeno z vednostjo a-niverzitetnih oblasti. Flok. Protestno zborovanje Ob priliki februarskih dogod-kov v Kongu je Antikolonialni klub študentov ljubljanske uni-verze sklical protestno zboro-vanje, ki je bilo v zbornični dvorani univerze. Poleg velike-ga števila študentov so se zbo-rovanja udeležili tudi profesor-Ji. Prisotnim je povedal nekaj besed o Patricu Lumumbi Alži-rec Ait si Mohamed, ki študira na ljubljanski univerzi. Štu-dentje so z zborovanja poslali protestni brzojavki belgijskim štndentom in generalnemu taj- niku OZN Dagu Hammarskjol-du. Antikolonialni klub so usta-novili študentje prava marca 1960. leta. Konec januarja tega leta je bila letna skupščina klu-ba, ki se je v tem času utrdil in po začetnih težavah pravilno usmeril svoje delovanje. Danes predstavlja klub svežo in novo obliko družbenega delovanja študentov. Namen kluba je na neposreden in zanimiv način zbliževati med sabo študente, ki bi se radi bolje seznanili z mednarodnimi vprašanji, pred-vsem s problemi kolonializma v njegovih sodobnih oblikah. DELO PO SEKCIJAH Interesno se delo kluba odvi-ja na študijskih sestankih, na katerih obravnavajo po eno te-mo kot na primer: Sestanek sveta Afro-Azijske solidarnosti v Kairu, Prva konferenca afri-ških narodov v Akri, Prvi kon-gres generalne unije delavcev črne Afrike. Na skupščini kluba so sklenili ustanoviti več sek-cij: za gospodarstvo, za delav-skfl gibanje. za politična vpra-ša..ja, za kjlturo in zgodovino. UVELJAVLJANJE MED ŠTUDENTI Tako delo predvsem študijske narave bo našlo odmev tudi med ostalimi študenti, ki niso člani kluba. Naloga kluba bo pridobivanje in pripravljanje študentov, ki naj bi po konča-nem študiju odšli kot visoko kvalificirani strokovnjaki v ne-razvite dežele. S tem v zvezi razmišljajo o organiziranju te-čajev za jezike nekaterih azij-skih in afriških narodov. Sploš-na in osnovna naloga kluba pa bo z različnimi predavanji, z zidnim časopisom in na druge načine spoznavati študente cele univerze s problemi kolonializ-ma in uveljavljati ideje razu-mevanja med narodi. V ta na-men je že izšla prva številka klubskega glasila Antikolonia-list. Obvestilo naročnikom Ze v lanskoletni 15. številki smo prosili vse naše naročnike, da najrn javijo vsako neipravilnost v zvezi s prejemanjem Tribune ln stpremembe naslovov. Naše obvestilo je, kot je poka-zala praksa. naletelo na glnha ušesa. Z vsako številjko je priha. jail nazaj obsežen zavoj Tribini z oznako »Nepoznan« ali »Odpoto-val«. Razumljivo ]e. da smo ta-kim naročniikom prenehali poši-Ijati Tribuno, čeprav so plaCali naročnino za zimski semester. Mnogi študentje, ki po lastni krirvdi ne prejemajo Tribune, so zato neupravičeno valiili krivdo na upravo li&ta. 6eš da so pka-čaili. pa ne prejemajo Tribime. Mislimo. da uiprava lista ne mo-re vedeti za njihove nove naslo-ve in bi zato lahko študentje — narofniks javili Hstu vsako sipre-membo nasiova. Uprava bo z ve-seljem upoštevala spremembo na. slova in pošiljala lisit na novl naslov. Da b>j se vsaj v letnem seme-stru izogniH nerednemu prejema. nju Tribune. prosimo vse naroč' nike, da že pri vpisu dajejo tioč-ne im polne naslove, ob prese-lifrvah in spremembah naslova pa obvestijo upravo Hsta. Uprava lista upa. da bo lahko le z obojestranskim sodelovanjem rešila problem nerednega preje-manja Tribune in se tako izo-gnila neupravičenim kriti,ka.m. — Spremembe lahko sporočate pl-smeno na nasillov: Uredištvo Tri-bune, Poitjanska 6-II, ali vsak dan osebno od 12.3» do 13. ure v uredništvu, Poljanska 6-«II, dcsno. Hrastniški akademski klub Čeprav je po svojd strukturi precej drugačen od ostalih štu-dentovskih klubov. se oblike dejavnosti Hrastniškega aka-demskega kluba in pokrajin-skih kJubov, ki delujejo v okviru ZŠJ, ne razlikujejo mnogo. V neki meri lahko njegov tesen stik z domačo komuno služi za vzgled osta-lim klubom! Poleg študentov so v klub včlanjeni tudi dru-gi, ki so že dokončali univer-zitetno šolanje in so zaposle-ni na območju hrastndške ob-čine. To daje deJovanju klu-ba posebno smer. Na predava-njih, ki jih organizira klub, POSEBNA OBLIKA DELOVANJA POKRAJINSKIH KLUBOV ravno ti člani, ki so večinoma vodilni strokovnjaki v podjet-jih, temeljito seznanjajo čla-ne in širše občinstvo z gospo-darskimi in drugimi proble-mi. Po drugi strani pa pred-stavljajo široka družbena ak-tivnost in poklicne dolžnosti teh članov oviro za njihovo aktivnejše sodelovanje pri ostalih akcijah kluba, pri strokovnih ekskurzijah itd. Na letošnjem občnem zboru klu-ba so ugotoviJi, da smo pred-vsem študentje premalo ak-tivni, kar pa je delno razum-ljiv*> glede na to, da klub de-luje izključno v Hrastniku. To bodo skušali odpraviti z razpisi diplom&kdh nalog o probtemih hrastniiške občine in podjetjih in pa s tem, da se bodo študentje tudi med šolskim letom večkrat zbirali v Ljubljani. Na zboru so naglasili, da bi moraJa podjetja in vsi ostali faktorji v bodoče bolj kom-pleksno obravnavati vprašanje štipendiranja in si prizadevati za modernejšo politiko pode-ljevanja štipendij. ZAPESTNICO, ŠESTILO IN NEKAJ DROBNARIJ SMO NAŠLI 0B FLUOGRAFIRANJU ZA ŠTUDENTE NA POUANSKI CESTI 6 Kdor katero od navedenih reči pogreša, naj se oglasi v upravi študentovskega zdravstvenega sklada pri univerzi na Miklošičevi 14/1 dnevno od 11. do 13. ure Partizanski pohod NA ZDRUŽENJU ZSJ STU-DENTOV PRAVA SO SE ZE ZACELE INTENZIVNE PRI-PRAVE ZA PARTIZANSKI PO-HOD, KI JE POSTAL 2K TRADICIONALNA INTERFA-KULTETNA MANIFESTACIJA IN BO LETOS IZVEDEN V ORGANIZACIJI STUDENTOV PRAVA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. POHODA SE BO UDELE2ILO OKOLI 400 STU-DENTOV IZ VSEH JUGOSLO-VANSKIH UNIVERZITETNIH SREDISC IN BO VERJETNO POTEKAL PO POTI DRUGE GRUPE ODREDOV XIV. DIVI-ZIJE ALI PA PO POTI SLAN-DROVE POHORSKE BRIGADE S STAJERSKE NA DOLENJ-SKO. Sfce se že kdaj brezhibno vpisa-li? Krltično oko predstavnika dekanata bo gotovo ugotovilo, da niste pravilno nalepili kolkov ali da niste brez napake izpol-nili formularjev. Vendar se take stvari dogajajo celo starim baj-tam, ki pa imajo v glavi seveda nešteto bolj pomembnih in res-nih misli. Teže je z bruci, ki se v nepreglednih množicah zbira-jo k vpisovanju. Tega resnega vprašanja so se z dvomljivim uspehom lotili na neki fakulteti, kjer so študentje v vpisni sobi nabili za bruce Pravilnik za \Vi-sovanje. »Pravilnlk« smo obja-vili na sedmi strani. Letošnji Prešernovi nagrajenci na univerzi FILOZOFSKA FAKULTETA Marjan Kramberger: Wo warst du, Adam Gregor Strniša: The Anglo-Saxon Epic Daniel Vojko Cernelč: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Zinka Leb: Vpliv F. M. Dostojevskega med Slovenci v l. 1881 do 1895 Jože Stabej: Aškerc in Rusi do leta 1953 Branko Marušič: Posočje v rimski dobi Miroslav Stiplovšek: Mengeš v NOB Jelka Krašovic: Stari trg in okolica — morfogeneza in gospodarska struktura Milena Knafelc: Kidričevo in njegov razvoj Vilko Novak: Le Turcaret de Lesage et Mercadet de Balzac Marijan Krišelj: Anton Medved in njegove tri tragedije. Ivan Mesiček: Estetski odnosi med svetovnim nazorom in umetnostjo Frana Ksaverja Meška ter besedno umetnostjo sploh. Vida Korošak: Mati v delih Ivana Cankarja Pavel Pertot: Romani Borisa Pahorja Franc Slivnik: Five Novels by E. M. Forster Mirko Jurak: The Prose Work of Stephen Crane Ljudmila Semrl; Middlemarck by George Eliot Meta Grosman-DokJer: Wallace Stevens Zoran Jelenc: Intelektualni faktor v estetskem vrednotenju glasbene oblike pri učendh osmega, razreda Ijubljan- skih osemletk Peter Logar: K problemu Heine-Jenko Danica Skufca-Sedaj: Rudolf Kresal: Zivljenje in delo PRAVNA FAKULTETA Alja Kristan, Milena Sevnik, Petja Vodišek, Aleksander Zalar: Organizacija poklicnih gledališč v Sloveniji in pravna ureditev delovnih razmerij umetniškega osebja Ivan Retkovšek, Lovro Šturm, Vladimir Wagner: Primerjava organizacije in sistemizacije Savin Jogan, Ivan Rudolf: Avtomatizacija in njene družbene posledice EKONOMSKA FAKULTETA Bernardka Lazar: Tržni problemi in investidje v našem vinarstvu Janez Ragelj: Aktualni problemi in razvojne tendence v obutveni industriji s posebnim ozirom na industrijo obutve »Planika« Kranj Karel Primožič: Analiza medsebojnih vpUvov organizacije in vodstva v konkretnem vndt^strijskem podjetju Peter Janežič: Inštitucija samostojnih zavodov FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Borut Ravnikar: Avtomatika za vklop malih oddajnikov in za preklop v primeru napake FAKULTETA ZA STROJNlSTVO Stanko Uran: Ciščenje kremenovih peskov Moravče za uporabo v livarstvu in steklarstvu /Tomaž Rupel: Možnosti makromehanskega separiranja manganskih rud. Franc Sodec: Toplotna bilanca potisne peči težke proge železarne B. Kidrič, Nikšič Andrej Korenčan: Predlog za zboljšanje zrač&nja v rudniku Zletovo Gido Rozman: Merjenje in izravnava pregledne trianguladje za komuno Trbovlje Marko Bulc: O oksidaciji svvnca v vodi 2 atmosferskiin kisikom Andrej Smalc: Konstrukcija termotehtnice in prei&kušnja njene uporabnosti Sreoko Ostrovšek: Prispevek k papirni kromatografiji aromatskih aminov Primož Gspan: Meritev fotopomnoževalke FM 50 Mitja Najžer: Meritev reakcije Igor Levstek: Nuklearna magnetna resonanca štirispinskegu sistema Andrej Ažman: Potencialvi problem zaščitnega obroča proporcionalnega števca FAKULTETA ZA AGRONOMIJO, GOZDARSTVO, VETERINO IN BIOLOGIJO Viktor Korbar: Gozdarstuo in soc. preobrazba vasi (s poseb- nim ozirom na. slovenske razmere) Nada Mervič: Mikoflora na barju osamelca Kostanjevica FAKULTETA ZA SPL. MEDICINO IN STOMATOLOGIJO Andrej Baraga; Jože Trontl: Arteria venozne cmastcnnoze Alvina Logar, Franc Tihole: Prispevek k poznavanju okvar kože pri solinarjih v Piranskih solinah v Portorožu. Za začetek, dragi kolegi, mo-ram povedati, da sem zelen in še napihnjen bruc na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino. Oni dan — ravno so se začele počitnice — sem dobil od ObLO oddelka za narodno obrambo vabilo, naj se javim zaradi odgoditve vojaškega ro-ka. S seboj naj bi prinesel po-trdilo o šolanju. Vabilo sem prejel zelo pozno, en sam dan prej in z vojaki, dragi kolegi, sami dobro veste, se ni za ša-liti. Zato sem se podvizal na kvesturo. Naj skromno in mi-mogrede pripomnim, da so tu uradne ure od 9 do 12 ure in da sem se okrog 10 ure pošteno načakal, da sem za okencem ugledal prijazni obraz. »Gospa tole je pa zelo nujno ali ne bi mogli dati takoj v podpis.« Zaradi besede »sigurno« »Ne, ne da se, jutri bo.« »Aha« sem rekel »jutri. Pa bo sigurno, ali ne?« Verejtno so bile to zelo ne-vljudne besede. Kajti z zadrža-no jezo je odvrnila: »Ce bo to-variš sekretar do jutri podpisal, boste dobili, sicer pa ne. In še nekaj. Zapomnite si, da ne tr-pim besede »sigurno«. Saj si boste, ne? Hvala!« Ponižno sem prenesel smeh-Ijanje kolegov za sabo in odšel. Zunaj sem ugotovil, da se je sitno vreme prijelo tudi gospe za okencem in da se ji knjižni-ca »Lepo vedenje« verjetno še ni imela prilike predstaviti. Se-veda sem to misel takoj opustil, ko sem se spomnil, da sem prav za prav še bruc in tako ne mo-rem soditi. Se sedaj ne vem, zakaj naj bi bila beseda »si-gurno« tako zelo zoprna. Vsekakor spoštovani kolegi agronomi, gozdarji, veterinarji, nikar na kvesturi ne izrecite besedice »sigurno«!! Bruc Janez Bonton Opomba uredništva: Dostikrat se nam zgodi, da gredo mimo nas nekatera vpra-šanja, ki pa so za študente pre-cej pomembna. Premalo morda pišemo o tistih drobnih, pa tudi večjih nesporazumih, ki nas po nepotrebnem spravljajo v slabo voljo. Zato smo se odločili uve-sti za naš list novo rubriko, kjer bomo objavljali pisma na-ših bralcev. V teh naj bi se zr-calila mnenja misli, predlogi in kritične pripombe študentov o vseh področjih življenja na univerzi. Posebej bomo veseli vseh dopisov, s katerimi nam boste skušali pomagati pri ure-janju našega lista samega; naša želja namreč je da bi Tribuna vsaj v neki meri resnično po-stala tribuna misli in mnenj vseh študentov ljubljanske uni-verze. Objavljena pisma bomo seve-da honorirali. Pošiljate jih na naslov: Uredništvo Tribune, Po-ljanska 6, rubrika Poštni pre-dal 17. / Mala panorama ZAGREB: i Tramvaj, aviobus in cene. — Na skupni seji mestnega sveta in zbdra prodzvajalcev 17. februarja so ugodili prošnji univer-zitetnega odbora ZŠJ, naj se prizna praivica do znižane vožnje J na tramvajih in avt^busih vsem rednim študentom. Do sedaj 1 so imeli to pravico samo študentje do 25. leta stairosti. Obletnica revolucije in študentje. — Začele so se že prve ^akcije v okviLru proslavljanja 20. obletnice revolucije. Osrednja svečaniOBt bo 18. maja ob zakijučku 15. festivala jugoslovanskih študentov. Odboir za proslavo namerava razpisati natečaj za idejni osnurteik ap&menifca študen.tom, ki so padli v NOB. Spo-memifc bi postavili pred starim paslopjem univerze na Trgu maršala Tita. V prostorih študentovskega centra bodo priredili več razstav: o predvo(jnem naprednem študentovskem gibanju, o študentovskem natprednem tisku, o delovnih akcijah in dru-gem. Izdald bodo ptnsetono publikacijo v pačastiteiv 20. obletnice revolucije in razpisali natečaj za najboljša znanstvena in umet-niška dTela s temami iz NOB. SPUT: Novi univerzitetni center? Dosedanji center za izredni študij ekonomije se bo jeseni razvil v ekonomsko fakulttto. Tako bo Split v^erjetno postal samostoanio univerzitetno središče s tremi fakultetaarni. REKA: 4 Jeseni —¦ štiri fakultete. — Tudi na Reki bo dosedanji center za iziredni študij v jeseni prerasel v eko-nomsko fakulteto. Ta bo J usmeTjala na pomorstvo, ribolov, ladjedelništvo in zunanjo ¦ trgoviiio. V Zagrebu računajo, da bo Reka pastala samostojnl univerzdtetni center. ZAGREB: 4 i Obisk pri dr. Ivanu Ribarju. — Predstavniki stanovalcev §tudentoviskega doma Ivo Lola Ribar so n&davno obisfcali dr. Ivana Ribaira in mu čestitali oto 80-letndci rojstva. BEOGRAD: V gosteh pri predsedniku Titn. — Pred svojim odhodom v Afriko je predsednik Tito priredil s-prejem za člane KUD Bran-ko Krsmamovdč. Študentje so predsedndku "Eitu in drugdm našim najvišjim voditeljem pripravili umetniški program. Pri večerji se je predsednik Tito v razgovoru spomnil tudi na prisrčno srečainje z zborom Branka Krsmanoviča pred svojo rezidenco v New Yonku. Z avtobusom ali peš? — Tafco se te dlni sprašuje 44.000 beograjiskih študentov, ki jdm mestoo prometno podjetje name-rava vzebi pravico do znižane cene na avtobusu. Do sedaj je sekretariat za finance LR Srbije plačeval razliko v višini 18 mi-lijonov. Reden prevoz iz periferije v središče mesta bd študenta brez znižanja stal 3000 din na mesec.