242 Pesmi. kjer se je seznanil s Puškinom. — Vroča želja njegova je bila, da obišče Italijo. L. 1829 napoti se res s pesnikom Ody-niecem proti jugu. Potoma obiščeta v Weimaru sivega Goetheja. Vendar se ni razvilo med njima nikako prijateljstvo. Seveda Goethe je stal na vrhuncu slave, torej se ne čudimo, če je preziral blagega, nadarjenega, mehkega, pa revnega Poljaka. V Rimu bi se bil pesnik kmalu oženil. Vse je bilo že skoro pripravljeno na to, čakali so le, kateri čas si bode sam določil. A Mickievvicz se premisli in nemudoma odpotuje v Švico, kjer ostane v svežem gorskem zraku do 1. 1831, od todi ide v Pariz in potem v Draždane. Tu so čakale pesnika žalostne novice. Upor, ki so ga nesrečni Poljaki osnovali, bil je zatrt, Rusi so zaseli glavna mesta, sumljive osebe pa pregnali. Človeku, ki ljubi svojo domovino tako iskreno kot Mickiewicz, ne more poražena domovina dati utehe in tolažila, Vrnil se je torej v Pariz, kjer se je boril z malimi izjemami skoro do smrti za vsakdanji kruh. L. 1834 se oženi z umetelnico Solino Szymanowsko. Da bi si zboljšal gmotne razmere, poskusi svojo srečo v francoščini in spiše igro, ki pa ni bila sprejeta ; umevno : Mickiewicz ni imel srca, da bi se mogel laskati s svojim peresom Parižanom-lahkoživcem. A kmalu se mu obrne na bolje. (Konec.) Spoznanje. prijatelji, vi duše pol, j^Ki z vami pil bi slast in bol. «P Kako vas tuj je solzni dol!1) Slabosti ure, čas uteh In, up in strah in bol in smeh — Razkrival vam sem v solnenih dneh. ,Prijatelj' — prazno je ime: Zvesto srce, roke zveste — Kot redke pravljice zvene. A skrivnim upal sem pastem: Kar komaj pomnim, komaj vem, Odkrito vsem je že ljudem. Prijateljstvo, lažnivi znak, Teman ti mrak, ti si težak Življenja mojega oblak! <*3 Slavin. Reka. J^Eeno teče reka motna ^/.Trudno v ločje pljuska val, lF Na zrcalo pa pohotna Trava vleera se iz tal . . . Ni to reka, mrkla reka, Ni to reke trudni val: To življenje je človeka, Ki uzore je prodal! 1) Tuj česa, osobljon česa = prazen — brez česa. (Levstik.) Slavin, r<*>