sLo\)ensk<\ MiRčN BOŽIČ IN S1HEČNO VETO 2000 ŽELITA VR£t»iiŠTVO IN V/TRAVA SLOVENSKE DRŽAVE 11 A LETNIK 1L (49) NOVEMBER-DECEMBER 1999. ST. 11/12 NO 11/12 Božič v Sloveniji nekoč Erma Meško Od vseh praznikov se ga najbolj veselimo in z velikim hrepenenjem in notranjim nemirom pričakujemo. Ko pride, si drug drugemu prisrčno voščimo božično srečo, milost in mir. Pri nas doma smo živeli urejeno družinsko "življenje, ne v razkošju, a pomanjkanja nismo čutili. V adventu smo hodili k zornicam. Treba je bilo zgodaj vstati in mene je bilo vedno strah, ko sem šla ob gozdu v cerkev, ker se je ob tistem času stanovitno oglašala sova uharica, a kateri sem nekoč slišala, da sluti smrt. A vse je bilo pozabljeno, ko sem potem pri maši slišala prelepe adventne pesmi, posebno tisto polno hrepenenja: Vi oblaki ga rosite... Po večerih smo pripravljali vse potrebno, da bodo naše jaslice lepe, izvirne in drevešček dovolj obložen. Saj ni bilo denarja za dragocene obeske, ziatili pa smo orehe, izrezovali mrežice iz različnega papirja, da smo vanje polagali jabolka in druge dobrote in so se od teže lepo raztegnile, da se je videlo kako umetno so izrezljane. Težko in z velikim veseljem smo pričakovali sveti post, da smo popoldne postavili jaslice in okrasili smrečico. Ko je bilo vse na'red, postavljeno in očiščeno je navadno bil že večer - sveti večer. Oče je prižgal svečke, poklicali smo vse domače, da smo pred jaslicami zmolili in zapeli večno lepo: sveta noč, blažena noč. Potem smo šli v procesiji okoli hiše. Oče je nosil lopatico z zarečim ogljem, na katerem se je žgalo kadilo, da je kar zadišalo po blagoslovu, mama je držala v rokah kozarček z blagoslovljeno vodo in z rožmarinovo vejico kropila na vse strani, mi otroci smo spotoma glasno molili očenaš za očenašem. Pokropili in pokadili smo pri vsej živini, v vseh shrambah in tudi v vseh sobah. Ko je bilo to končano,je vsa hiša dehtela po kadilu in nam dala čutiti skrivnost svete noči. Povečerjali smo , nato pa šli v hišo , kjer so stale jaslice in med prijetnim, pripovedovanjem, petjem in branjem čakali, da pride ura, ko bo treba oditi k polnočnici. Zvezde žare nocoj v svetlo noč tako kot nekoč, a v dušah nam spi spomin davnih dni... Kje si domovina? Svetlo žari nocoj spomin v očeh na tujih tleh, nocoj nam v srcu žari vsa domovina. Marija - begunka je z nami, prišla k nam z Brezij, Višarij in s Ptujske in Svete gorš in z Zaplaza, Gospe svete Saj v Tebe, Mati, edino trdno v bridkosti zaupamo vsi. Daj, resi nam domovino, daj tople ljubezni ji, da ji miru! Glej, Mati, slovensko srce krvavi, daj, združi nas, reši pogube, da zopet kot bratje poromamo vsi na Brezje, Višarje, na Ptujsko in Sveto goro, na Zaplaz in h Gospe sveti, sovraštva in zlobe oteti, ljubezen do tebe prevzeti! Slovenska beseda je z nami, ki k Bogu pota odkriva, ljubezen matere skriva, v njej skrita je skrb očeta, v njej živa so mlada leta, v njej pesem je neizpeta. Zaklade hrani neznane in vez je Čez oceane. V njej šum rek je, gora', pesem cest in morja, gozdov in trat, kakor žarek je zlat iz domovine... SPOMIN NA BEGUNSKI SVETI VEČER Erik Kovačič Vse reke so z nami, gore in vasi, dolenjski nam griči žare v očeh in v srcih je skrita lepota gora' tu burja se s kraškimi bori bori in štajerske vinske gorice nocoj so z nami na tujih tleh, pri nas se val morja z valovi igra, domaČe so z nami stezice. Nocoj še mrtvih nam vzbudi spomin. O koliko bilo je bolečin! Odšli so v dežele neznane zaceljene niso še rane. Dolga je, dolga je vrsta, ki jih tujina je vzela in jim ob sveži gomili navčka cerkve domače pesem v slovo ni zapela. Smrt je objela očete in se sklonila nad brati, trgala je sinove, može je metala v grobove ženine je ljubeče ropala zemeljske sreče... In naši navčki še danes pojo : Rab, Gonars, Renicci, Dachau, mrliči koščeni, udrti iz mlinov smrti v tujini, v Kočevskem rogu umorjeni junaki so domovini za zmago resnice, za zmago pravice preroki... Zvezde žare nocoj v sveto noč tako kot nekoč, a v dušah nam spi spomin davnih dni... Kje si domovina? Nocoj smo te v srca vklenili, pri jaslicah smo pomolili in ko smo pri jaslicah zbrani ni dragih in ljubljenih z nami, le v srcu ves dom nam žari. Iz jaslic se Jezušček sklanja in rojstvo pravice oznanja ob polnoči... Erik Kovačič: Romar na beli cesti Spittal, 1946 slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates: $15.00 per year $1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave. Toronto, On. M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga. Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Država Zastopnika: Slavko Skoberne Espana1316 Castelar (1712) Prov. Buenos Aires Argentina Avguštin Kuk 16 Northfield Rd. Scarborough, Ontario M1G2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387 TELEPHONE #(416)766-4848 FAX # (416) 766-7088 Letna naročnina: Za Kanada in ZDA $15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. STUDIA SLOVENICA Raziskovalni institut / Research Institute Ravnatelj / Director Dr. Janez A. Arnez p.p. 28, SI-1210 Ljubljana - Šentvid, Slovenia Dragi Slovenski/a prijatelj (ica)! Na prvi pogled nekateri 'popisani stari papirji' ne izgledajo prav nic pomembni in zato gredo v smeti. V resnici pa so morda ti zavrzeni papirčki pomemben delček za odkrivanje pretekle ali pa pisanje sedanje slovenske zgodovine. Gotovo ste ze kdaj videli mal pobarvan kamenček, ki je samo kamenček in nic drugega. Ce pa imamo nekaj stotin teh kamenčkov pa lahko, zlozeni v nekem redu, predstavljajo lep mozaik. In podobno je s papirčki. Vsak od njih nam lahko nudi neko informacijo, neko vez ali nek napotek za celotno sliko dogodka, društva, gibanja, osebnosti itd. Zato Studi slovenica vneto zbira vsakovrstno gradivo, ki bi moglo na en ali drug način cim bolje prikazati slovensko preteklost in sedanjost. Vsi stari papirji, brošure, programi, zapiski itd. so del slovenske narodne kulturne dediščine - cuvajmo jo. Predno stvari zavrzete, malo pomislite, ce z uničenjem gradiva ne delate škode slovenski kulturi. Ce jih odstopite institutu Studia slovenica, Vam bomo iskreno hvaležni. Lep slovenski pozdrav KONCERT MATJAŽA ROBAVSA Nadaljevanje iz prejšnje Št. Okrog 250 poslušalcev je ob koncu koncerta našega umetnika nagradilo s stoječim aplavzom. Med njiimi so bili mnogi javni delavci v slovenski skupnosti: častni konzul Republike Slovenije Jože Slobodnik, čc. gg. Ivan Plazar in France Turk, Ivan Plut od Vseslovenskega kulturnega odbora, dr. Franc Habjan od Kanadsko- slovenskega kongresa, dr. Tone Kačinik in Milena Soršak od Slovenske radijske ure in še kdo. Ema Pogačar, predsednica Slovensko-kanadskega sveta in Blaž Potočnik, ravnatelj slovenske šole, sta pripravila in vodila celotni program. Skupno z Majdo in Marjanom Resnikom, Andrejem Pahuljem so v vsestransko zadovoljstvo priredili Slovencem v Torontu nepozabni kulturni večer. Kulturni programi, kot ga je izvajal Matjaž Robavs, so naše narodno bogastvo, naše spričevalo za v svet, kjer danes živimo. So pripravljeni za vse ljudi dobre volje. V petek 30. julija smo ta zaklad v polni meri prejemali. Matjaž Robavs ni samo operni pevec. Je slovenski fant, ki mu cerkveno petje, osebno Marijine pesmi, vro iz vernega srca. V nedeljo 1. avgusta je pri Brezmadežni ob desetih dopoldne s petjem spremljal sveto mašo. Na orglah je igral Andrej Pahulje. Na prvi petek, 6. avgusta pa je pri Mariji Pomagaj zaključil svoje pevsko potovanje med torontskimi Slovenci. Z orgijami je spremljal Jože Oražem. "Večerni zvon...tvoj glas poslušam iz daljave...Ave Marija ..." Matjaževa zadnja pesem v Torontu še vedno odmevav naših srcih in povezuje dve domovini, dvoje domov, kjer naj ljubezen do zemlje slovenske, do Marije in Njenega Sina stoletja še ohranja nas rod... Na tem mestu se družina Rudija Resnika, ki je rodni stric Matjaževe mame Kristine iskreno zahjbvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k Matjaževemu koncertu, delavcem in udeležencem, tudi čč. gg. Tinetu Batiču in Ivanu Plazarju za prijazna oznanila v cerkvah in uporabo nevvtorontske dvorane. Mlademu umetniku Matjažu želimo mnogo uspehov v glasbenem svetu in pričakujemo, da njegova zvezda kmalu zašije na slovenskem kulturem nebu. ŠE KDAJ NA PONOVNO SNIDENJE V KANADI!. Anica Resnik. le vkup, le vkup le vkup, le vkup SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA. SLOVEHUE , SLOVENSKI KR$CANSKI;-.DEMOKilATj..... - SLOVENSKA, DEMOKnAT/ČtfA-ZVEZA ^-v^M^A-Z^^^iM«?^.____________ SLS + SKD V POGAJANJIH Zadnje čase je spričo približajocih se državnih volitev zanimanje za združitev zgoraj omenjenih političnih strank v Republiki Sloveniji zelo pereče. Pogovori in razgovori se označujejo kot zelo pozitivni, a se dejansko ne premaknejo iz mrtve točke. Ena stranka dolži drugo, da pogovorov ne sprejema resno in tako zavira nujno potrebni razvoj v demokratsko družbo. S.D. je že pozivala na ponovno oživitje "DEMOSA", ki bi združil vse pozitivne stranke na prihodnjih volitvah. V tem smislu piše tudi dr. Franc Zagožen, predsednik G.O. SLS, v časniku Demokracija, dne 11. novembra t.l. ko OPOZARJA VSE, ZLASTI PA LASTNO STRANKO, DA JE SEDAJ ZADNJI ČAS, DA ZAPUSTI SVOJO NEGOTOVO IN DVOMLJIVO SAMOSTOJNOST IN SE ZDRUŽI, (ali vsai poveže op.ur.) Z DRUGO KATOLIŠKO STRANKO V ENO SILO." + LEO ŠTUKELJ v Vest, da je olimpionik Leon Stukelj par dni pred 101. rojstnim dnemv Mariboru tiho in mirno zaspal večno spanje, je globoko pretresla vse Slovence, tiste doma, kot po širnem svetu, kjer so ga srečali. Tudi v Toronto je prispel pred kratkim, da ja ne bi koga prezrl, ko se je od vseh poslavljal. Boli nas misel, da država, kateri je dal ponovno svetovno pozornost na Olimpijskih igrah v Atlanti, ni imela srca, da bi mu še v življenju vrnila zaplenjeno hišo v Mariboru. Slovenskemu narodu, še posebno sorodnikom, izrekamo iskreno sožalje. PREK 1919 1999 MURJE V nedeljo popoldne 21. novembra 1999 smo se zbrali v zelo lepem številu v cerkveni dvorani Marije Pomagaj, da proslavimo 80. obletnico priključitve Prekmurja Sloveniji. Lojze Žižek nas je, pod pokroviteljstvom Društva Večerni Zvon, obogatil z lepim programom. S pesmijo, skioptičnimi slikami in besedo nas je povabil v ono majhno lepo deželico razpeto med Muro in Rabo, obljudeno z ljudmi dobrega in gostoljubnega srca. Proslava se je začela s kanadsko in slovensko himno, katero sta zaigrala Matija Lebar in John Kolenko. Jože Hozjan je pozdravil, veleposlanika dr. Božota Ceraija, Častnega konzula g. Jožeta Slobodnika, častito duhovščino in vse navzoče prijatelje. Na to je povabil veleposlanika za nekaj besed. Njegov nagovor navajamo v celoti: "Dober den, Bog daj dragi Prekmurci: Mislil sem že, da bo 80. obletnica priključitve Prekmurja Sloveniji nekako šla tiho mimo vas kanadskih Slovencev, ko me je prijetno presenetilo vase vabilo prekmurske skupnosti na današnjo slovesnost". Prekmurski Slovenci so bili v preteklosti, se posebno pod Štefanovo krono izpostavljeni silovitemu raznarodovanju. Kljub vsemu pa madžarski vladarji niso mogli zatreti prizadevanj narodno ozaveščenih rojakov, med njimi je bilo tudi veČ duhovnikov, ki so se stoletja ločeni od matičnega narodovega telesa, med Muro in Rabo, prizadevali za ohranitev svoje slovenske identite in celo več. "Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavljamo, da smo vsekakor bili in hočemo biti in ostati Slovenci. Mi hočemo biti združeni s Slovenci na drugi strani Mure v Združeni Sloveniji" je v bogojinsko resolucijo ob koncu 1. svetovne vojne zapisal tamkajšnji župnik Ivan Basa. To željo je dokončno potrdil mogočni ljudski zbor v Beltincih avgusta 1919. S sklepi Pariške mirovne konference in kasneje $ Trianonsko meddržavno pogodbo so prekmurski Slovenci (južni del) prvič ne samo državnopravno temveč tudi jezikovno in civilizacijsko kulturno zaživeli skupaj z ostalimi deli slovenskega naroda. Konec 1. svetovne vojne pa je prinesel slovenskemu narodu tudi veliko bridkosti, saj je bil razdeljen med štiri države. Izgubili smo četrtino etničnega ozemlja na Primorskem, Koroškem in tudi slovensko Porabje. Tudi čas po priključitvi matičnemu narodnemu telesu ni vedno prinesel le zadovoljstva ampak marisikdaj tudi razočaranje in težko življenje. Zaradi tega so se Prekmurci izseljevali ne samo v druge dele Slovenije, ampak tudi čez mejo, tudi v Kanado. Za prekmurskega človeka, ki je izredno navezan na svojo rodno zemljo ta ločitev ni bila lahka. Velikokrat sem od marsikaterega prekmurskega M h govornika slišal: Prekmurje je doma, Prekmurci pa smo po celi Sloveniji in po vsem svetu". S samostojno Slovenijo se je marsikaj spremenilo na bolje in prepričan sem da bo to veljalo tudi za naŠe Prekmurje. To postaja vse bolj razviti del Slovenije, ki ga odlikuje narodnostni, kulturni in verski pluralizem, multikulturnost in spostovanje razlik. Dovolite, da se vseh tistih Prekmurcev in ostalih, ki so k temu prispevali spomnim s sledečimi besedami: "NA VEKE ŽIVE', /ŠTERI ZA DOMOVINO MERJE". Temu toplemu in poučljivemu pozdravu je sledil dvodelni program, katerega so vodili Jože Hozjan, Agata ZoldoŠ, Miha Zakojc in Marjanca Padar. Program se je začel s pevsko skupino pod vodstvom Lujza, ki je zapela Račicev OČe naš, ganljiv pomurski napev in Kelklovo (SrČen) Slovensko Krajino, katero je uglasbil Dr. Cigan. V stvarno preteklost in značaj te majhne deželice nas je povedla Fticarjeva pripoved, katero je podal Žižek v sočni prekmuski "reje i". - Slišali smo izpoved S. Zvera "Daleč od Doma ... Slovenska Krajina", katero so prebrali Marjanca Padar, Milan Vinčec in Lujz Žižek. - Črtico nemirnega popotnika in plodovitega pisca Evalda Flisarja, "Prekmurje, moj dom" je prebral Miha Zakojc. -Štefan Ritlop pa je za konec prvega dela programa prebral oznanilo o osvoboditvi, "Prekmurskim Slovencom na znanje", katerega je objavil v tedniku Novine, njegov urednik in ustanovitelj Jožef Klekl st., pet dni po priključitvi Prekmurja Sloveniji 17. avgusta 1919 -NOVINE so postale temelj novi pismenosti, ki se je razvila v prekmursko književnost in umetnost. Po kratkem odmoru nas je pevska skupina spet pozdravila s svojimi lepimi glasovi in prisluhnili smo prekmurski ljudski "Vsi so venci bejli" in slovenski narodni "Kje so tiste stezice". Pesnika Jožefa Basa nam je predstavil Miha Zakojc, njegovo pesem "V spomin" pa je citirala Lidija Fotivec. O dr. Vilku Novaku in njegovih zaslugah je spregovoril Miha Zakojc, Lojze Žižek pa nas je seznanil z njegovo razpravo "80 let svobode". Štefan Ritlop je prebral Sirahovo zahvalno pesem v posvetilo slavnim možem Prekmurja. Zaključek programa je pričel z VenČkom Viz Okrogline Slovenske, ki ga je zaigrala glasbena skupina: John Kolenko, Silvija Kolaric -Ovčjak, Marjan Kolarič in njihov vodja Matija Lebar. TemuVenČkuje sledila najprej Lujzova zahvala vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli pri oblikovanju in izvedbi te pomembne obletnice dežele na levem bregu Mure. Njemu pa seje zahvalil Jože hozjan ob navdušenemu ploskanju stoječe množice in povabil vse navzoče na dobrote, ki so jih pripravile in postregle marljive roke dobrih prekmurskih žena., da si ob njih izmenjamo prijazen pozdrav in besedo. Se predno smo se odzvali temu povabilu, nam je pevska skupina zapela v slovo tri pesmi, v srce segajoče melodije "San se Šetao ... , Edna ftica priletejla ... in Sou san gor po Bukovji" ... P.S. Ured. S.D.: Ob tej priliki se nam zdi umestno omeniti zgodovinsko dejstvo, o katerem smo v Slovenski drŽavi že pisali in katerega nekateri zgodovinarji radi zamolcijo. Gre za prispevek dveh teoloških profesorjev, dr. Matija Slaviča in dr. Lambert Ehrlicha, ki sta Teritorijalni komisiji pariške mirovne konference, s sodelovanjem prof. Kovačiča, Petkovška in Majcna pripravila dokumentacijo (dr. Slavič statistične podatke o prebivalstvu severne meje Prekmurja in prof. Lambert Ehrlich mape etnografske in geografske meje. Ta dokumentacija je mnogo pripomogla, da je ameriški univerzitetni profesor dr. Johnson iz Columbija Univerze prepričal člane komisije o pravičnosti slovenskih zahtev, da so glasovali v prid Slovencem. Pokojni Oton Župančič je po svojem obisku Prekmurja v maju 1934 zapisal v potopisu med drugimi spoznanji naslednje ... "Slovenija mora poznati tudi svoje obrobne pokrajine, ako hoče poznati sebe .... In za Slovenijo v celem mora biti važno tudi to: kaj klepeče štrk na dimnikih, kaj meljejo mlini na murskih ladjah".... Ta spoznanja je skupina, ki je pripravila to slovesnost, na svoj sten način uprizorila in prikazala svoj domači kraj. Prekmurje je doma. Premurci pa povsod po "SVEJTI" Čestitamo! Iz ljubezni do Prekmurja, kjer sem se vzgajala za življenje v rani mladosti. Cvetka M. Jakus OB BEATIFIKACIJI ŠKOFA ANTONA MARTINA SLOMŠKA Govor na clevelandski radijski oddaji "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije' Slovenija je danes uglašena v eno samo praznovanje. Gluho in nemo moro težke krivde preteklosti, v katero so uročene oblastvene plasti ljudstva in njih privrženci ter je ne more prevpiti in prepoditi hrup razuzdanih puhlih veseljačenj, preplavljajo danes neizmerne duhovne radosti. Do neba kipijo in pljuskajo do samih nebeških vrat, kjer vabijo koordinate večnosti Vseprevevajoče navdušenje je še prisrčnejše, kakor ob prvem srečanju, ko se je te razbičane zemlje prvič dotaknil blagoslov Svetega očeta, ki je od takrat ves naš, saj z nami govori po naše in pred vsem svetom daje priznanje jeziku maloštevilnega naroda. A danes nam je še posebno drag. Za par ur je prišel posebej k Slovencem in jim tik pred začetkom novega tisočletja prinesel dragocen dar, potrditev vesoljne cerkve, da je človek, ki je izšel iz tega naroda škof Anton Martin Slomšek prištet med blažene in s tem dosegel čast oltarja. V središču vsega je danes podoba tega našega nebeščana. Anton Martin Slomšek je bil rojen na Slomu pri Ponikvi na Štajerskem leta 1800, istega leta kot v Vrbi France Prešeren. Ker je bil v zadnjem času veliko napisanega o Slomšku, ne bom ponavljal osebnih podatkov, ampak naj iz njegove bogate življenske zgodbe omenim samo tri njegove najvažnejše poteze: da je priklical v življenje Mohorjevo družbo, da je napisal vzgojno knjigo Blaže in Nežica v nedeljski Šoli, ki so jo takrat prevedli v češčino, iz Moskve pa naroČili osemdeset izvodov knjige v originalu in jo uporabljali na univerzi v Petrogradu kot pomožno branje pri pedagoškem pouku. Tretja nadvse pomembna poteza pa je bila, da je sedež škofije prenesel iz St. Andraža v Labodski dolini v Maribor ter >fjii Staj« združil skoraj vse Štajerce. Kar je naredil Prešeren za naše slovstvo in za predramitev slovenskega izobraženstva, to je Slomšek storil za duhovno in narodno prebujenje najširših slovenskih množic. Škof Slomšek je v slovenskega Človeka vtisnil tisto duhovno podobo, ki ga je uvrščala med poštenjake, dobre ljudi, o Čemer za pretekle čase navaja veliko dokazov dr. Anton Trstenjak. Svobodomiselstvo, kulturno-bojni liberalizem, ki je bil že trakrat razširjen med Nemci, se je znesel celo nad mrtvim Slomškom, ko je drhal mariborskih pristašev po koncu pogreba pridrla in v odprto grobnico pljuvala ter vpila: "Na, tu imaš ti slovenski svetnik!" Kulturni boj proti cerkvi in veri je potem, še potenciralo gibanje komunizma, katerega pogubnost je Slomšek že takrat v naprej videl in ostro obsodil. In ko so slovenski komunisti pričeli izvajati svojo revolucijo so najprej začeli pobijati tiste, ki so nosili v sebi od dedov prejeto izžarevajočo duhovno podobo, tisto, ki jo je v slovensko dušo z vso skrbjo in ljubeznijo zarisal škof Slomšek. Takrat je na slovenski zemlji začela teci kri mučencev. Ves čas revolucije in ob njenem koncu so množično pobijali ljudi, ki so živeli iz Slomškovega izročila. Tako, da se je kot v videnju svetega Janeza "dopolnilo število njih, ki so oprali svoja oblačila z Jagnjetovo krvjo in s palmami v rokah slavijo Gospoda" - poleg 12 tisoč zaznamovanih iz vsakega rodu Izraelovih sinov tudi 12 tisoč iz slovenskega rodu. Pol stoletja so potem zmagovalci to duhovno podobo slovenskih ljudi ubijali in teptali v zemljo, da ne bi nikoli vec pognala. Zdaj je to duhovno izročilo vpleteno v nebeški sij, ki obkroža glavo blaženega škofa Antona Martina Slomška, nebeškega priproŠnjika in zavetnika slovenskega rodu. Naše duhovno tako izropane razdejane in opustoŠene zemlje se je zdaj dotaknilo nebo. Vsa Slovenija je danes en sam oltar blaženemu Škofu Slomšku v čast. ' Tudi Slovenija v svetu. Tudi do nas v Clevelandu seže ta oltar. Tudi mi praznujemo, saj je v naših srcih ostalo neuduseno Slomškovo duhovno in narodno izročilo. Mi, ki smo prišli sem kot begunci, nosimo v srcih duhovno tradicijo, ki gre vse nazaj do Slomška in iz nje živimo. To je naša moč. Mi nismo izseljenci kot tisti pred nami, ki so prišli sem za boljšim kruhom, za udobnejšim življenjem, ali tisti za nami. Mi smo poseben rod. Vsak izmed nas ima svojo zgodbo in nihče od nas, razen par izjem, ki so si že onstran morja načrtovali svoje kariere, in se kot lepi priliki za vselitev pridružili nam, ne more reči, da v njegovi zgodbi ni božjega posega, da si je rešil življenje sam od sebe. Bog nas je izbral. Vpričo tolikega kajnovskega ubijanja, je sklenil zavezo z nami. Popeljal nas je skozi rdeče morje krvi, kjer je grozila smrt od vsepovsod, nas rešil in nas poslal v svet kot pričevalce. Zato je v naših srcih Bog, ki smo mu zvesti pa tudi Slovenija, ki jo ljubimo. Slovenija v svetu živi! To je prav zdaj pokazala proslava 50 obletnice našega prihoda, ki je izražala tudi globoko hvaležnost in vdanost tej deželi, ki nam je ponudila zavetje in je našim otrokom rojstna domovina. Na ta današnji praznik lije nebo posebno obilje milosti na slovensko zemljo in na tam zbrane okrog Svetega očeta. Tudi naš Korotan, Slomškov krožek in drugi, ki jim je bil dano, so med to množico. Pa lijejo žarki milosti tudi na nas, na našo Slovenijo v svetu, ki jo krije isto nebo. Slovenska domovina prejema iz božjih rok blaženega škofa Antona Martina Slomška kot priprošnjika in zaščitnika Slovenije in slovenskega naroda, da bo ta pod njegovim varstvom znova obudil v sebi tisto duhovno podobo, ki jo je v njegovo dušo z očetovsko roko vtisnil v času svojega zemeljskega bivanja sedanji nebešČan. Nebo pa pošilja tudi nam Sloveniji v svetu blaženega škofa Slomška kot varuha, priprošnjika in zaščitnika, da bo mogla stati mu obstati dokler nove generacije Slovencev ne položijo odrešene slovenske zemlje pred božji prestol in bodo Slovenci v en glas zapeli s Slomškom njegovo "V nebesih sem doma"... Slovenski narod je dobil svojo lastno državo in se tako potrdil pred svetom. Na to smo ponosni tudi mi. Zdaj je dobil potrditev tudi pred vesoljno Cerkvijo z blaženim Škofom Slomškom. Zavedimo se tega v vsej polnosti! Povabimo ga v svoj družinski krog! Naj se naše molitve vključno s prošnjami k našim mučencem iztekajo zdaj s prošnjo "Blaženi Škof Slomšek, prosi za nas Boga!" Milan Pavlovčič Škofijska hisa v Mariboru, v kateri je Slomšek prebil zadnja tri leta življenja. O BERMANOVEM DOSEJU. Na knjižnih policah v Sloveniji se je v zadnjem času pojavil Bermanov dosje, delo vseučiiškega prof. in gospodarskega strokovnjaka dr. Aleksandra Bajta. Delo izvira iz I. 1995. v času avtorjeve upokojitve. Bajt odkriva v delu svojo življensko pot, posvečeno mlajšim rodovom, ki niso doživeli komunistične revolucije in državljanske vojne. Tem velja Bajtova oporoka: "Državljansko vojno so pred 60 leti povzročili komunisti. Zaslepljeni s svojo ideologijo so neodgovorno poslali v smrt na desettisoce ljudi. Med štiriletno morijo so počenjali natančno isto, kar so očitali svojim političnim nasprotnikom: pobijali, mučili, požigali, legali in kolaborirali s silami osi." Dr. Bajt ni bil član komunistične stranke (JKS), tudi ni prosil za sprejem; po vrnitvi v Jugoslavijo, pa je prevzel službo v zvezni titovi vladi. Dr. Bajt je spomladi 1945 dočakal na Poljskem sovjetsko invazijo in sodoživljal komunistična nasilja. Tu je tudi prvič slišal o jaltski konferenci. Kot mnogi, se je tudi on vdajal umisljenosti, da bo v Jugoslaviji zavladal demokratični režim in koalicija JKP s člani kraljeve londonske vlade. Iz zaporov v Backi Topoli je pisal prof. E. Kocbeku, takratnemu prosvetnemu ministru, da bi zvedel o možnosti nove demokracije. Kocbek mu ni odgovoril. Vendar se je odločil, da odpotuje v Beograd. Tu je srečal Vando Ziherlovo, Borisovo sestro. Po njenem priporočilu ga je sprejel Leskošek-Luka, minister za industrijo in rudarstvo. Po polurnem pogovoru je postal ravnatelj tovarne nogavic v Polzeli v Savinjski dolini. Dr. Bajt trdi, da sta Tito in Draža Mihajlovič bila enotna za spremembe sistema v bivši Jugoslaviji. Tito je hotel boljsevizacijo, general Mihajlovič tudi. Dr. Bajt je v življenju mnogo potoval. V svojem obširnem delu večkrat ponavlja dogodke. Po vrnitvi iz Londona se je prevozil po celi Bosni in Hercegovini. Hotel je postati priča zgodovine. Spominja se obrazov sovraštva, ko so ljudje opazili na njegovem avtomobilu ljubljansko tablico. Za sigurnost življenja je rabil jekleni jopič. Nekateri očitajo avtorju fatalizem. Stvarno je vprašanje Mirana Lesjaka avtorju: "Mnogo, kar ste napisali, danes ni mogoče oporekati. Toda takrat, leta 1941. ko si se moral odločiti, ali boš šel v hosto, ali boš delal revolucijo, ali je ne boš delal, ijudje vsega tega niso vedeli, saj niso bili jasnovidci..." Aleksander Bajt na to "To, da bo zmagala protifašistična koalicija, so vedeli levi in desni. To so vedeli tudi tisti domobranci, ki so prisegli na štadionu. Domobranci so v prisegi vendar govorili o slovenski domovini! Hitlerju pa niso neposredno tako nič prisegli. Celotna strategija protikomunističnegs odpora je bila ta, da se po koncu vojne pridružijo zavezniškim silam. To so predvidevali slovenski domobranci, hrvaška vojska in jugoslovanski četniki. ZAKAJ DR. BAJT OBSOJA KOMUNISTE Komuniste obsoja, ker so sprožili oborožen odpor. Obsoja jih zato, "ker so šli v odpor brez soglasja osnovnih političnih skupin, vsega prebivalstva. Njihov pristop k osvobodilni vojni je bil izrazito nedemokratičen in pri polni zavesti. Trdim, da so storili velike zločine. E. Kardelj se je I. 1945 prikazoval kot velik humanist, toda ON JE BIL TISTI, KI JE OD PARTIZANSKIH POVELJNIKOV ZAHTEVAL, DA IZVAJAJO TEROR. OBSOJAM JIH, KER^SO ŠLI V VOJNO, DA BI POSTAVILI BOLJSEVISKI SISTEM, KER SO LJUDI IZRABLJALI ZA DOSEGO SVOJIH CILJEV." Bajtova ocena zavezniške politike v Beogradu je stvarna. Slovenski domobranci in četniki smo vedeli kaj dejansko zasledujejo zavezniki s politiko do Tita in Draže Mihajloviffa. Roosevveltu in Churchillu bi bilo žal za vsakega zavezniškega vojaka, samo da ne bi bili "kanonski futer" za zavezniške koristi. Bajtove razlage o tej politiki bi zaslužile pozornost vsem zgodovinarjem v resno zgodovinsko presojo Slavko Skoberne Stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru, v kateri je skof Anton Martin Slomšek doživel slavje sprejema in le večje slavje pogreba. ^Jfs Profesor dr. Bogdan Novak Je v mesecu oktobru praznoval osemdesetletnico svojega produktivnega življenja. Rojen je bil v Ljubljani a se je pozneje v življenju mnogokrat selil, sledeč očetu - višjemu poštnemu uradniku -po raznih krajih Štajerske: Maribor, Celje, Šmarju pri Jelšah, Kozjem. Tako je bil primoran menjavati tudi šole: 1-5 gimnazije v Celju, 6-8 v Mariboru, kjer je maturiral. Leta 1941 se je iz Štajerske umaknil v ljubljansko provinco, kjer je bil vpisan na univerzo (juridično - pravno fakulteto). Tam je tudi diplomiral v januarju 1944. Na Štajersko se ni vrnil, saj so mu Nemci v maju 1942 ustrelili očeta. Leta 1945 se je umaknil preko Koroške in Tirolov v Italijo v Rim, kjer je bil v službi angleške posadke na Caracallah. Od tam se je 1. 1946 preselil v Trst, kjer je nastopil službo učitelja in se vključil med slovenske kulturne delavce (prof. Peterlina, Beličiča, PoŠtovana in še drugih stražarjev), s katerimi je deloval že popreje v Rimu v okrilju AKCIJSKEGA ODBORA ZA SUVERENO SLOVENIJO. Pri tem so sodelovali še dr. Jež, Mirko Javornik, profesor Dr. Felicijan, dr. Šah, Josko Sauli, Šorli in še drugi, ki so bili pozneje podpisniki SLOVENSKE IZJAVE ZA NEZAVISNO, SUVERENO SLOVENIJO. Leta 1951 se je preselil v USA, kjer je poleg služb nadaljeval s Študiji zgodovine in dosegel Master diplomo na Loyola Univerzi, nato na ChicaŠki univerzi diplomo PH.D. Za doktorsko tezo je napisal knjigo TRIESTE, 1941-1956, ki bila visoko upoštevana, ne samo pri Italijanih, ampak tudi pri drugih narodnostih. Prof. J.B. Duroselle, iz Sorbonske univerze v Parizu, priznani strokovnjak za Trst se v knjigi Le Conflit de Trieste o prof. Novakovi knjigi izraža zelo pohvalno. Podobno tudi Diego de Casstra, ki sam napisal vet knjig o Trstu, je na predavanju v Trstu naštel celo vrsto pisateljev, ki so pisali o Trstu, s pripombo, da so po njegovem mnenju najbolj važni samo dve knjigi: dr. Durosell in druga, ki izšla v Chicagu, prof. Bogdan Novakova. Tudi slovenski zgodovinar Metod Mikuž jo omenja, in v svojih predavanjih navaja odlomke. Drugi komentatorji: John C. Campbell (Excellent histoiy...) Geoffrey Cox: Trieste, by B. Novak, is the leading authority of this period, "Alfred Connor Bowman, Allied Forces, polkovnik, ki vodil civilno upravo cone A Julijske krajine, je zelo cenil moje delo o Trstu, o čemeer pričajo številna pisma. Bil je z njim v tesnem stiku do njegove smrti 1982. Trpeča cerkev v Sloveniji Nacionalšovinizem v Avstriji Po letu 1918 se izvaja na Koroškem kazensko premeščanje duhovnikov na nemške fare ter nameščanje nemških duhovnikov na slovenske. Vrsta duhovnikov je kaznovanih in zaprtih. Drugi se v smrtni nevarnosti zatečejo v Slovenijo: pisatelj Ksaver Meško, župnik Arnejc, prof. Lambert Ehrlich, dr. Alojzij Kuhar, dr. Gregorij Rozman... Nacizem leta 1941 Štajerska in Gorenjska - škofija Mariibor/ Lavantinska in pol škofije Ljubljana. Od 605 duhovnikov je bilo v prvih tednih nasilno izgnanih 545. Od the jih je 22 pomrlo v taboriščih, zaporih ter bilo usmrčenih. Škof Tomažič je bil interniran. V komunistični revoluciji 1941-1945 - 1990 je bilo po vsem Slovenskem ubitih 186 duhovnikov, 65 bogoslovcev, 30 redovnikov (ic) ter na stotine vernih in vodilnih laikov. Nad 500 duhovnikov je bilo interniranih, Škof Rozman v montiranem procesu obsojen, škof Vovk zažgan, naslednja škofa Pogačnik in Lenič v zaporih. Po Nedelji 14/11/99 Izšle so tri izdaje; angleško izdajo z avtorskimi pravicami pa je odkupila Ameriška NAVY MILITARY SCHOOL, ki jo je uporabljala kot "reference book" z pravico razmnoževati in objavljati citate za študente. Poleg službe na Univerzi v Toledo, Ohio, ZDA, je postal aktiven tudi v slovenskih organizacijah: postal ustanovni Član in pozneje 7 let predsednik in odbornik SSS (Society for Slovene Studies), član American Association for Advancement of Slavic Studies, ustanovni član in prvi predsednik SNZ v Chicagu, pozneje pa Član SDG, ki bilo aktivno pri zbiranju podpisov za Suvereno državo Slovenijo. Ko je nastopil službo profesorja zgodovine na Toledo Univerzi se je poleg službe zagnal v research Slovenske zgodovine. Njegovo akademsko delo je obsegalo 3 področja: Znanstveno raziskovanje tržaškega vprašanja, zgodnja slovenska zgodovina, pomembni ameriški Slovenci (Luis Adamič, p. Kazimir Zakrajšek OFM) in njihova vloga pri razvoju in ohranitvi Slovenskega življa v Ameriki. O tem študiju je sedem let v podlistku pisal v časopisu Slovenska država zlasti o temi KOSEZOV, sloja med nemškim plemstvom in slovenskimi kmeti, kjer je obžaloval dejstvo, da Slovenci takrat nismo imeli dovolj plemstva. Te Članke sta objavljala tudi Klic Triglava v Londonu in Zbornik svobodne Slovenije v Buenos Aires. Po 26 letih poučevanja je leta 1989 je sel v pokoj s častnim naslovom "profesor Emeritus," kar mu omogoča nadalje uporabljati univerzitetne privilegije urada, poste, itd. da lahko nadaljuje s pisanjem. Sedaj uživa zaslužen pokoj z ženo Marijo Bolha, ki je spremljala njegove napore z razumevanjem in potrpežljivostjo, ko Še vedno dela z vstrajnostjo in navdušenjem na nedokončanih raziskovanjih slovenske zgodovine in slovenskih osebnosti. S predkratkim umrlem prof. dr. Vinko Beličičem, njegovim prijateljem, klubskim tovarišem in poklicnim kolegom bo ponovil: "Napravil sem vse kar sem mogel za Slovensko državo, njeno suverenost in demokracijo, sedaj pa VI GLEJTE!" Pri časopisu Slovenska država mu za njegov visok jubilej iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo bil nas podpornik in branilec slovenskih interesov. Augntln Kok Tone Kompare Osemdesetletnik. Ar min Knrfaus V Handomu v Združenih državah Amerike, je 7. Decembra praznoval svoj 80. Življenski jubilej Tone Kompare. Slavljenec je bil rojen v Mengšu na Gorenjskem, kjer je tudi hodil v ljudsko šolo. Pri salezijancih na Rakovniku je obiskoval gimnazijo. Ob koncu vojne je moral zapustiti domovino-Slovenijo. Na Koroškem je dobil zatočišče, kot mnogi drugi in si tako rešil življenje. Iz Tristacha na Vzhodnem Tirolskem se je potem preselil v Gradec, v Studentovsko taborišče. Vpisal seje na gradbeni oddelek graške univerze, kjer je tudi diplomiral. 19. septembra 1949 seje poročil z Marijo Jančar iz Žalne. Poročil ju je Tonetov stric Srečko Zamjen, v Grebinju na Koroškem. Naslednje leto pa seje izselil v Ameriko. Nekaj Časa sta z Marijo živela v Massachusetsu , nato se je preselil v New Haven, kjer je dobil stalno namestitev kot inženir. Tu sta si ustvarila družino in imela tri otroke. Danes uživata z ženo pokoj v Hamdenu. Leta 1967 seje pridružil pevcem v Bridgeportu, kjer je skupaj s pevci soustanovil pevsko društvo ZVON. Še danes se vozi na pevske vaje 20 milj daleč, da dopolnjuje v zboru s svojim krasnim broncastim basom pevsko skupino. Sodeloval je na vseh pevskih nastopih po Ameriki, Sloveniji, v Trstu, Gorici, na Dunaju in na Koroškem. Nastopil je tudi kot Miklavž v Grzinčičevi opereti Miklavž prihaja, v Bridgeportu in Washingtonu. To so bila za vse nepozabna kulturna doživetja. Za njegov osebni življenski jubilej mu Čestitamo vsi njegovi številni prijatelji, želimo mu trdnega zdravja in upamo, da bo še dolgo bogatil slovensko kulturno življenje, skupno z ZVONOM med ameriškimi Slovenci. Dragi Tone, še na mnoga, zdrava leta! Armin Kurbus Tvoji prijatelji "Zvonarji'.' Tem željam se pridružujejo še Številni prijatelji iz Rakovnika, ljubljanske univerze, avstrijskih taborišč, iz Kanade, Združenih držav in še od drugod! Uredništvo Slovenske države. Slavljenec z j "marelo" v roki v družbi članov 1 Zvona. Prva slovenska sinoda na Slovenskem. Prve dni novembra je v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani zasedala prva slovenska tridnevna sinoda, katere geslo je bilo IZBERI ŽIVLJENJE. Besedilo gradiva je sestavil profesor moralne teologije na teološki fakulteti dr. Ivan Štuhec, tajnik sinode. Zborovanja se je udeležilo nad 300 delegatov, med njimi škofje vseh slovenskih Škofij, generalnih vikarjev, dekana obeh teoloških fakultet, rektorji bogoslovij in semenišč, veliko število laikov in duhovnikov, predstojniki redovnih skupnosti, škofijskih pastoralnih svetov, duhovniških svetov, laičnih gibanj in drugih organizacij. Na tem zborovanju so udeleženci razpravljali o sedanjih vprašanjih Cerkve na Slovenskem in začrtali smernice za njeno bodočnost. Po besedah mariborskega škofa Krambergerja bi morali tako sinodo oklicati vsakih 10 let, saj zgodovina zahteva od Cerkve "hitrejše in bistrejše odgovore". Sinodo SO zaključili S slovesno mašo V ljubljanski Stolnici. Prirejeno po Demokraciji, 1 l.njveirbra 1999. VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO GINSENG KU KS' (Panax quinquefolium) Planina Ranch r* f Muskoka, Canada ¿C^V (416)439- 8387 BUENOS AIRES A Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto iefi vsem dclavccm in inanccm CRADDENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 770 BROWNS LINE, Toronto, Ont., M8W3W2 . 255-2085 BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI in SREČNO NOVO LETO 2000 va ' svojim članom in prijateljem ter vsem Slovencem, ki so dobre volje, v domovini in po svetu. Želi GLAVNI ODBOR IN KRAJEVNI ODBOR Z.S.P.B. "TABOR" V TORONTU. Mcirko Jomnik Creative Director MRRKO CR€RTIV€ PRODUCTIONS INC. 101 DUNCAN MILL ROAD, SUIT6 104 DON MILLS, ONTRRIO, M36 1Z3 (416) 449-8113 FAX (416) 449-8789 V« V tmm filiyaiehmL uiznmem Dramsko društvo Lilija - Cleveland Slovenskim rojakom v Torontu, in sirom sveta želimo obilo veselja v božičnih praznikih, ko bomo kot ena slovenska družina v duhu zbrana ob božjem Detetu. Naj se Njegov mir in blagoslov razliva v novem tisočletju in nakloni slovenskemu narodu obilo mesebojnega razumevanja in spostovanja življenja, da bi mogli z našim nadpastirjem dr. Franc Rodetom Stati in obstati! Ob tej priloDnosti se naše društvo Lilija toplo zahvaljuje vsem, ki so prišli na naso igro. Vsem srečno in milosti polno Novo leto 2000 LILIJA Vsem Slovencem, znancem in prijateljem želi Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto ANTHONY KLEHENČIC Advokat - Notar 770 Brown's Line, Toronto, Ontario M8W3W2 Tel: (416) 255 - 7500 Fax: (416) 255 - 6667 Blagoslov! jene božične praznike in sreč no Novo leto 2000 želimo vsem znancem in prijateljem. , Marija in Tone Muhič z družino. SLOVENSKO DiiZ.A V NO GIBANJE r/ AHGFNTINE VOSCI VSEM SOMlSLJEN ¡KOM PO SVETU BLAGOSLOVA BOŽJEGA ZA BOŽIČ VNOVEVIPTU PA /\IX)VOLJSTV\, MIRU IN Z, DU A V JA. Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto želita vsem znancem in prijateljem JAKOB in J ANE T PLANINŠEK ■oAjuyjJUe**, frijMeJljeti* J M» tfiAfvtt«^ L j v; ^ _ VESEL j/ j BOŽIČ IN û SREČNO1 NOVO LETO Ml, * VAM ŽELI FAMILY MEAT & DELICATESSEN 278 BROWN'S UNE ETOBICOKE Za rožno proznovanjo. vam po naročilu pripravimo • na ražnju pečeno razne vrste mesa • imamo obilno izbiro prekajenega meso želodce, krojnske klobase, salame, šunke, rebero. prekajeno slanino • krvavice, domače kislo zelje, kisle glave, ajdova moka itd • domače pecivo • zdrozvilne čaje • Radensko • obilna izbirko produktov iz Slovenije • nabovite si lahko meso za v hladilnike • imamo prvovrstno kvaliteto mesa ter seveda - vljudna postrežbo . \ i vUa^ se vam priporofata. lastnika ^¿t*" 1el. (416) 255-1098 >ka itd Fax. (416) 252-5987 DRUŠTVO SLOVENSKI DOM vošči vsem članom, sponsorjem in prostovoljcem ki delajo za Slovensko skupnost Vesele Božične Praznike ter Srečno in Blagoslovljeno NOVO LETO 2000. Slovenski Dom 864 Pape Avenue Toronto, Ont. M4K 3T8 Tel: (905) 669 - 2365 Božič Jaslice iz kranjskega antifonarija Novo leto 2000 b£\C r\\ Mar//, Božični prizor, prihod Božjega sina med ljudi, ki je osrednje sporočilo krščanstva, je pritegnil že številne umetnike. Tudi v slovenskem okolju so na to temo nastala mnoga dela. Med najstarejše upodobitve, ki so se v teku stoletij ohranile na Slovenskem, sodi inicialka iz knjige z besedili in notami za petje pri slovesnih bogoslužnih opravilih, ki jo kot kodeks 17 hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Iluminacija (poslikanje inicialk v rokopisih) uporabljena za znamko, kaže v loku črke H Mater božjo in sv. Jožefa, ki molita in častita na tleh ležeče dete, v ozadju je hlev z volom in oslom. Pergamentni rokopisi, ki sestavljajo knjigo, pomenijo enega najbogatejših rokopisov župnije v Kranju. Napisani so bili po naročilu kranjskega župnika, ki je po zgledu svojega predhodnika Kolomana v drugi polovici 15. stoletja za župnijsko cerkev v Kranju oskrbel več knjig. Po dosedanjih dognanjih je rokopis napisal Joannes von Werd de Augusta, doma iz Augsburga, eden najuglednejših iluminatorjev 15. stoletja. On gaje tudi ozaljšal z barvnimi slikami in je delo dokončal v letu 1491. Delo samo je izraz likovnih smeri celotne Evrope tistega časa, čeprav kaže na novo obdobje knjižnih okrasov srednje Evrope. Dobro ohranjen rokopis vsebuje vrsto figuralnih miniatur, ki so vključene v iniciale, in na robovih ornamente v obliki listov. Rokopis je bil predstavljen že na več razstavah, kjer so bili predstavljeni zakladi gotske umetnosti na Slovenskem. O dvojni identiteti Dr. Edi Gobec Nadaljevanje iz prejšnje Št. Važnost psihološkega vpogleda Na ameriški televiziji smo npr. ob zadnjih zimskih olimpijskih igrah s ponosom gledali slovensko zastavo in simpatične in uspešne športnike in na po vsej Ameriki znano televizijsko osebnost Kuralta, ki se je javno priznal za Slovenca; zaprepaščeni pa smo postali ob prikazu nekaj prav neotesanih in verjetno že vinjenih slovenskih izletnikov in potem še kurentov, ki so sicer dragocena slovenska folklorna dediščina in zanimivost, tujci pa so se čudili tistim tako zelo primitivnim kožuhom in jih primerjali z vse bogatejšimi in mnogo lepšimi in slikovitimi oblačili Indijancev in drugih »primitivnih« plemen - pred stoletji! Kako neverjetno primitivno! In ples zamaskiranih moških z moškimi -ali so to slovenski homoseksualci na olimpiadi? Vem, kako sodijo Amerikanci, in stresel me je mraz. Skozi desetletja smo gradili lepšo podobo Slovencev - in zdaj ob čudoviti priložnosti za slovenski medijski triumf taka polomija! Naslednji dan so študentje in učitelji po vljudnostnih pohvalah kmalu začeli spraševati o tistih neverjetnih kožuhih in moških plesih. Neotesanca, ki sije pred milijoni gledalcev kol psiček metal kose bologne v usta, niso, hvala Bogu, posebej omenjali. Slišali smo, da ni lepšega dekleta, kot brhka Slovenka v narodni noši, a na svetovni forum nismo znali poslati prikupne in bistre mladenke v narodni noši, ampak čisto nekaj drugega. Razglednica pokaže mesto s praznimi ulicami - ljubi mir brez gneče, morda reče Slovenec. Kako mrhv mesto brez prevoznih sredstev -reagira Amerikanecl Skratka, pri predstavljanju Slovencev v tujini je treba poznati in upoštevati psihologijo in presojanje tujcev (in tudi naša mladina ježe močno vzgojena v njej) in merila so večkrat povsem drugačna kot v Sloveniji. Isto bi seveda veljalo tudi pri razvoju turizma v Sloveniji, a ima človek večkrat vtis, da bi bil tudi najbolj dobronamerni in koristni nasvet marsikomu odveč. Razumeti je treba še to, da imata ljubezen do naroda in narodni ponos tudi svoje nasprotje: gnev ali jezo, sovraštvo do samega sebe in do lastne skupnosti (po Lewinovo »self-hatred«), ko pripadniki narodnosti ali manjšine pod tujim pritiskom čutijo, da jih nekaj v očeh tujcev postavlja v slabo luč in tako pred vsemi obremenjuje in (še bolj) stigmatizira. Vse podobno jih zadene v živo, ker jih stigmatizira v okolju, kjer si želijo spoštovanja zase in za svoj narod. Zločin Slovenca na tujem je verjetno bolj boleč za slovensko skupnost tam, kot je zločin v Sloveniji za Slovence v domovini, čeprav sta oba boleča. (Na srečo je izjemno malo zločinstva in mladostnega zločinstva med Slovenci v Ameriki, zaprepaščajo pa nas časopisne vesti o vse pogostejšem zločinstvu v Sloveniji.) A izseljenec in še njegov narodnostno znani potomec na tujem se upravičeno bojita, da ljudje s predsodki posplošijo vsako slabo slovensko dejanje ali neroden nastop na vse člane njegove narodne skupnosti, torej tudi nanj osebno. Ta strah je upravičen. Bogardusovo ugotavljanje odnosa Amerikancev do določene izseljenske skupnosti je npr. vsa leta dosledno pokazalo presojanje izseljencev po sprejemljivosti njih domovine, npr. zaostren odpor do ameriške etnične skupnosti, katere narod doma je bil takrat med ameriškimi sovražniki (od ameriških Japoncev v času japonske vojne z Ameriko do ameriških Rusov v razdobju hladne vojne), a tudi povečanje naklonjenosti, kadar je bila »stara domovi- na« v ugodnem razmerju do Amerike, četudi izseljenci sami niso bili niti za eno, niti za drugo navadno prav nič odgovorni. Vsaj v Ameriki je npr. zmaga »prejšnjih« komunistov na volitvah in celo pošiljanje komunistov na vodilna diplomatska mesta zelo negativen dejavnik ne le za Slovenijo, ampak tudi za Slovence v Ameriki, kar razloži precejšen preplah in potrtost premnogih rojakov ob napovedi takih volilnih rezultatov, da ne omenjamo raznih pripomb vodilnih Amerikancev, med njimi tudi pripomb v Beli hiši, zavednima in zelo aktivnima washingtonskima Slovencema, dr. Cirilu Mejaču in dr. Stanetu Šušteršiču, kamor so ju povabili na moje priporočilo. "Rad bi z bičem nad lisjake!" (Ivan Zorman) Prej sem omenjal takoimenovane »poklicne« Slovence, ki takorekoč živijo in izgorevajo za slovenstvo tudi na tujem. Te za slovenstvo tako dragocene iskrene ljudi je seveda treba ločiti od oseb, ki so »veliki« ali »glasni« Slovenci le, kadar jim to osebno koristi - in žal tudi takih ne manjka. V naši knjigi »Slovenski ameriški slavčeklvan Zorman« (1991) ta veliki in resnični »poklicni« Slovenec ogorčeno zavrača tako oportuni-stično slovenstvo, ko piše: »Rad bi z bičem nad lisjake, ki jim rod naš nič ni mar, ki le ljubijo rojake, kadar slutijo dolar.« (Primorski rojak Lojze Baje, ki vedno poudarja, da je »navaden človek«, pa mnogo dobrega stori v slovenski skupnosti, je isto misel na preprost, a pošten način izrazil v svoji pesmi »Koristno budalo«, ki vam jo prilagam (kjer je spremenil le ime).) 77 slednji ljudje sploh nimajo resnične identitete. Tudi Marxova strategija iažne zastave lepo osvetli razne sicer nerazumljive ali teže razumljive pojave. Marx jo je ponovno sam uporabljal, ko je npr. leta 1848 kot urednik, kmalu po izidu Komunističnega manifesta, ukazal svojemu časopisu in sodelavcem povsem molčati o komunizmu, a visoko dvigati zastavo demokracije, kar je takrat najbolj vleklo. Primerov ne manjka: v določenih obdobjih molčati o revoluciji in oznanjati osvobodilno fronto, molčati o diktaturi manjšine nad večino in govoriti o složnem sodelovanju vseh skupin, uvesti diktaturo proletariata (partije in številčne manjšine) in jo celo v uradnem naslovu predstavljati kot »socialistično demokracijo«, molčati o zatiranju potrebnih reform ali prenov in se predstaviti pod zastavo prenoviteljev, ko se izkaže prenova za najboljši magnet; in zamolčali ekstremno strankarstvo, ki ga goji partija, in se predstavljati za nestrankarskega ali nadstrankarskega itd. Tu gre seveda za ljudi z lažno, premaskirano identiteto - za deformirane (ne reformirane) osebnosti, kjer nepoučeno ali propagandno zapeljano ljudstvo večkrat enostavno ne zmore prave diagnoze, ali pa je v otopelosti postalo brezbrižno. Nujno je torej ločiti med resnično ali pristno identiteto, kjerkoli na kontinuumu že je, in pomanjkanjem kah-šnekoli identitete, kjer pride do zgolj reflektivnih pojavov, ali pa skrivanjem nesprejemljive ali manj sprejemljive identitete, kjer gre za pojave prema-skiranja ali preobleke - za lažne podobe ali za Marxovo »strategijo lažne zastave« v imenu trenutno najbolj popularne vabe, kar, se mi zdi, pomaga razložiti prenek presenetljiv uspeh vodilnih komunistov in njim podobnih, v kolikor so jih izvežbali v tej strategiji in v kolikor so ljudje na splošno nepoučeni in naivni in sledijo privlačnim zastavam, za katerimi se skriva živo nasprotje resničnega stanja ali cilja. Ljubimo Slovenijo kot mater in deželo naselitve kot nevesto! Naj povzamem: iskrena dvojna identiteta lahko povzroča probleme in kopiči izzive, a tudi bogati osebnost, razumevanje, kritičnost in ustvarjalnost. Obe možnosti - problemsko in bogatitveno - v različnih merah in stopnjah intenzivnosti opažamo med Slovenci v Ameriki in drugod zunaj Slovenije. Zdi se mi, da bi razdelitev na kontinuumu padla nekako pod bolj ali manj normalno krivuljo, z večino ameriških Slovencev, ki jim je znan njih narodni izvor, nekje na osrednjem delu kontinuuma in s postopnim upadanjem števila, ko se gibljemo proti poloma na levi in desni. Nihče seveda ne ve, koliko oseb s kakim slovenskim prednikom v Ameriki je povsem izgubilo slovensko identiteto. Vendar pa so mi znani slučaji, ko kdo do zrelih let sploh ni vedel, da je slovenskega rodu, a je po takem spoznanju razvil razmeroma močno slovensko identiteto, včasih celo slovenski ponos. To dviga upanje, da se utegne marsikdo, ki niti ni vedel, da so bili njegovi predniki Slovenci, pozneje še slovensko osvestiti ali postati celo slovensko aktiven Amerikanec. Na splošno bi se sam nagibal bolj k optimizmu kot k pesimizmu glede bodočnosti dvojne identitete v ZDA in drugod po svetu. Znova in znova so se vrstile napovedi, kdaj bo slovenstva v Ameriki konec - in pretekla je doba napovedi, pa je bila slovenska skupnost še polna življenja z močno ameriško in slovensko identiteto. Z rastjo kulturnega pluralizma in stikov s postopoma bolj odprto in demokratično domovino in z dviganjem znanja o slovenski dediščini in slovenskih uspehih in zmogljivosti se bo sorazmerno manjšal konflikt zaradi dvojne identitete in poleg ameriške se bo krepila tudi zdrava slovenska identiteta. Kakor npr. za zrelega moža ni konflikta med istočasnim identificiranjem z materjo in ženo in lahko prava ljubezen do matere le krepi pravo ljubezen do žene, tako bo, upam, več in več ljudi doseglo stopnjo, ko bodo zlahka sledili navodilu: »Ljubi Slovenijo kot svojo mater in Ameriko (ali drugo deželo naselitve) kot svojo nevesto!« Ob zdravih in treznih politikah in kulturah obeh dižav bo dvojna identiteta postajala vse bolj harmonična in povezovalna in problemi se bodo sorazmerno manjšali, medtem ko se bodo pojavljali jasnejši izzivi in boljši pogoji za bogatitev osebnosti in medsebojno oplajanje obeh (in vseh) narodov. Dvojnost identitete bo tako vse bolj postajala nekaj pretežno pozitivnega in dragocenega za osebnost in značaj posameznikov in za kulturno, duhovno in materialno rast obeh narodov. ZAPISANO ZA ZGODOVINO... Priznavanje komunističnih zločinov "O tem, da je treba belo gardo uničevati najodločneje, ni nobenega dvoma, toda sedaj je že izredno treba paziti, koga se obdolži za b.g. Tuje sedaj primer, o katerem pac ni mogoče dvomiti in ki nam zelo škoduje. Našli so telesa hoteliija Pri Štruklju-Cmeta, ki je bil še v Jugoslaviji precej svobodnjaški človek, a sedaj sploh pristas OF,_ter Ocvirka, ki ga sicer ni škoda, toda je vprašanje, če je njegova likvidacija bila potrebna. Glede Crneta je pa sploh kompletna svinjarija. In da bo mera se bolj polna, so ga likvidirali na ta način, da so mu prerezali vrat z nožem. Drug primer je bil blizu Višnje gore, kjer so neke ženske pripeljale za partizane blago, z muko utihotapljeno preko italijanskih blokov, potem so jim pa partizani pobrali še njihove ženske svilene nogavice in slične stvari, a ko so protestirale, jim je odgovoril komandir: 'Ali hočete preizkusiti našo vročo kri?' To se pravi, da jim je direktno pretil s posiljevanjem." Poročilo Edvarda Kardelja 27.11.1942 sekretarju CK KPS Francu LeskoŠku, Arhiv NOB 4 3 4 li I 9 19 I .9 I i 9 S 9 M <<45 1 m w Vesel Božič in zadovoljno Novo leto žele Somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA. Vesti Božič iu zadovoljno novo Ido ŽELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. 3& M IL I AN JEWELLERY LIMITED BLAGQSLOYLJEtf BOŽIČ IH SREČNO NOYCX LETO i] ŽELITA DRUŽINI: EMIL IN STEYEN SLOKAR 1964 Wilson Ave. pri Reelc 638-1888 1700 Wilson Ave. pri June 249-3240 Nova lokacija: 2225 Erin Hills Parkway, EATON's Sheridan Place, Hississauga, Tel. 855-2477 ^BLAGOSLOVLJENE IN VESELE BOŽIČNE % PRAZNIKE IN ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELIJO Prijatelji Slovenske Države in Somišljeniki Slovenskega Državnega Gibanja iz Združenih - Držav Amerike. Vesel Božič in zadovoljno Novo leto SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI JJ. Jf X} ¡X fr- i? •»."■ V i? V- -v- y "- V Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 2000 želijo vsem znancem in prijateljem. ZDENKA ZAKŠEK ' TOM IN EVA LAGAN BLAGOSLOVA ZA LEP BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MIRU ŽELI VA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU IN DOMA Riko in Francka Ziernfeld Andrej Markes odvetnik in notar želi božičnega miru in blagoslova v Novem letu BEACH H JE IF & 36 Toronto St., Suit 1000 Toronto, Ont. Canada M5C 2C5, Tel. (416)350-3655 U R N $ tí <2 KOMPAS EXPRESS Slovenska Potniška Agencija 741 Bloor St. West Toronto, Ont. M6G 1K8 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem Peter Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8891 Božji nam je rojen Sin! Dragi Slovenci po svetu! V veselem pričakovanju mislimo na Vas in Vam želimo blagoslovljen bozic in srečno novo leto 2000! Izseljensko društvo Slovenija v svetu CM Vesel Božič srečno Novo leto 2000 želi vsem v v t Dr. Rudolf Cujes iz Antigonish - a Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljen Božič in srečno, milosti polno Novo leto 2000 Družina Por Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo leto želi prijatel jem po vsem svetu. DRUŽINA PETER PAVLIN S Blagoslovljene božične praznike in milosti polno Novo leto zeli vsem S lov ene em Blaz Potočnik z družino J, VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI Al TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO li NOVO LETO P VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO želi VBcm prijateljem in znancom JOE JEREB CONSTRUCTION LTD. 1460 Ven ta Avc., Mississauga, Ontario L4X 1E1 Tel: (905)848-5731 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA HEIDY IN ADAM NOVAK Z DRUŽINO BLAGOSLOVLJEN BOZIC IN MILOSTI POLNO NOVO LETO ŽELITA ANN in ZDENE VIZINTIN z DRUŽINAMI gm Ii»»»!» um VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 2000 MARIJA IN FRANC POROVNE MM POGACAR REALTY LIMITED VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO ŽELITA VSEM KLIJENTOM IN PRI J A TEL JEM IN SE ŠE V NAPREJ PRIPOROČA TA EMA IN JOŽE POGAČA R S Blagoslovljen Božič ter srečno in milosti polno Novo leto 2000 želijo vsem in pozdravljajo SLOVENCI IZ LETHBRIDGA Prijetne božične praznike in blagoslovljeno Novo leto telita Tone in Violet Seljak vsem znancem in prijateljem. VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SLOVENSKO KANADSKI SVET New Tech Iron Works Inc. Blagoslovljene božične praznike in vso srečo v Novem letu želi in se priporoča IZIDOR CIMPRJČ Z DRUŽINO 8 Millport Drive. North York, Ont. M9L 1A9 Tel: (416) 740-4552 * } ! .1 t i v .i t i i i. i I BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽEL! VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Dr. Slavka Brati na Družina Ignac Knžman Že/i vsem znancem in prijateljem b/agos/ova za Božič in vošči vam srečno Novo leto Blagoslovljene božične praznike in mirno, zdravo Novo leto želi vsem znancem in prijateljem po svetu DRUŽINA AUGUŠTIN KUK r 0 Zadovoljen božič in veselo Novo leto želi 19 fi! Le/?e in milosti polne božične praznike ter zdravja in miru v novem letu želita prijateljem in znancem RELA in VILI ZADNIKAR « ft <3 ANSAMBEL KARAVAN S KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 Jj 00- lOlh STREET. TORONTO. ONTARIO MOV 3HG ^ BLAGOSLOV BOŽIČNE 3 Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem in znancem J. W. PLATNAR PLUMBING AND HEATING INC. Residential - Commercial - lndusiniil Í9 $ de 43 Algie Avenue TORONTO, ONTARIO MX/. Sjo Mrlro I iicmc I'll HIV Vesel Božič i n milosti polne Novo leto želita znancem po širnem svetu TONE in MARIJA ŠTUKEL z družino NOCI SREČNO NOVO LETO icli Imäeri ■*■-r HUT Al/HA* T t* Steak A Sea Food ruiiv Ličilu«) g ml t\mml NELLIE In ANTON BAUDEK Iskreno voščila vsem prijateljem in znancem blagoslovljene boiiČne praznike in jim ielita zdravja, srete in veselja v Novem letu. Lastnika: Frank in Paul Tomšič 1574 The Qucentway & Atomic Ave. Tel.: 255-1411 I?")1*, Blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto želi družina ŠUŠTERŠIČ Grimsby, Ontario BLAGOSLOV L JEN BOZIC IN m V ZADOVOLJNO NOVO LEI O £ .■•Ar f »•• ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCI.M JAMNIKOVI •S V3 £f (416) 2.55-6144 £ "ft If fr if & ALDERWOOD MEAT 880 Brown's Line Toronto, Ont. M8W 3W2 (416)251 -0209 ZeU SVOj ¡M odjEMAlcEM ¡N VSEM RojftkoM bl Aqosl ovl J*ENE boiicNE pRAZNike ¡N USpESNO^ SREČNO NOVO IETO Vsem zadovoljnim odjcmalccm se še v nadalje priporoča DRUŽINA IVAN KODRIC Z USLUŽBENCI. Blagoslovljen Božič in srečno uspehov polno Novo leto želita Vera in Lojze Gregorič z družinami vsem prijateljem in znancem po svetu in doma. ter (9 <5 $ % m. tí SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION 725 Browns Line, Toronto, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 255-1742 Fax: 416 255-3871 Monday, Tuesday, Wednesday... 10:00 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday.........................10:00 a.m. -7:30 p.m. Saturday.......................................9:00 a.m. - 12 noon. 618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6G 2V9 Tel: 416 531-8475 Fax: 416 531-8533 Monday....................................12:00 noon - 4:00 p.m. Tuesday Wednesday...............10:00 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday.......................10:00 a.m. -7:30 p.m. Villa Slovenia 23 Delawana Drive, Hamilton Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578-5130 Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m. Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m. Saturday........................9:00 a.m. - 12 noon. Dom Lipa, Toronto, Ontario (For residents only) Wednesday............3:00 p.m. -4:00 p.m. 55 © [I [¡Zj OŽ D DD i g &Sü©¥l|(iiia Q/a<^s/ SLOVENIAN ČRED IT UNION Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi We offer: Savings Accounts Insured up to $60,000 Life insured up to $4,000 Chequing Accounts No service fees or charges Term Deposits - Terms from 30 days to 5 years - Higher rates for deposits over $50,000 Member Services - Debit cards - Direct deposits -U.S. currency - Bill payments Main Office 1A1 Browns Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 Branch Office 611 Manning Avenue Toronto, Ontario M6G 2W1 Email - main@jekscu.com Website - http://www.slovcan.com/jekrek We offer: Lines of Credit - Variable rate - Fully open Mortgages - Commercial/residential mortgages available Business Services - Current accounts - MasterCard - Visa Wealth Management - Mutual funds - stocks, bonds and LSVCCs - Registered Education Savings Plans (RESPs) JOHN E. KREK'S SLOVEM (TORONTO) CREDIT HON LIMITED