Edini slovenski dnevnik v Tjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. RODA List slovenskih delavcev v Ameriki. § The only" Slovenic daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N.^Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 301. — $TEV. 301. — NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 24, 1908. — ČETRTEK, 24. GRUDNA, 1908. VO LUME XVL — LETNIK XVL Zakon o jamčevini proglašen protiustavnim. ZAKON, KI JE DOLOČAL, DA Sp MORALI PRODAJALCI PA-ROBRODNIH LISTKOV POLOŽITI JAMČE-VINO, SE RAZVELJAVI. Zakotni "bankarji", ki niso zamogli dobiti jamčevine, so se skrivali za razne dražbe. POZOR PRED GOLJUPI! Delavski vodje Božični vlomi in morajo v ječo.! ropanja na ulicah. Sodnik O'Gorman od newyorškega višjega sodišča je te dni razsodil, da Je zakon, ki se ba\ ijo s prodajo pa-robrodnih voznih listkov, kakor tudi s pošiljanjem denarja v inozemstvo, položiti jameevino v zneskih po 15 tisoč dolarjev, protiustaven, ker je tak, da se lahko v njem vidi razdelitev ljudij po razredih. Šesta točka imenovanega zakona * določa namreč, da parobrodnim družbam ni treba položiti jamčevine. To določbo je pa sodnik tolmačil tako, da je ngodna le za parobrodne družbe, nikakor pa Me za one ljudi, ki se bavijo s ime-auvanimi posli. Ako bi sodnik imenovani sakon razlagal pa njegovem smislu, ne pa le po glasilu, potem bi prišel brezdvomno do druzega zaključka in tudi ■jegova razsodba bi bila brezdvomno drugačna. Imenovana klavzula, kte-ro smatra sodnik za neustavno, je bila namenjena v prid ljudstvu, zlasti pa v prid inozemcem, kteri se poslužujejo za opravo takih poslov, podjetij, koja so ustanovili njihovi lastai rojaki, ki so drage volje položili zahtevani bond v znesku $15,000, kajti ta jamčevina je bila zajedno tadi jamčevina ra njihove odjemalce. Ker pa sedaj, ako postane imenovana razsodba pravomočna in tudi po najvišjem sodišču potrjena, ta jamoe-vina odpade, bodo pričele v New Yor-ku kakor tudi po druzih mestih države New York rasti razne zakotne ''banke" kakor gobe po dežju in tako se bode pomnožilo število onih zakotnih "pošiljateljev denarja'' in prodajaleev voznih listkov, kteri so se tudi sedaj skrivali za razne parobrodne dražbe kot njihovi agentje, ker jim ni bilo nikjer mogoče dobiti potrebne jamčevine in ker niso mogli plačati niti $250—$300 na leto, da bi za nje kaka družba jamčila. Te vrste ljudje so se med narodom predstavljali kot zastopniki te ali one parobrodne družbe, koje so jim sicer izročile zastopstvo, ki pa nikakor niso jamčile aa varnost denarja onih ljudij, ki so prišli takim zakotnim •"bankarjem" v roke. Družbe tudi niso jamčile aa take "pošiljalce denarja", tako, da so poslovali le v toliko, v kolikor je kedo zaupal njihovej "poštenosti". Večkrat se je tudi dogodilo, da je kak tak "bankar" nšel ia tako so ljudje po svojej lastnej krivdi prišli oh vse. kar so poverili takemu lopovu. V slučaju, da bode imenovana razsodba potrjena. se bodemo s tem vprašanjem gotovo še bavili, za danes pa naj zadostuje, da tem potom posvarimo ntsr rojake, da se v naprej še bolj skrbno čuvajo ljudij, koji se jim vsiljujejo kot "agentje" in 1' bankarji' \ dasiravno so vse kaj druzega. Kedor izmed naših rojakov ima kake cfceaarae posle, ali ako želi potovati ▼ stari kraj, naj se preje •brne na jedi no slovensko tvrdko. ki se ha vi s takimi posli v Ameriki: Prank Safcser Co., 82 Cortland t St., New Yiik, If. Y. GOMPERS IN NJEGOVI TO VARI ŠI SO OBSOJENI V VEČMESEČNO JEČO RADI BREZBRIŽNO STL Obsojeni so v ječo od šestih do d vj naj stih mesecev. P RI ZI V. Washington, 24. dec. Zveza tov narjev, oziroma National Associatil of Manufacturers je vložila proti glavnim delavskim vodjem Gompersu in njegovim tovarišem tožbo, vsled kt»*re se ti vodje niso zmenili za sodne odredbe. Zvezini sodnik Daniel T. Wright v Districtu Columbia je vsled t«-ga včeraj obsodil znanega Samuel jGompersa, John Mitchella in Frank Morrisona, ki so uradniki organizacije American Federation of Labor v ječo. Vsi s d vložili takoj priziv in vsi so položili zahtevan^ jameevino. Imenovana delavska organizacija izdaja časopis "American Federatio-nalist" in v tem listu je objavil Gom-pers imena raznih tvrdk, koje so se delavstvu zamerile, zajedno s pozivom, naj se delavci tem tvrdkam ogibajo. Vsled tega je sodnik obsodil Gompersa v ječo za 12 mesecev, dočim je dobil Mitchell 9 in Morrison 6 mesecev. Kakor rečeno, so vsi trije obsojenci takoj vložili priziv na zve-zino prizivno sodišče in vsa stvar pride brezdvomno tudi pred najvišjo in-štanco. Organizacija premogarjev, kterej je Mitchell več let predsedoval, je sedaj pozvala predsednika Roosevelta, naj se zavzame za Mitchella, vendar je pa dvomljivo, bode h predsednik kaj storil zanj, kajti Gompersu se je posrečilo Mitchelja pred volitvami pridobiti za demokratično Stranko in s tem se je brezdvomno zameril zgoraj navedenemu sodniku, ki je prijatelj predsednika, kakor tudi predsedniku samemu, tako, da od slednjega nima mnogo pričakovati. Vendar bode pa Roosevelt prisiljen nekaj storiti za delavske vodje, ker inače bodo vse delavske organizacije pričele predstavljati obsojence, kot delavske žrtve. KER JE V NEW YORKU ZAPADEL SNEG IN KER SO PRAZNIKI TU, SO Revizija tarifa. Zaslišanje Morgana. VLADA JE ZVEDELA, DA OBSTOJI MEDNARODNI r ARTEL ZA JEKLENO OBRT. To je baje vzrok, da je Carnegie predlagal, naj se odpravi ca-rina na jeklo. POSVETOVANJA. SUEdar* M Company pregnana iz Missouri j a. Je£fer*aa City, Mo., 24. de«. ViSje sedi&e drfi&ve Missouri je včeraj izdal« razsedbo, ktera prepoveduje Oft Co. of Missouri, kakor organizaciji Republic Oil TKka aadaljno poslovanje v dr-iavi Missouri. Jata sodišče j« tudi razpustilo zna-• Water« Pierce Co. Vsaka teh EVib je bila poleg tega obsojena tu-v plačilo denarne kasni v zneskih $60,009. Washington, 23. dee. Kongresov od=ek za pota in sredstva, ki se bavi sedaj 7. revizijo varnostne carine, je -kleni] pozvati v Washington milijardama J. Pierpont Morgana,-da ga zasliši glede raznih carinskih vprašanj, koja so nastala še le v novejšem času. Kongresov od-ek bi namreč pred vsem rad dognal, je li resnična vest, vsled ktere obstoji mednarodni kartel, ki kontrolira jekleno obrt v Ameriki in v inozemstvu. V kongres so prepričani, da zamore Morgan «dati o tem vprašanju najboljše informacije. Člani imenovanega odseka so že preje sklenili pozvati Morgana kot pričo v Washington, vendar pa o tem niso hoteli javnosti sporočiti, ker se je hilo bati, da bi se Morgen potem ne amaknil in tako ne preprečil vse namere odseka. Kakor znano, je milijardar A. Carnegie priporočal, naj se odpravi carina na uvoz jeklenih izdelkov in sedaj se je zvedelo, da je on odseku povedal, da obstoji mednarodni kartel za jekleno obrt. V tem smisla so se izrazili t^idi razni drugi bogatini, ki so bili pri odseku zaslišani. je prišel v rose newv'-rške policije Philip Ivatz, star 25 let. Ta mladič se je namreč poprijel Lavade, da je redno vsaki teden vlomil v prodajalnieo tvrdke Louis Ohlstein, 3417 3. Ave., Bronx Borough v New Yorku. V minolem tednu je prodajalnieo obiskal kar dvakrat in vsakokrat odnesel po $20. Trgovec se je vsled tega "partnerstva" pritožil pri policiji, in ker ropar ni ostavil nikakih sledoy, je policija poslala na lice mesta dva detektiva, ki sta vsako noč potrpežljivo čakala, da pride tat. Tako je tat prišel predvčerajšnjim po noči mirno v prodajalnieo skozi okno na dvorišču in vzel iz blagajne svoto $40. V tem trenotku sta ga detektiva prijela in odvedla na postajo. Policijsekmu sodniku je dejal, da je kriv, in da je postal tat vsled tega, ker je v Bostonu vsled slabih časov zgubil ves svoj denar, s kterim je nameraval potovati v svojo domovino, blaženo Nemčijo. V Nemčijo sedaj naravno ne bode potoval, kajti preje bode moral potovati v Sing Sing in sicer za par let. — Klerk William Snelling je predvčerajšnjim radi božičnega praznika delal dalj časa, kakor običajno, in tako je bila že 1 ura, ko je obložen z božičnimi zavitki ostavil prodajalnieo na 42. ulici in se napotil proti domu. Na 43. ulici sta mu pri-šla dva možka nasproti, ktera sta ga prijela za hrbet in noge in odnesla v vežo hiše 230 zap. 43. ulica. Tu sta skušala Snellinga oropati, toda ta je kričal na vse pretege in zajedno vrgel tudi jednemu napadalcu dragoceno svetilko v glavo dočim je pretepel drugega z damskim dežnikom, kterega je imel pri sebi. V tem trenotku je prišel na lice mesta tudi nek policaj, ki je oba roparja prijel in ju od vedel v zaslužen zapor. ; — Kočjaž William Reilly in dva njegova tovariša se včeraj pritožili pri policiji radi brutalnosti zamorcev in razuzdanosti pokvarjenih belih dam. Reillv je namreč šel s svojima prijateljema po noči po zapadnej 30. ulici, ko sta prišli k njim dve nepoznani dami, ki sta jih povabili naj gredo v neko gostilno, da prebijejo veselo urico. Jedva pa so prišli v gostilno, sta ženski brez sledu zginoli in mesto njih sta se pojavila dva močna zamorca, kterih jeden je vzel iz žepa takoj velik revolver, dočim je drugi pričel mahati z velikim bodalom po zraku. Vsi trije beli so takoj zamorcema oddali ves *voj denar, kar so ga imeli pri sebi. Slučajno je bil na ulici nek policaj, ki je oba ljubezniva zamorca prijel in ju'odv^ del na postajo. Sodnik je stavil vsakega pod $1500 jamčevine. — Jos. We irski je prišel pred 18 leti v Ameriko in ker je vedel, da se zamore tukaj s predrznostjo mnogo doseči, je takoj svoj prvi ameriški božič obhajal v državni ječi v Elmi-ri. Od onega časa naprej, je prebil že vsak božični praznik na stroške javnosti, kajti vsako leto ob tem času je on prav gotovo v ječi. Vsako le- i to pred Božičem izvrši namreč kako tako nerodno tatvino, da mora vsled tega v ječo in to je tudi letos napravil. Včeraj ga je v hiši 1153 3. Ave. prijel nek policaj. Bogat arhitekt in ciganka vedeževalka. PROROKOVALA MUj JE V NJE-GOVEJ PISARI, DA BODE ZGUBIL DENAR. i To se je potem tudi zgodilo in denarja sedaj ne more najti. "PALMISTINJA". V zrakoplovu ▼ Evrepe. Indianapolis, Ind., 23. dee. Trgovec z avtomobili Charles G. Fisher namerava v kratkem nastopiti pot v Evropo v zrakoplovu. V to svrho bode zgradil velikanski zrakoplav. Na velikem zrakOplavu bode viselo še dvajset manjših, iz kterih bode zamogel spustiti potrebni plin v veliki zrakoplav, kakor hitro bode to potrebno. Mesto običajne košare bo visel na zrakoplavu velik Join. Nek dobro znan arhitekt, ki ima v New Yorku v dolenjem delu mesta svoje urade in v gorenjem delu mesta podružnico, kakor tudi na 5th Ave. lepo hišo, je včeraj sedel v svojej pisarni v dolenjem mestu, ko je nekdo prav lahko potrkal na vrata. Arhitekt je nepoznancu velel vstopiti in v pisarno je prišla mlada lepa ciganka, ki se mu je prav sladko smejala. Pri tem si je mela roke v dokaz, da jo zebe, in poleg tega je svojo suknjo trdnejše ovila krog sebe, da tako dokaže, da jo ne zebe le v roke. Nato je vprašaia arhitekta, ako jej dovoli rabiti njegov telefon, v kar je naravno — ker je gentleman — takoj privolil. Ko je bila gotova z govorjenjem "by wire", mu je dejala, da je sedma hči sedme hčere neke ciganske matere in vsled tega mu je ponudila, da mu bode prorokovala bodočnost. Tudi v to je arhitekt privolil. Ciganka je pričela opazovati njegovo desnico in potem prorokovala: "Vi ste bogati, dobri in imate dober značaj; poleg tega ste tudi —" "What's the matter*" vpraša arhitekt. "Vse postaja megleno", odvrne ciganka, ''"toda ako si pustite zavezati vaše milostne oči, potem bode vse jasno. Brez zaveze na očeh, vam zaniorem povedati le o sedanjosti." Arhitekt jej jo takoj dal svoj svoj robec in si dal oči zavezati in ciganka je pričela z veselim glasom pripovedovati : "Vi imate lepo ženo." "To hell with her", odvrne arhitekt. "In vi bodete vedno bogati." Arhitekt se je smejal. "Toda zgubili bodete nekoliko denarja. '' Arhitekt je zmajal z ramami. "Nekoliko denarja bodete zgubili tudi danes." Arhitekt je zopet zmajal z ramami. "To je vse, dragi gospod." Arhitekt si je oči bdvezal in ciganka se je poslovila. V svrho popolnosti tega poročila, naj še omenimo, da je arhitekt kasneje pronašel, da mu je ciganka med tem, ko je imel oči zavezane, vzela iz žepa denarnico, v kterej je imel tri dvajsetake, štiri desetake, dva petaka in tri jednodolarske bankovce. -o- UMORIL SVOJO ŽENO. Nek železniški klerk je umoril svojo ženo v Chicagu. Chicago, 111., 22. dec. Tukaj so prijeli C. J. Holmesa, ki je obtožen, da je minolo nedeljo dopoludne umoril svojo ženo. Holmes, ki je klerk pri nekej železnici, je končno moral priznati svoj zločin, kajti proti njemu je pričal njegov 12 let stari sin, ki je v pričo policijskega inšpektorja dejal svojemu očetu: "Papa, saj dobro veš, da si ubil mater." Oče ga je potem skušal pridobiti za to, da bi svojo izpoved preklical, toda deček je vztrajal pri svojej trditvi in vedno ponavljal: "Saj veš, da si jo ubil." Potem je inšpektorju pripovedoval, da sta se oče in mati prepirala radi telefona, ker je mati rano zjutraj telefonirala. Deček je nato prišel v njuno sobo in je videl, kako je oče mater vrgel na tla in jo potem pričel pretepavati, dokler ni obležala mrtva na tleh. O Velikansko podjetje. Milwaukee, Wis., 23. dee. United States Steel Corporation namerava zgraditi velikanske tovarne kaeih 6 milj daleč od Dulutha in Snperiorja. Tn bode trust za jeklo zgradil povsem novo in moderno mesto. V to svrho bodo potrošili deset milijonov dolarjev. Južne republike. Gastrova zarota. CASTROVO PREDSEDOVANJE V REPUBLIKI VENEZUELI JE ' DEFIN1TIVNO KONČANO. Podpredsednik Gomez či je rešil življenje v zadnjem trenotku. ^ » AMERIŠKO VOJNO BRODOVJE. Caracas, Venezuela, 23. dec. Kakor se je že včeraj poročalo, je Ci-priano Castro prenehal biti predsednik republike Venezuele in njegovo mesto je zavzel do-sedanji podpredsednik Juan Vicente Gomez, kteri je prevzel vladanje takoj, ko je prišel nu sled zaroti, ktere namen je bil njega umoriti. Dokazi, da je Castro sam skoval to zaroto so skoraj popolni in dognalo se je, da so nameravali Castrovi prijatelji Gomeza za-vratno umoriti. Znano je n mree, da Gomez ni bil zadovoljen s Castrovo politiko, ktera je dovedla Venezuelo do tega, da se je med njo in Francijo ter Nizozemsko prenehalo vsako diplomatics občevanje, kar velja tudi o občenju z Zjedinjenimi državami. Castro je hotel Gomeza odstraniti, da bi na ta način prišel zopet do svojega prejšnjega ugleda in moči. Po Gomezovej smrti bi v Venezueli nastal brezdvomno velikanski kaos in potem bi prišel Castro v deželo zopet kot rešitelj domovine. Ta načrt se pa ni posrečil ia Castro bode sfcdaj prisiljen preživeti ostanek svojega življenja v Evropi, kjer se mu bode pridružilo mnogo njegovih pristašev, koji so se sedaj prepričali, da je za nje vsaka klima boljša, nego venezuelska. Iz natančnega poročila o zaroti proti Gomezu, je razvidno, da so bili skoraj vsi večji pristaši Castra med zarotniki. Ker je pa nedavno prišlo v tuk. mestu do velikih nemirov, je postal Gomez nad vse oprezen. Njegovi agentje so potem kmalo dognali, da je vse gibanje naperjeno proti Gomezu in kmalo se je tudi zvedelo za zaroto, ktere namen je bil Gomeza umoriti. Te dni se je vršila v hiši senor Guzmana, ki je bil Castrov državni tajnik, posebna seja in tu se je sklenilo. da se mora podpredsednika Gomeza umoriti. Tudi dosedanji minister inostranih del, Paul, bi moral umreti. Nadalje so nameraval' zarotniki umoriti tudi razne druge državljane. med kterimi j? tudi general Batista. Seiior Torres Gardena, ki je bil nekoč minister notranjih zadev, je dobil nalog, da izvrši knAovani načrt. O tem so zarotniki obvestili tudi več častnikov, kteri so dobili nalog, naj pazijo na to, da vojaštvo ne bode delalo zarotnikom kakih po-težkoč. Gomezovi agentje so pa izvedeli vse podrobnosti tega načrta, samo časa. kedaj naj se izvrši umor, niso mogli dognati. Vsled tega je Gomez dak zarotnikom dovolj časa, da so se pripravili, in predvčerajšnjim zjutraj je mislil, da je prišel za to ugoden čas. Med drugim je zvedel, da je med zarotniki tudi brat predsednika Castra. ki je poveljnik nekega pešpol-ka. Mesto, da bi tega Castra dal zapreti, odšel je Gomez osobno v vojašnico, kjer i"e polkovniku naznanil, da je aretovan. Ker je Gomez tako hladnokrvno nastopil, se mu je Castro takoj udal. Gomezu se pa ni posrečilo preprečiti, da bi se ta vest po bliskovo ne razširila po mestu. Castrovi privrženci so potem skušali v vsej naglici bežati ia mesta, toda vsi izhodi so bili že zastraženi in tako ni niti jeden ušel. Po Cast rove j aretaciji je odšel Gomez v Rumeno hišo (vladino palačo), kjer je zopet esobne dal aretirati Torres Garde nassa. Ta je prvotno skušal vse zanikati in ni hotel o ka-kej zaroti nieeear vedeti. Ko je pa videl, da Gomeza ne more ugnati, ga je sk«3al ustreliti. a Toda Gomez je bil hitrejši in mu j« revolver vzel iz roke. Gardenasa so potem odvedli v ječo. Medtem, ko se je to godilo v vladinej palači, so Gomezovi pristali v na«rlici izposlovali zaporna povelja proti vsakemn, o kterem se je vedelo, da je član zarote, oziroma, da je s zarotniki v zvezi. Med jetniki je tudi dr. Lopez Baralt, dosedanji minister notranjih zadev, kakor tudi ravnatelj brzojavnega urada. Tudi več druzih višjih uradnikov so zaprli. V kolikor pride mesto Caracas v poštev, je osoda Castra zapečatena, toda, kak je položaj v notranjih pokrajinah, se šef ne ve. Na deždi je bil Castro že od nekdaj mnogo bolj priljubljen, kakor v glavnem mestu. Mogoče je tudi, da bode skušalo vojaštvo na deželi, koje se pomnoži z ostalimi prebivalci, še v nadalje vzdržati Castrovo vlado na krmilu. Toda Gomez je na to pripravljen. GROZODEJSTVA NOČNIH JEZDECEV. Umorili so osem ljudi in bičali so jih vse polno. Union City, Tenn., 24. dec. Od 11. aprila, oziroma od onega dne, ko so nočni jezdeci pričeli s svojim poslovanjem pri Reelfoot Lake s tem, da so razdejali tamošnje ribarsko poslopje, do dneva, ko so umorili kapitana Rankina, so imenovani lopovi umorili osem ljudi, dočim so jih sedemdeset bičali in požgali vse polno poslopij. , Dne 10. oktobra so umorili neko zamorsko rodbino v Hickmanu, Ky. Mater in najmlajšega otroka, kterega je držala v naročju, so ustrelili in ko sta bila ta dva mrtva, so pričeli streljati tudi na očeta, na njegovega osem let starega sina in na šestletno hčerko. Zamorec se je branil z revolverjem in je ustrelil nočnega jezdeca McBrideja. Njegovo truplo so njegovi tovariši odnesli seboj in do-sedaj se še vedno ne ve kje je truplo. Oni ljudje, ktere so bičali, so se na razne načine pregrešili proti nočnim jezdecem. Večina teh ljudi je bila povabljena za priče proti nočnim jezdecem, toda pred obravnavo so jih lopovi polovili in potem s pretepanjem prisilili v to, da pri sodiščih niso povedali ono, kar je bilo nočnim jezdecem neljubo. Slovenske novice. Iz Celovca nam prihaja vest, da je gospod Vekoslav Legat, vodja tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu, častni občan občine GJobasnica, Bistrica in Medgorje na Koroškem i:i častni član mnogih narodnih društev. dne 12. dec. po daljši Indezni. previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 56 let. umrl. Pokopan je bil 14. dec. Ustreljen pri ribarenju. Worcester, Mass., 23. dec. Na jezeru Quinsigamond se je včeraj pripetila Francis Jonesu, ki je bil najboljši veslač na imenovanem jezeru, nesreča, kajti, ko je ribaril na ledu, ga je nekdo ustrelil. Njegova puška, revolver, denar in vjete ribe so zgi-nole, tako, da je samomor izključen. Policija je mnenja, da sta umor izvršila dva tujca, ki sta se pojavila v soseščini. Oba sta bila oborožena s puškami. Spoznali železniškega roparja. Portland, Ore., 23. dec. Strojevodja in kurilec vlaka Oregon Railway & Navigation Company, kterega so v četrtek zvečer nedaleč od tu napadli roparji, sta sedaj spoznala dva roparja, ktera sta prišla policiji v roke. Roparja se imenujeta Benson in Johnson in so ju prijeli te dni, ker sta oropala neko tukajšnjo gostilno. Z njima zajedno je bil prijet tudi neki Bons, kteri se je skušal včeraj v ječi obesiti. Pričetek z delom v Garyju, Ind. Hammond, Ind., 22. dee. Z včerajšnjim dnem se je v Garyju, Ind., pričelo izdelovanje jekla in v kratkem postane imenovano mesto središče vse ameriške jeklene obrti. Tovarne, koje je zgradil trust za jeklo v svojem novem mestu, so veljale 25 milijonov dolarjev. Delo bodo vedno bolj po-mnozevali. dokler v mestu ne bode delalo v trustovih tovarnah 25,000 delavcev. ^ 17 ljudij utonilo. Montreal, Canada, 24. dec. Iz North Sydneya se brzojavlja, da se je francoska jadranka Artere potopila in da je tem povodom sedemnajst mornarjev utonilo. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1909 je dobiti s poštnino vred za 30ct. Koledar je zelo obsežen in| primerno darilo za božič ali novojeto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu. '' Gla-, Naroda.'', 82 Cortlandt St., New York. Položaj na Balkanu innHS TURČIJA NEČE SPREJETI OD AVSTRIJE JEJ PONUJENE ODŠKODNINE ZA HER-CEG - BOSNO. Rusija bode skrbela za to, da dobita Bosna in Hercegovina avtonomijo. SRBSKO ŽENSTVO TAFTU. Dunaj, 24. dec. Iz Carigrada j« došlo uradno poročilo avstrijskega poslanika Pallavicinija, da je Turčija odločno zavrnila avstrijsko poaudbe glede plačanja denarne odškodnine v znesku $20,000,000 za okupacijo Her-ceg-Bosne. Da se stvar olepša, je sedaj avstrijski minister inostranih del Aehrenthal izjavil, da Avstrija neče plačati Turčiji kako odškodnino. Nepričakovano preinačenje in poslabša- , nje položaja je tukaj obadile dokaj senzacije in o tem se bode obilo govorilo v obeh parlamentih. Tudi avstrijsko vladino časopisje je pričel« danes pisati, da je položaj postal zopet skrajno kritičen. Vlada tudi naznanja, da bode v kratkem objavila vso svojo korespondenco, kojo je vodila z Rusijo glede Herceg-Bosne. Petrograd, 24. dec. Ruska vlada je včeraj objavila cirkularne noto, kojo je poslala vsem vlastim glede rešitve položaja na Balkanu. Rusija odločno zahteva v svojej noti, naj se pri konferenci razpravlja o aneksiji Bosne in Hercegovine in poleg tega zahteva, di se pri konferenci določi tudi bodoča uprava obeh dežel, kteri naj postaneta avtonomni. Bolgrad, 24. dec. Srbsko zenstvo, ki je nedavno poslalo novemu predsedniku Zjed. držav posebno adreso, je dobilo včeraj od Tafta sledeči odgovor: "Mr. Taft in njegova soproga izražata najiskrenejše simpatije za gibanje srbskega ženstva, ktero skrbi za narodno zavest in goji narodne ideje. Ljubezen in sočutje vseh ameriških žensk so na strani srbskega ženstva." Carigrad, 24. dec. Turčija se na , vseh straneh oborožuje in povsodi se pripravlja za vojno noč in dan. Iz inozemstva prihajajo vedno vojne potrebščine, kajti na spomlad je vojna neizogibna. Kolonije za trampe. Albany, N. Y., 23. dec. Dobrodelni urad mesta New Yorka je naprosil governerja Hughesa, naj ustanovi na severu države posebne kolonije za trampe. Hughes se strinja s to idejo in vsled tega je obljubil, da bode skrbel za ustanovitev treh takih ko-t lonij, in sieer v bližini mesta New York, Albany in Buffalo. \ -----_V Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.36....... 50 knm. ZJ 20.50...... 100 kron za 41.00....... 200 kros za 102.50....... 500 krat za 204.50....... 1000 kros za $1018.50....... 6000 kima Posta rina je všteta p. i teh vsotak Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj« e. kr. peštnl hranilni urad v 11. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriUŠ-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znei .e po Domestic PostcJ Money Order ali pa New Tork Bank Draft. FRATK SAKSEL CO., 82 Cortlandt St., New York, N. It. 6104 St. Clair Ave., N. E. Clevelp^" "GLAS NMNBT (dtovexric Daily.) . aihd published by the •LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) K KAN K PAKSER, President. VICTOR VAJJAVBC, Secretary. U»U1H BKNEDIK, Tiwarer. Vise* of Bmineee of the corporation and addles"* nI ahnve officers: SJ Cortlandt 9&Mt, Borough of Manhattan, New York «7, a- ▼ Ameriške sladkosti. Skoraj vsi učenjaki trdijo, da se zamore civilizacijo vsakega naroda presoditi po porabi — mila pri dotič-nem narodu. Vendar se je pa v novejšem času zlasti v Ameriki pričelo tudi trditi, da se zamore kulturno stopinjo vsakega ljudstva presoditi po porabi sladkorja Divji in necivi-lizovani narodi se namreč tudi kop-lejo in umivajo, čeravno pri tem ne 1.50 potrebujejo mila — toda oni skoraj nikdar ne rabijo sladkorja. Poleg je bolje, da odkrito debatiramo glede prej omenjene ideje in to z moško dostojanstvenost jo. Torej, g. urednik: "Slovenske ljuba vue ptičnice" nimamo, oziroma nam manjka!? Poglejmo druge narode, nekteri izmed teh se ponašajo z omenjeno idejo približno celega pol stoletja, dočim mi---? Ah, človek bi sramu skočil iz hlač, či pomislimo, kako daleč smo za njimi, ozi-l-oma pred seboj, da — lahko bi baje v ničlo vgriznili pred vsem v advent-ui temi, — no, saj me razumete, net Pomislimo nekoliko: Če bi bili za- flft loto velja list za Ameriko in Oanado.........$3.00 •« J»l ........ m leto sa meeto New York . , M pol leta sa meeto New York . --------. m Evropo sa vse leto.....4.60 tega zamoremo pa po porabi slad-! eeli pred eetrt stoletjem s to idejo, m m ii JP*^*^.....korja izračunati tudi, koliko je vred-i koliko večnih stricov bi se bilo baje f »TTopo Ciljamo Pknpno'tri številke. "" bogastvo tega ali onega naroda, i lahko prelevilo v zanjko dostojne mo- kajti sladkor spada med predmete žatosti s posredovsnjem "Slovenske •TOLAS N AKOllA" lznaja r^at dan ix Taetiiai nedelj in praznikov. razkošja. Čim bolj narašča blagostanje kakega ljudstva, tem več sladkor-j ja porabi. ljubavne ptienice", koliko sitnih tetk bi se bilo lahko zlečilo v prid slovenskega naroda in vraga — oprostite «QLA8 NARODA" »d ebx%PpT eundayB and1 IWali STU» v Ustu> da Je IT k°Uk° krepkih' Sedaj ni6evih Holidays. prebivalstvo Zjedinjenih držav v mi- ; sinov bi bili ze na boljem? — Hej, infrf^criptiou yearly $3.00. J nolem upravnem letu porabilo sedem zaspanost! Pomislimo vendar: Če bi *_/44vertis*ment onUgreement. milijard funtov sladkorja; na vsako j bili te nične korenjake pred nedav- ——^—dušo našeira prebivalstva (vštevši tu- I »»m časom poslali na črnogorske in Dop^ ore. podp«. m oeobnosti se ne ^ ^ ^ babvjev) priJe torej na j srbske -grcnce", prav gotovo ne bi Dent ' h j ee blagovoli pošiljati po leto po 82 funtov sladkorja. In za bili popustili vojne munieipe ter be- ""jST^membi kraja naročnikov! te skulkosti Potroši naše ljudstvo | žali na vse hlače proti Dunaju, kot so Kiaimo i ran tn.h prejšnje vsaki dau v letu po milijon dolar-' to storili oni, z nemško krvjo "filani" I«« naznani, da hitreje naj- _ jn vse to iahko privoščimo. — vrjemite, da nef Še posebno, ako 4mbo ns«"ovaika. • „ . ... — . « , . Dopisom ia pobijat vam nareilite naalov: Pri vsem tem je pa zelo zanimivo ; proučimo one vrsto slovenske sino- ••clUA^S NAKUDA" napredovanje naše sladkorne obrti ; ki jih Amerikanec nazivlje ino- tz Cortlan It Afreet New York City. ptienico", je dolžan njegov bližnji pravi član takoj naznaniti uredniku glasila, da se ga jednostavno izključi, ne da se mu povrne vstopnina, ktero je vplačal ob vstopu. To sem napisal v zabavo čitateljem in čitalkam "Glasa Naroda". Če bi se kteri pa le zavzel za tu prineseno idejo, tedaj pa le na dan s svojim mišljenjem v listu "Glas Naroda". Jaz bi bil prvi. ki bi se ne branil biti naslikan v glasilu "Slovenske ljubav-ne ptičnice". Končno pozdravljam vse idealiste obojega spola, kakor tudi Vam iz srca voščim srečno novo leto. in sicer: kteri še nima ljubljenega ideala poleg sebe. da bi ga gotovo dosegel, predno bode v drugič novo leto. Vam pa. g. urednik, voščim in želim še enkrat tediko skrbij kot dosedaj, in sicer glede lista "Glas Naroda", kajti potem bi ga prejemali na 8 straneh dnevno. Profesor. SKLAD zm. spomenik padUk žrtev Loader, Adamič in Bode ter sa podporo ranjencem t ljubljanske j bolnišnici: Društvo sv. Janeza Krst. štev. 75 v Canonsburg; Pa., po Mr. G. Shaltz $3.25. Fran Rožauc, New Baltimore, Pa., 25 cenfbv. Došedaj izkazano $317.08. Živeli darovalci in njih nasledniki! Uredništvo "Glasa Naroda''. POZIV. MATIJA PEČJAK iz Clevelanda, Ohio, ki se mudi sedaj v državi West Virginia, izvoli naj nam takoj naznaniti svoj naslov, ker mu imamo veČ važnih stvarij poročati. Tudi prosimo cenj. rojake, da ga na to opozoriti izvolijo. Upravništvo "Glasa Naroda". (23-26—12) Slovensko lia(oi^.(o podp. društvo 1*' svete Barbm zm Zjedlnjene državo Severne Sedež: Forest City, Pa* inodnvdl. (anuarja I902 or ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZA VERI*, p. o. Box. 374, Fen Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Fo^eet City, P* rL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Blagajnik: MARTIN MUHIO, P. O. Box 637, FOieet Ot*y, T*. Telef ^n: -4687 Cortlandt Naseljevanje in izseljevanje. zlasti pa pridelovanja sladkorja j zemee (foreigners) in če pomislimo iz pese. Ta obrt ni stara niti pet- "a njih spretno brzino v rokah, tedaj najst let, toda vsled vpliva varnost-1 pridemo do zaključka brez posebnih ne carine je nepopisno hitro narašča- slinastih računov: da ti nieevi sinovi bi bili prej sovražne adute "nakre-sali", nego bežali, ter pri tem obdržali nevarne postojanke z ameriškim la in napredovala. Pred desetimi leti se je pri nas v vsej deželi pridelalo na le;o po 84 milijonov funtov —o— j sladkorja iz pese in G44 milijonov 4' vizenonr ' zmage. Tr-iA i!i>ki oddelek zvezine vlade *"untov sladkorja sladkorjevega tr-1 Poslušate me pač, g. urednikt Ali „ „bjavil p rime rje val no listino o na- sta- Seda1- P° P«*eku desetih let, prosim Vas, ne majajte tako nevrjet-Keljevanja in izseljevanju in iz te po- >'a Prid^Ia 907 milijonov pesinega J no z Vašo skalpirano glavo, saj pi--nanun • da s.- je tekom minolevilo naseljencev, dasiravno jim je tnlo «'okaj težavno dobiti delo. V sakej drugej deželi bi prihod 700,000 naseljencev \ dobi splošne krize, ka-korš i.t j«- bila |»ii nas lani, pomenjal veliko bedo in pomanjkanje. Ako se )>a to pri nas ni zgodilo, nam služi to v eriko . kajti le na ta način je doječi, da >o oni ljudje, krizi prišli semkaj, do-teni. k«, je prišlo 700.000 našeljen-i j" v ;s!eni č;<>u zopet iz-li liHio v« e. nego jih je prida se število našega prebi-■ naseljevanju ni niti malo To dej-tvo je pa smatrati irskega stališea za slabo po-i \ dežel<». ko >e še vedno aknr naša. morajo prihajati %tva vedno nove moei. mu potre •\i so kij tnli za s lu v letu v ee\, .^e Ji selilo kar *lo. tako. valstva p j »o večalo, j z >tosjnmI javo. kaj razvija, k 17. i nožem Izseljevanje inozemeev v minolem n tu je pa bilo j»ra% i b!airosl«»v /.a deželo. dasiravno je želeti, da s«> to nikdar več ne pri]Hti. kajti le tedaj. Kadar je naseljevanje veliko, vladajo pri nas ugodni časi, kleri sn se ravnokar prieeli vračati. Obravnava proti nočnim jezdecem. V'nion City. Tenn.. 23. dec. Pri ob- Canonsburg, Pa. Dragi Glas Naroda:— Nabrali smo pri siji dne 20. grudna za nesrečnike v Ljubljani od članov društva sv. Janeza Krst. št. 75. Darovali so sledeči člani: Po 50c: Fran Miklie. Josip Mravinec in Ivan Kirn; {►o "J.'ie: Jakob Tomšič, Alojzij Baje. Jane/. Premro. Janko Vlahovie. Ivan Žalec in Jurij Shaltz; Mihael Medoš ir>e; Josip Starešinič 30c. Skupaj <5.2f>. Iskrena hvala darovalcem! Pozdrav rojakom po Ameriki! Jurij Shall z. Murray. Utah. •in ure dnik: Obratno bi pa tudi lepo prifrknjen nosek revne deve prešel v grižljaj od strani bogatih zob mladeniča. Med temi raznovrstnimi pari se poljubi sicer ne upoštevajo, kajti obilica slednjih bi bila tako ogromna, kljub zdravnikovej cenzuri glede ba-eilov, da bi navadnemu domobrancu solze v oči stopile in kar bi še največ veljalo, bi krepko omedlel. V slučaju. da bi vdovec škilil preko ulice na okroglo vdovo: kako nebeško veselje bi ga navdajalo tedaj, ko bi se srečala v svojem glasilu v "Slovenski ljubavni ptiČnici". Brez prave smeri bi jo pocedil preko ulice do ideala ter bi padel že na drugi stopnici na kolena, ako bi dotičnica ravno tedaj stopnice čistila. Nji bi se pričela ko-lena šibiti fired pretečo srečo in padla bi \ neprisiljeni« nezavest ravno njemu na vrat. Končno bi vdovec ljubko breme pomaknil nižje na hrbet in s tem bi imel en zahtevani križ več nočnim jezde-• la so umorili pričeli zasliše-Med dmtrimi pričami so 11 Mrs. K. Tu. Johnsono-izpovclala. da so jo noč- ravna vi proti osmim ceni. ki no obdolženi kapitana Kankina. so vati priče, zaslišali tu vo. ktera j« ni jezdeci bičali. I*ri sodišču je jed-nega takoj spoznala, in s:eer F. 1'ie-rona. Johnsonova je omožena s svojim 30 let starejšim možem že 4 leta in ima z njim jedno dete. V minolem avgustu je tožila svojega moža na ločitev zakona, ker ni hotel skrbeti za njo in ker je z njo grdo ravnal. V noči 30. sept, so pa prišli v njeno stanovanje nočni jezdeci, kteri «-nj« Ni-em sicer kritikar. oziroma Rog za dandanašji napredek, vedi kako velik naprednjak. toda "Slovenska ljubavna ptičniea" bi upam .-i - povsem neke nove vrste j se pokazala vrlo zaščitnico tudi tam: : idejo M - vit lo 11 to. ako pomislim pri oni post a rn i, a še topli dami, me-I na korajžne oglase, oziroma žeuito- dim pri oni, ki ji nima kdo razno-vanj-ke |M>nu.lbe obojega spola v Va- vrstne {>okojnine urejivati. Torej -••m. nam priljnblji nem listu 4' heov ixxto ariši zajirtili noč.iili jezdeeev j ob kožuhovi sezoni v naših srcih, skuhali -voje prijatelje osvoboditi in Bafi to, g. urednik, bi se bil jaz vsled teira je sodnik odredil, da se ; rad že preje, na tihem z Vami pome-moraj'i vsi jetniki povezati. Poleg j nil. Toda ker ste Vi zelo jezičen te era jih je stražilo tudi vojaštvo. 1 po mnenju neke stare ženice. naznanilo!! Slovencem in Hrvatom v K em merer, Wyo., in okolici naznanjam, da sem otvoril novourejeni SALOON, "VI v kterem točim vedno dobro sveže Sehlitzevo pivo iz Milwaukee, Was. Prodajam raznovrstne smodke ter fino žganje. Vsaki Slovenec ali Hrvat dobi lep koledar za leto 1909, če se pri meni oglasi. Priporočam se za obilen obisk. John Graiff, Belmont Saloon, n5-26—12) Kemmerer, Wyo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI I* j N' A T CENEJŠI DNEVNIK. NOVO BLAGO sprejemamo redno in to jamči našim odjemalcem, da dobivajo popolnoma sveže predmete in potrebščine. Mi MOCriA prodajamo najboljše blago vsake vrste, zlasti pa jestvine, ktere oddajamo po izvirnej ceni. GREGORKA & ŽEHEL, St. Ann St., Little Falls, N. Y. Interstate Phone 110 Y. POBOTNI IN PRIZIVNI ODBOB: PAVEL OBREGABs predsednik porotnega odbora, Wcdz, Ki JOSIP PETEBNEL, L porotnik, P. O. Box 95. WHIock. P«. IVAN TOBNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, P* Dopisi naj m pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAJT, P QL F«r«rt City, Pa. Društveno d Mik) > "OLA8 NARODA." { ASES3MENT, j --> kteri se mora plačati 3. januarja, 1909. I. razred, možki oddelek: vsak član plača po 85c. 1 n. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20c. ' HE. vazred, otročji oddelek: vsak član plača po 10c. ' NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Anton Kopitnik, star 26 let, umrl 18. oktobra 1908 pri postaji It. 10 v Coketon, W. Va. Vzrok smrti: Typhoid fever. Anton Pirnat, poškodovan član, za kterega se bodu cela smrtna podpora izplačala; vzrok poškodovanja je: obstreljen z dinamitom; poškodbe so: ena roka odtrgona in na drugi roki tri prst je, na jedno oko oslepeL Član postaje št. 11 v Duryea, Pa. NAZNANILO. Novo sprejeto društvo kot postaja št. 52 v Aldridge, Mont, Imena članov: Tvan Košir star 30 let. Martin Mežnarič 34 let, Fran Šmit 33 let, Fran Galikovič 21 let. Fran Fajgelj 18 let. Josip Lisjak 26 let, Anton Vesel 27 let. Jernej Milavec 21 let. Fran Klanek 34 let. Ivan Repovš 27 let. Ivan Mikolič 34 let. Matevž Kosmač 32 let. Rudolf Cvilbar 30 let. Jakob Brence 28 let. Josip Podlipnik 19 let. Lovrenc Galičnik 34 let. Fran Rogelj 44 let. Jakob Stnrgelj 27 let, Anton Stonič 26 let, Alojzij Vidic 24 let. Fran Brozovnik 25 let. Ivan Galikovič 42 let, Josip Planinšek 43 let. PRISTOPILL K postaji št. 2 v Jenny Lind, Ark.. Josip Majdič 33 let. Gregor Zor-ko 28 let, Fran Grilc 25 let. K postaji št. 3 v Moon Run. Pa., Fran Castelini 26 let. Jernej Hribar 40 let. Fran Markovšek 21 let. Fran Močnik 24 let. K postaji št. 4 v Luzerne, Pa.. Anton Seitz 28 let. Anton Osolnik 29 let. K postaji št, G v Clevelandu, Ohio. Anton Zupančič 19 let. Fran Man-delj 30 let. Gregor Poje 19 let, Martin Kavčič zopet pristopil. K postaji št. 7 v Lasalle, 111., Ivan Dvornik 44 let. K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa.. Karol Mejak 40 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas. Tvan Lebar 38 let. Ivan Izlakar 24 let. Anton Režan 28 let. K postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Anton Demšar 31 let, Gre-gor Demšar 29 let, Jakob Horaček 30 let. Josip Mihelie 20 let. Ljudevit Kovaeič 24 let, Fran Štimac 43 let, Josip Brujar 35 let. K postaji št. 14 v B'octonu. Ala., Fran Vardjan 32 let. Josip Lam-j>ič 38 let. K postaji št. 35 v Hnntingtnu, Ark., Josip Jeglič 22 let. Kondrat Jegrlič 24 let, Andrej Podbevšek 41 1. K postaji št. 16 v Willocku, Pa., Ronut Smit 44 let. K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Tgnac Svetič 31 let. K postaji šj. 22 v Imperialu, Pa., Fran Kruhar 30 let, Ivan Vidrik 30 let, Martin Svajger 31 let. Matevž Vehar 31 let. K postaji št. 23 v Springrfieldu. 111.. Fran Retr 20 let, Josip Sesceli 21 let. K postaji št. 24 v Soprisn. Colo., Fran Komae 22 let. Bernardo De-mark 23 let. K postaji št. 26 v Collinwoodu, Ohio, Ignac Sepic 23 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas. Fran Zupančič 41 let, Alojzii Gorš« 22 let. K postaji št. 28 v South Lorain, Ohio, Matija Ostang 22 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mich., Mihael Pavlič 24 let. K postaji št. 32 v Braddocku, Pa., Aleš Aman 32 let, Anton Gros 23 let. Tomaž Selevina 40 let. K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio. Anton Bunajanec 21 let, Anton Kukel 27 let, Anton Železnik 21 let. K postaji št. 35 v Ralplitonn. Pa., Alojzij Petrič 30 let, Fran Lebar 23 let. K postaji št. 37 v Radley, Kansas. Josip Cukjati 23 let. K postaji št. 40 v Cumberlandu, Wyo.. Ivan Jarc 27 let, Fran Jeram 34 let. ' % K postaji št. 41 v Mulberry, Kansas, Štefan Dudaš 33 let. K postaji št. 42 v Winter Quarters, Ttah, Ivan Jerina 30 let, Martin Begaš 24 let, Ivan Kotnik 2S let, James Lokatos 3S let. Anton Rupar 29 let, Anton Perko 28 let, Fran Bregar 25 let, Jernej Mučič 31 let. Pavel Smrkolj 26 let. K postaji št. 45 v Delagua, Colo., Jakob Mihelič 25 let, Ant. Kmljc 32 let, Alojzij Deiast 30 let, Alojzij Tomšič 35 let. K postaji št. 47 v Frontenacu, Kansas. Mihael Papež 35 let. Fred Culk 35 let. K postaji št. 48 v Guddv, Pa., Štefan Naeek 37 let. K postaji št, 49 v East Palestine, Ohio, Fran Maček 44 let. Sobratsko pozdravljam vse združene sobrate združenih društev svete Barbare in voščim jim vesele božične praznike in srečno novo Ltol IVAN TELBAN, glavni tajnik. logos slovanska Katol. Jednota. fakorporir&na dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: fltaO^K MEDOŠ, predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL JYAN GERM, podpredsednik, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. •BO. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, Minn. MAJflB KERŽISN3K, pomožni tajnik, L. Box 383, Rook Spring«, Wyo. rV JLN GOYZE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. * NADZORNIKI: AL/0J7JJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. ft fttabe idt., So. Lorain, O. IVAN PRIM021C, drugi nadzornik, P. 0. Box 641 Eveleth, Minn. Ml HA Eli KLOBUČIAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, POROTNI ODBOR: fVAN KERZISNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Iftardtee. Pa. IVAN N. 006AR, drugi porotnik, 6312 Butler St., Pittsburg, Pa rVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. IVchovm sdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joli.t, 111. Krajama društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov Ia druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, TOj, Minn., pc svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pofcljatre naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: rfOHN OOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem saatopnxba ia nob®-asm drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo dnplikat vaaka »ošiljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote. Vae pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov mj «e poAiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZiSNTBL, Sax 188, Burdine, Pa Pridejaci morajo biti natanšmi podatki vaeke fvitašba. Društveno glasilo Je "OLA8 NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrl je na Dunaju 381etni oženje-ai te-ar Jožef Kastelic, rodom iz Ljubljane, kterega je dne 4. nov. na Karlov- ki cesti v Ljubljani popa del nek p«?s ki je imel znake stekline. Kašteiiea so -ieer poslali v Pasteur-iev zavi i. ;jer ga pa tudi niso mogli rešiti nesrečne smrti. Sam se je zglasil. Dne 4. dee. je »n^e. faE na policijo v Ljubljani *91et!.:. Mar;;« Z rman iz 11 ruševja pri Post- :. ter dejal, da je brez vsakih :-ri Mev in da ne more dobiti de-a. Ko to rr u natančneje preiskali ob:.-t:. J :m: li, da ga že dve leti *.a?ledu.ie * kr. sodw-e v Postojni za-ladi suma tatvine, vsled česar je bil oddan sodišču. Tepeni Belgijci. Dne 4. dec. popoldne je pred okrajnim sodiščem » Ljubljani končala obravnava proti Josipu Potočniku, Ivanu Sekuli. Ivanu F. rt "u. Ivanu Vrhovcu in Francetu Z : u. k: ~o bili obdolženi, da rnp.: . čet«.vodji 27. pešpolka Karoia Sohmutererja in Johanna Flnuha pred cerkvijo ~rca Jezu.-ove-.ra na M • 11. ^ - \ i cesti v Ljubljani ter ju lahko poškodovali. Sodnik ^»dni adjar.kt Bulovee je vse obtožence t, u K>rabo par. 2.">9. k. p. r. oprostil v~ed pomanjkanja dokaza o krivdi Zblaznel radi Zeppelina Klein-nayerj<\ stavec Mushacber v Ljub-jan je t* i r-i'en občudovalec irrofa ZeppeLina. Toliko časa .je premišljeval Zeppe!in<>vo zrakoplovsUo. da je bil prepričan, da bo on še nekaj bolj-#ga iznašel. Obrnil je posteljo oko-lu in "zrakoplov" je bil deloma že trotov. K«r se mu je pa zdelo, da je in. arakoplov-tvo le nekoliko preveč teže. je mož «lekel in "letel" na cesto. Polieaii so ga «eve prijeli, bilo e treba sedem policistov, da so ga ikrotili. Sedaj imajo reveža mprav-ijeiwra na opazovalnem oddelku. Umrli so v Ljubljani: Ivarolina t. Ar.a Karbl. snnžileeva hči. 10 M Jernej Dolenc, delavec, 65 let. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. O ' ciba ropomorilcev. Ker so po- r- ti i Miho Zupancem in An- tonom Sekoetom izrekli krivdorek, je r; / -lo sodišče nad ojin a smrtno obsodbo. Nepc ton postni slnga. 25 let stari, 'va:'l Sirci je slu?.:I v Sp. /a r« -tr f-ra se!a za mesečno .">• C. [ ar sto kron pa mu je napitnina. Vsled lthkoniižlje-n ;e takiredel kmalu v f. ar :rn j.-* privedlo do nepo-ti. Dr.e 13. julija t. 1. si je pri-I 0 K. p slanih potom poštao-:•< :ra urada na Lucijo Mohar, f* ■:f» - je ponaredil. Dalje je r i za .Tosipino Kesler nakaza-20 K in Ivanu Pušarju 20 K 10 vin. Dne 30. julija t. 1. si je prisvojil iz Idrije na Jerneja Sterleta v Spodnji Šiški odposlano denarno pismo z vsebino 700 K. Od tega denarja je Luciji Mohar povrnil 100 K. pa tudi Josipini Kesler je izplačal poneverjenih 20 K. Ko je še nkaj ' drrisrih dolgov poravnal, je pobegnil j z ostalimi 300 K iz Šiške. A že v nekaj dneh je zapravil ta denar, končno se pa v Kanalu na Goriškem v prsi u-trelil. vendar mu je pravočasno zdravniška pomoč rešila živ-i/erje. Obdolženec priznava svojo krivdo. Sircelj je bil oproščen. Kap je zadela v Drenovcu pri Litiji 581etne_L'a posestnika Franca Man- • lajz Hudih ravni. Za župana v Višnji gori je )il dne ' 29. nov. izvoljen trgovec Anton Per-ko. Svetovalci -o A. Zavodnik, Jak. V i d i c in I-zn. Pajek. PRIMORSKE NOVICE. Zažig. Pred tržaškimi porotniki je bil obsojen 251etni kmet Peter Jako-min iz Koveda na 3 leta težke ječe, ker je zažgal bratovo hiso, ki je pogorela čite uro in verižico nam pošljite samo$1.00 in mi vam p ?ljemo uro in verižico z desetletno garancijo. Ostanek 98 plačate takrat, ko stvari prejmete. Vsa pisma in naročila naslovite na: NEW Y0KK AUCTION COMPANY, 436 E. 67lti St., New York City. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washing1ton". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN RKs # v vr .. o 5 a ve d en:: ocrj panbroll ; Tifi Iv:, imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MABTHA WASHINGTON, !! ARGENTINA. 1 Cms važnih listkov iz KEW YORKA za III. razred so ill V nippesljr staju in jntiln se bodeta sroraj aa-receienn brodevjn pri-črv fa, i« drv.&»&ova iictoiški * parBlka. j TRSTA............................ IiJUBLJANTH..*.____—......................... . BEKB.......................................... ZAGREBA....................................... K- RIjOVCA..................................... IL RAZRED do TBSTA a!3 EKKE..................$50.00, $55.00 Parobrod ALICE" (na dv* vijaia) odplajč 30. decembra. ...931.00 . «31.60 -.131.00 32.20 ... $32125 ta $59 08 Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, YORK f * TRETJA KNJIGA. IX, BAGDADA V STAMBUL. (Nadaljevanje.) Moj položaj se je od jutra sem še poslabšal in Halef me ponovno prosi, naj jemljem zdravila. Da. zdravila, toda kakšea Kinin, kloroform, salmi-jakov dnh, arsenik. arnika, opium in vse druge stvari, ki sem jih nakupil v Bagdadu mi niso koristile. Kaj sem jaz razumel, kakšna sredstva se uporabljajo proti ku«i. Vedel sem le, da potrebujem svežega zraka, čiste kože ia prostega kopanja. Ker mi je previdnost svetovala, da ne ostanem dolgo pri razvalinah, ^e začnem s. Halefom posvetovati, kam naj se obrneva. Toda. kje dobim vode v bližini. Halefa prosim, naj jaha proti vzhodu in poišče potoček, če je še taLo majhen. Zvesti mož je bil takoj pripravljen apolniti mojo željo, vendar se le nerad poslovi od mene; skrbelo ga je preveč, da se mi za časa njegove odsotnosti kaj pripeti. In njegova slutnja ni< bila prazna. Halef je bil namreč odšel pred pol ure, ko začujem v bližini kopitanje več konj. Ko se obrnem, zagledam sedem Arabcev, od kterih sta bila dva ranjena. Med njimi opazim tudi one tri. s kterimi sem včeraj govoril. Ko zagledajo trupla se prestrašijo, nakar se tiho med seboj posvetujejo. Xato pa pridejo bližje in me obkolijo. "No, ali nam hočeš danes izročiti svojega konja in orožje?" vpraša me oni. ki je že včeraj govoril z menoj. '*Da. le vzemite vse," odvrnem prostodušno in niti ne pogledam za konjem. "Kje je tvoj tovariš?" "Kje so pa oni štirje, ktere ste vi včeraj pri kanalu Anana napadli?" vprašam jaz. "Vse zveš. ko nam izročiš svojega konja in orožje. Vstani in daj mi konja in puške. Toda p"g!ej teh Je-1 pušk! Vse so na tebe namerjene! Če se skušaš braniti, si v trenutku mrtev." "Kako naj vendar se branim! Kar zahtevate, vam rad izročim, ker mesto da bi jaz samo cnejra vas ustrelil, boste vi vsi zgubljeni, kakor hitro se dotaknete mojega konja ali orožja. Mož se zasmeje. "Puške vendar ne bodo same na na« streljale!" "Le poskusi! Tu vzemi!" S težavo vstanem, mu z desnico ponudim najprvo revolverje, z levico pa odprem spreda obleko, da so lahko videli mojo rano in prsa. Takoj potegne Arabec svo^jo roko nazaj in skoči v največjem strahu k svojemu konju. "Livahihala — za božjo voljo!" zakliče grozno prestrašen, in skoči kot panter na konja. "Kuga, kuga, smrt, smrt! Bežite verniki od tega prekletega mesta, predno vas dohiti poguba!" V največji naglici odjaha, njemn pa sledijo vsi tovariši. Ko zopet mine pol ure, se vrne Halef veselega obraza k meni. Dobil je majhen potoček, ki je pošiljal cvoje vodice'v reko Evfrat; ob bregu je celo opazil nekoliko irrmovja. Povem mu, da so bili pri meni Arabci, in neznansko ga jezilo, ker on ni bil pri meni. Prisegel je, da bi vse postrenal. Predno zapustiva razvaline, še pokopljjeva mrtvece, kar je bilo zdaj veliko laglje, ker sva imela lopato. Ko to bili vsi v skupnem grobu, poklekne mali hadži Halef in moli smrtno suro. ^ Nato je pa sledila zopet težavna pot proti vodi. Tam mi Halef uredi počivališče nad nekim grmom, ki mi je služil kot streha, da ni mke fanatične -lavnosti. Kaj bi naredil sam v tej divjini, da nisem imel pri >ebi zvestega Halefa. ki je vse poskusil, da mi dokaže svojo ljubezen in zvestobo. Dane- j«- bili četrti dan bolezni, in slišal sem. da je ta dan odločilen. Proti večeru mrzlica nekoliko pojenja in tudi srro/.na bolečina po v$em 1e-lesu me nekoliko zapusti. Ponoči sem celo dobro zaspal, in ko pokažem drugega dne Ilaletu jezik, mi z ve-eljem naznani, da so zginile temne črte. Sedaj sem šele pričel upati na ozdravljenje, vendar se popoldne sam prestrašim. ko pridne Halef tožiti o glavobolu, mrzlici, omotici, in bil sem takoj prepričan, da se je Halef od mene naiezel kncre. Videl -em ga. kako ,}e .šel proti vodi in omahoval. "Halef, ti padaš!" zakličem prestrašen. "Ah, sidi. vse ^e vrti okoli mene!" "Ti >i bolan! Ku»a -e te .je prijela!" "Že jo čutim po vseh udih!" * "Bolezni -i se od mene naiezel!" "Alah je hotel tako: bilo je zapisano v knjigi življenja. Umrl bom, ti pa jjreš k rnoji ženi Hani in jo boš tolažil." "Ne, Nalef. ne boš umrl. ker ti hočem jaz streči." "Ti?" reče in zmaje z glavo. "Ti se še sam boriš s smrtjo, ki te neče zapustiti." "Moj položaj že '»oljši; ti si ostat pri meni v najhujšem položaju in r-edaj hočem povrniti tvojo ljubezen." "Ah. sidi, kaj sem jaz proti tebi! Pusti me tukaj ležali iu umreti." Halef je jw^ta.ial čimdalje -lal>ši:: gotovo ga je bolezen že prej napadla. vendar se je premagoval, da je meni stiVgel: konečno je pa le omagal, in ni mogel ve«- dalje. Že nekaj ur pozneje ni mogel ve«"- pametno govoriti. Mor. biti ira j«- bolezen že tedaj prijela, morebiti -e je že tedaj okužil. ... -.»1:0 v Bagdadu -ie.ia!i sprevod mrtvaške karavane; ker je ime! mofeio naravo. ku«ra pri njem ni takoj /bruhnila. Z največjo težavo se spnem k- -km. da Halefu pripravim ležišče. Potreboval sem še sam pomoči, vendar -em njemu stregel. TJiii -o trenutki, kterih nikdar ne pozabim, da>i je najbolje, če jih tukaj ne omenim. Tudi Halef je ozdravel, vendar je bil deseti dan potem, ko ga je na^ padla liolezen. tako slab. da -en ira moral pri hoji podpirati, in jaz sam svoje velike puške nisem mogel dvigniti za varen strel. Pravo srečo sva irr*ela. da ni nihče pri-el do najinega tabora. Km se prvič pogledam v vodi, kar prestrašim -voje lastne postave. Iz vode me je gledala mrtvaška glava, obrašeena z gosto brado. Si čuda. da so nad nami krožili jastrebi in se zbirali v okolici šakali in hijene, ki so čakale na svoj plen. Vendar taboru se zverine niso drznile približati, ker Dojan jih je vedno prepodil. Ko se čutim nekoliko bolj zdravega, se podam k grobu Perzijanoev, ki je bil še nedotaknjen. Prišel sem peš k grobu in sem sedel gotovo eno v« ob grobu in premišljeval pretekle dogodke. Tu zalaja pes, kterega sem Tsei • seboj. Ko se ozrem, zapazim Četo osmih jezdecev, ki so imeli s seboj eekela in tropo psov. Že so me opazili in prišli bližje. "Kdo si T" me vpraša mož, ki je bil najbrž načelnik. "Tujec." "Kaj delaš ▼ tem kraju 1" "Žalujem za mrtvimi, ktere sem pokopal" Ia z roko pokažem na grob. "Ktera bolezen je umoril« tvoje nimf" "Bili so umorjeni." "Kdo jih je amorilf" "Perzijski možje.*" ''Ah! Perzijanci in Zobeide Arabci! O tem umoru smo že slišali. Umorili so tudi več mož ob kanalu Anana." Jaz se prestrašim, ker kanalu ni bil nihče drug kot Lindsay s svojimi delavci. "Ali gotovo veš, da so bili možje ob kanalu ubiti?" "Da. Mi spadamo k rodu Šat; spremljali smo romarje v Kierbelo. Romarji so nam med potjo pripovedovali." Mož je debelo lagal. Rod Šat stanuje daleč na jugu in se v teh krajih niti pokazati ne sme. In ker so imeli s seboj pse in sokola, so se morali vračati z lova, torej so morali tudi kje v bližini prebivati. Zla slutnja se me polasti, vendar ne izdam možem svojega mnenja. Tu prižene prejšnji govornik svojega konja prav do mene in reče: "Glej, glej, kakšno čudno puško imaš! Pokaži jo vendar meni!" Z roko stegne proti brzostrelki, jaz jo pa umaknem in rečem: "Ta puška je kaj nevarna onemu, ki je ne zna rabiti." " "Torej mi pokaži, kako se z njo strelja!" (Dalje prihodnjih.) Gonpgnie Generale fiansatianilp (Francoska parobrodna družba.) -j * - ' č-lM-:Sar*-- DIREKTNA CHTA DO HAVRE, PARIZA, SVSGE, INQMOSTA IN 'JUBLJA* Poštni parniki 10:' fLa Pro renče** na dva vijaka...................14,200 ton, 30,000 konjsfeib mc-i fLa Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ w 'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 'La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ m aLa Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ 'La Gasgogne'*................................ 8,000 „ 9.000 0 „ Glavna Agencija: Id STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Cheaebrough Building. Paniki »dplnjejo od sedaj aaprej redno ob četrtkih ob 10. nrr iODolndne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., N. I •LA. LOBBAIMS *LA T0UEAINB La Bret ague •LA SAVOIE •LA LOBRAMK VL dec. 1906. *LA TOUBAINB 7. jan. 1909. La Bretagne 14. jaa. 1900. *LA PROVENCE 2L jam. 1900. *LA SAVOIE *LA TOTJRATNE 4. febr. 1900 1L febr. 1900 18. febr. 1900 25. Mat. 1909 4. marca 1909. jfmrnaka t> iutki^asm imajs ft kt* mztxr.* M. W. KozminskL generalni agenl t.% 71 Doaborn St*. Chicago.. gS. Zdravju najprimernejša pijara je LEISV PIVO ktero je varjeno iz najbr Ijšega importiranega češkeK«i hmcla. Radi tega naj nikdo ne zamudi pr ^ .usiti ga v svojo lastno kori.-t, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pi vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseli boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TravnikaHu 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING] COMPANY, 83 CORTLAND l 8TREET, NEW YORK, N. V DUŠNA PAŠA (epical fitof Fr. Ba-raga,) platno, rodoča obreza 75o* broširana 60e. JEZUS IN MAKU A, vezano t alono-koet $1.50, fino Tesano t $2.00, vezano v platno 76c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, ▼ si on oko« t $l-6a MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA P0B0ŽN09T, 25*. RAJSKI GLASOVI, 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obraza 80e., fino vezana $1.75. SRCE JEZUSOVO, vet. 60c. SV. ROŽNI VENEC, voz. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70e„ alo-nokost ima t. $1^0. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK SLOV0NSK1, vczaa 20c. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50e. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c. EVANGELIJ, vczao 50c. GRUNDRISS DUR SUOVBNI-9CJHEN SPRAOHE. vecan $1^5. HRVAKSKO — ANGLBdKI RAZGOVORI, veliki 40c, bmIi Mb. JdLLTHI RAČUN AR, 40e. KATEKIZEM mali 15c, vetiki NAVODILO KAKO fSE PO9TANS DRŽAVLJAN ZJXZDIN. DRŽAV, Se. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, aerea. 75c. PODUK SLOVENCEM ki aa kofaoo naseliti ▼ Amenki, 90a. PRVA NEMŠKA VADNICA, 36c. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40e. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 50c. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI JaaežiS-Baitel, fino vezan $3.00. SLOVAR NfeiMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nov« izdaja, fino vezan $3.00. 4 SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA, broSirova-no 80o. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE- NITOVANJSKCH PISEM, 25e. VOŠČILNI_LISTI, 20c. ZGODBE SV. PTSMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50a. ČRNI BRATJE, 20 et. CERKVICA NA SKALI, 15cl CESAR FRAN J06IP, 20e. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOV A OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 40 et. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S TTAMlgJAVT, $LOO. DARINKA, MALA ČSNOGOR9LA, aoe. DETELJICA, Življenj« tnk kraaj-•ki h brstov, fraaeotkib rojakcT, 20c. DOMAČI ZDRVNTK PO ENHPU, 50«. DOMA IN NA TUJEM, 20 et. DVE ČUDOP6LNI PRAVLJICL 20 oL ELIZABETA, 30c. ENO LETO MED INDIJANCI, ERAZEM PBI5DJAMSB, lSa. ERI, 20c. EV9TATTTJA, 16c. PABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oCe ie- lesnie. -Wa. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20«. GOZDOVNTK, 2 zvezke skvpej 70c. GROF RADECKI, 20c. HTT.DEGABDA, 20e. HE! > V IGA BANDITOVA NEVESTA, 20e. HTRLANDA, 90c. IVAN RESNICOLJUB. 20e. TZANAMT, mala Japonka, 20«. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40e. JAMA NAD DOBRUŠO, 20e. JAKOMLL, 20c. JURČIČEVI SPISI, 11 «v«*or, m-metbno vezano, vsak svesek $L00. KAKO JE IZGINIL GOSD, 20e. KAKO POSTANEMO STARI, 40e KAR BOG STORI JE VSE FttAV, 15c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20e. KOSI ZLATE JAGODE, KRALJICA DRAGA, 20e. KRVNA OSVETA 15c. MAKiSTMUJAN L, eeear eki, 20c. MALA PERMA BIO A, 30c. MALT VITEZ, 3 zrezki sknpej $2.ML MALT SVB2SNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOV A, 10«. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV. 80s. MLATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40«. MRTVI GOSTAČ, 20e. MUČENIK3, A. ASkexe, elesanta* vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCEH, 25c. NAJDENČEK, 20«. NA PRERIJI, 20c. NAHODNE PESMI, Žirovnik, 3 sv« zki, vez. vsak po 00c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 na ki, vsak po 20c. NASELJENCI, 20«. NASELNTKOVA HČI, 20a. { NAŠ DOM, Zbiika povesti. Vsak ! aoe. NA VAIjOVTH JUŽNEGA MORJA 15c. NEDOLŽNOST PREGAJANA I>' POVELIČANA, 20e. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20e. OB TIHIH VEČERIH, 70s. 1 OB ZORI, 70e. I ODKRITJE AUBH.I K V, 46c. PAVTIHA, 20«. PESMARICA "GLAS5BENB MATI CE" fino vezana $1^0«. POTOVANJE V LILLPUT, 20c. POSLEDNJI MOHIKANBC, JO«. PRAVLJICE (Majar,) 20e. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI 30c. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 80» PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 rveski po 20«. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 30c. RIBIČEV SIN, 10e. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 38« ROBINSON, bro&ran, OOe. RODBINSKA SREČA, 40^ RODBINA POLANEŠKIH, 3 rreak $2*0. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SANJE V PODOBAH, male 15c. SENHJA, 15c. SITA, mala Hindostsnkm, 20«. SKOZI ŠIRNO INDIJO, SOc. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zvezka po 20c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTIJ SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20e STANLEY V AFRIKI, 20o. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, COc. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SV. GENOVEFA, 20e. SV. M0TBURGA, 20c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA. 2 zv., vsak po 20* ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. TEGETHOF. slavni admiral, 20c. TTUNG LING, 20 c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 svoskor $0.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTO J A, 40ec. V DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIPOVESn, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 20». VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZARJI MIxADOSn, 20c. WINNETOU, rde« jiiellsMiii. «ri »vezki $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVTL BOfe Ženinov a sesrivnost, m«. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $L26. ZMAJ IZ BOSNE, 00e. ŽALOST IN VESELJE. 46c. T padišaitovej somi »Ponatis iz "Glas Naroda"). I. knjiga: Po puščavi. II. knji^ra: Po divjem Kurdistan* je dobiti in sicer: vsak zvezek po 60c. s pošto vred. Obadva zvezka $1. Prvi zvezek obseza 302 strani, dmzi p* 30U strani. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Pozor Rojaki! Novoimajdeno garantirano mtiilc ia plešaste In golobradce, od ka: regm t (• tednih lepi lasje, brki in b- .. t pop«l-notna zrastejo I ^evmatizei . trganj« v nogah, rokah in križu \ am popolnoma odstranim. Po .r: - kurje očesa, bradovice in o -; - Vam v 3 dneh popolnoma odsirAn'm, da^ je to resnica se iarr.£i $tiO';. L is.ite' se pri — Jakob Wah*. P. O. Bok e CLEVELAM . O. lO. ZKMTJUVIDL #GRSKk DB ZEMLJEVID AVSTRO veliki 25e.. mafi lOc. ZEMLJEVID KRANJEK8 LE, mali 10e. ZEMLJEVID EVROPE, flh. msli 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH ZA V, 25 et. RAZGLEDNICE. Božične in novoletne po cat 30 cL Kranjska narodna noša, ljsh^jwrwir« iz drttgib mest na Kranjskem, new yorske in raznih in est Amenke, 1 s cvetlicami in humoriatifiae po Se ducat 30c. Rrzne svete podobe, kotna4 5«. «ks- eat 30c. Ave Maris, 10c. Album mest* New York, e krssninc slikami meets 40c. OPOMBA. Naročilom je prUo-žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Austrijski tobak. Pakeljc pravega avstrijski:;:^ tobaka ki 8c, — bala 50 pakelj- velja tu v Ameril cov $4; pakeljc Tipo, avstrijskega toba ka za mešanje 4c., — bala Obe vrste za poskušnjo pošlem za 15c. poštnine Erosto. V zalogi imam vse avstrijske to-ake za pipe in cigarete, rigite po cenik. ANTON LOGARl 26 E. 119th St., New York, N.Y. Kdor je prijatelj dobrega žganja naj nam piše in od nas dobi zaatonj ©rt poln kvort najboljše era Straight igtqja. S«csrity Co. 253 So. Water St. Cbka(«, 111. Ime : Naslov: N-ARAVNA CAL1F0RNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 2S galon vina. mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moSt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nizko ceno. Pri večjem naročilu dam popusL Z poŠto van jem STEPHEN JAKSE, Crockett. Contra Costa Co., California. jtojAja, ztabooajtx m m* "8ULS FABODA," KAJTB&32 Si KAJCENBJto mnvnzi ZABAVNE DRUGE IN RAZNE KNJIGE. ALADiN s Čarobno svetilni- CO lOe. ANDREJ BOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, tu 0OC., nevez. 70c. AVSTRIJSKA EKSPBDIdJA, 20e BARON RlAVRARj 20e. BARON TRENK, 20c. BBLGRAJBK3 BISER, Ve. BENEŠKA VEDE2EVALKA, Me. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STSAHU, Sa BTJRSKA VOJBKA, Me. BOJTEK V DREVO TEZ, lie. CAR SN TESAR, 2flte. CAROVNIOA, 26c. TI- Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.- kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji In najmočnejši slovensle denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema nloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega Se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so diš£a nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdim varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbEKNOVIH ULICAH. Nui zaupnik v Združenih državah je te več let iS\^lSSSSftA FRANK SAKSER CO. 6104 Stunt Clair Ave. N. F.. CLEVELAND, O.