504
Matija Skalar: Regrat? — Kristina: Tvoje oči .
Nič? ... Ali še vedno ne pride . . . ali še vedno ne pride?... Cuj — zdaj!
Žvižg in ropot! Ha, kako drevi spet proti njemu in kako ga gleda, gleda s tistimi krvavimi očmi . . . Proklete, stokrat proklete te oči! . . .
Ali zdaj bode konec, zdaj se odloči! Čakaj. .. čakaj... zdaj... —
S škrtajočimi zobmi in sikajočim glasom je skočil tja in se zapodil kletemu sovražniku nasproti. Napel je vse svoje moči in dvignil je pest, kakor bi hotel z enim edinim udarcem zdrobiti svojega nasprotnika . . .
Ha, zdaj . . . zdaj! . . .
Trčila sta skup, toda stroj je bil tudi to pot močnejši od njega. Izginil je pod njim, kakor bi ga bila  pogoltnila temna pošast...—
38
Regrut?
L)ridka sablja, bridka puška,         Prva krog pasu objema,
ljubi dve zdaj ljubim jaz,          druga rame se tišči,
ko sem ljubil samo eno,           vrag ju vzemi — hladni ljubi!
bogme — bil je lepši čas!        Taka nisi bila ti!
Matija Skalar.
jn
Tvoje oci.
orje skrivnostno, morje globoko tvoje so lepe oči — duša vsa moja vdana, ljubeča cesto v njegovo se dno potopi. —
In iz skrivnostnega morja jaz dvigam svetlih draguljev zaklad, kadar iz tvojih oči se napijem upov prelestnih, blestečih se nad . . .
Kristina.