NoN vYcE
Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA
feb.-marec 1994 cena 140 SIT št. 71
Pekarna
mm
Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept.
Pekarna liram. Trdnjava I Kočevje Telefon : «55-55,V
Zapötok
ZAKAJ JE MORAL UMRETI MATJAŽ?
Šefket Suljevič
Prof. Angelca Pucelj
PREŠERNOVA NAGRADA ZA DIPLOMSKO DELO O SODRAŽICI
Lokalna samouprava
SKLICEVANJE ZBOROV KRAJANOV
Avtobum na trdih tleh
ZADOLŽENOST GRE V MILJ ON E
Okrogla miza o kočevskem športu
RED NA RAČUN MNOŽIČNOSTI
Smučišče Izver
NOV SNEŽNI TOP IN VLEČNICA
“PREMAGANI, PRETEPENI, IZGNANI”
Domače živalil
RIBNIŠKA MAČKA -ŠAMPION
RUFAC
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
RENAULT
Nudimo vam:
na zalogi - dobavo takoj za RENAULT 5, CLIO, TWINGO, R 19 kratke dobavne roke za vse ostale modele RENAULT^ omejeno zalogo vozil po stari ceni	- 'iL n**i«niT»i 'S—
rabljena vozila po ugodnih cenah z garancijo kredit ali leasing na 36 mesecev servis za vse znamke avtomobilov novo na servisu - programsko diagnostiko preme-optiko
Vljudno vabljeni v prodajni slon RENAULT:
RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje,
tel.854-042, 854-666, fax. 855-444
Del. čas: 7.30-12.00, 13.00-17.00, sob 9.00-12.00
RENAULT
_ AVTO ŽIVLJENJA
KOVINOTEHNA ITi
TRGOVINA KOVINAR
Reška c. 23, tel.
853-621, fax 851-613, del. čas od 8.00-18.00 Opekarska 41 a, tel. 861-064	sob. 8.00-12.00
regulator vleke SAMSON	5.300,00	armatura za kad MLM		11.049,00
likalna miza	2.000,00	medeninasta obešanka CAMEL	25mm 192,90	
oljni gorilec LIBELA		30mm 222,90 40mm 317,90		
(z montažo)	57,000,00	šivalni stroj SINGER SAMBA		36.990,00
izolacija NOVOTERM		sesekljalnik SS 101 GORENJE		12.990,00
pocinkano koleno 1/2“	51,90	MULTI MOULINETTE 094		4.190,00
pocinkan T kos 1/2”	72,90	pralni storj PS 604 GORENJE		
rezalke 178x3x22A	249,00	za gotovino 39.990,00 na kredit		44,990,00
178x3x220	319,00	pralni stroj RS 606 GORENJE		
230x3x22A	402,00	za gotovino 46.990,00 na kredit		49.990,00
230x3x220	519,90	al. gospodinjska folija (80 m v	roli) 702,00	
WC školjka	4.590,00	paličasti mešalnik A 35 MOULINEX		4190,00
tuš kabina - uvoz	14.890,00	kljuka s ščit. nav. ključ, art F4	Italy 858,00	
NUDIMO ŠE: servisne usluge za vodovod in centralno, dostavo na dom z možnostjo nakupa na kratoročni ali dolgoročni kredit, postavitev in montažo kotlov za centralno ogrevanje in cistern za kurilno olje za isto ceno!
Belo tehniko prodajamo na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 7.000 SIT na 2 čeka, nad 10.000 SIT na 3 čeke brez obresti., za gotovinski popust nad 12.000 SIT 5% popust!
NEMOGOČE JE MOGOČE
VSEBINA
Aktualno.................................4-5
V	kratkem boste dobili vabilo na zbor krajanov, kjer boste določali meje nove (stare) občine. Izkoristite priložnost in pridite pobarat svoje bodoče občinske veljake...
Nove novičke.............................6-7
Ali se Rikov stečajni postopek res prepočasi razpleta ali pa so takšni očitki plod predsodkov do “tujcev” v nekdaj domači hiši.
Črna kronika...............................8
Ropar je prišel iz teme in zagrozil: “Roke v lult!”
Pravna država..........................10-11
Je država zatajila Matjaževo smrt, ker je ni pravočasno preprečila? Zakaj je država Šeleta brez sodbe zavrnila kljub temu, da je bil pravoi čas na pravi strani.
Vaš intervju...........................12-13
Sodniška učiteljica je o svojem kraju napisala na stotine strani, ki so na svoji teži pridobili tudi z nagrado našega največjega pesnika.
Zanimivosti...............................14
V	Ribnici imamo mačko, ki ji je njena vestna lastnica pomagala do najbolj laskavega naslova na našem koncu.
Šport.....................................21
Sodražan imajo velik lop, pa ne zato, da bi se z njim šli osamosvajanje Nasprotno: - top zamrzuje...
Novic E
NOV H NOVICE izdaja NOVE NOVICE s.p.„ Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna 'Fone Tomšič Organizacija: Luxuria d.o.o.. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1400 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun : NOVE NOVICE 51310-685-1349.
UVODNIK
V današnjih Novih novicah bomo poleg vsakdanjih dogodkov obravnavali dva incidenta, dve zgodbi, ki sta si navzven morda čisto različni, imata pa dosti več skupnega, kot se kaže zgolj slučajnemu opazovalcu na prvi pogled. Matjaž Tanko, danes žal že pokojni, je umrl nasilne smrti, pa kljub temu domači še do danes niso dobili nobene uradne izjave, nobenega dokumenta, kar bi uradno pričalo o razlogih, ki so pripeljali do nepojmljivega dogodka. Tudi Sejket Suljevič še do danes ni dobil nobene uradne obrazložitve, zakaj je bil zaprt, pretepen in izgnan. Tega, kar mu uradno očitajo, češ da je bil državi Sloveniji med desetdnevno vojno nelojalen, mu ni nihče dokazal. Tega, da je bil v tem času zaprt, sam ne more dokazati, saj nima nikakršnih papirjev, ki bi pričali o temu.
Tu se pojavi zdaj temeljno vprašanje. Ali država obstaja zato, da določa in uravnava zakone, za vse državljane enako sprejemljive, nadzorovane in pravilno pravno izvedene? Ali pa obstaja država zgolj zato, da si v njej določeni posamezniki privoščijo več kot navadni državljani, pa so kljub temu zakonsko nedotakljivi? Namen našega pisanja ni lov na čarovnice, ampak začudenje in protest hkrati, kako je naš pravni red vzpostavljen. Neverjetno licemerje je namreč, da je država le in očitno predvsem zase dobro poskrbela. Če ne bo občan plačal položnic davkariji, ga bo hitro udarila s prepovedjo izplačil dohodka. Če pa bo občan ponižan, neuradno kaznovan (brez sodne odločbe), izgnan ali celo ubit, se ji ne bo zdelo vredno niti izdati uradnih listin, ki bi jih sicer v vsaki pravni državi prizadeti moral posedovati. Povsod po svetu velja, da je človek nedolžen, dokler se mu ne dokaže, da je kriv. Pri nas očitno temu ni tako. In kako se obnašamo vsi mi, ki bi nas takšne nepravilnosti in grobe kršitve človekovih osnovnih pravic morale prizadeti? Večina od nas se dela, da ni nič narobe in Živi iz dneva v dan, dokler njega ne udari. Potem se šele zgane - če se zmore...
UREDNICA
AKTUALNO
NOV E
N o vicE
Prcoblikovnaje občin
SKLICEVANJE ZBOROV KRAJANOV
Kljuh temu, da se je /. novim rokovnikom opravil za oblikovanje novih občin pridobilo kar nekaj časa za tovrstne priprave, bodo po krajevnih skupnostih že okrog 25. februarja morali obvestiti svoje krajane, za kdaj bodo sklicani zbori občanov. Zbori namreč morajo biti izpeljani do 13. marca, na njih pa se bo opredeljevalo referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine.
Z zakonom jc tudi poskrbljeno za to, da sc volja krajanov na kar se da enostaven način in nedvoumno izrazi. Tako bo za veljavno odločanje dovolj že 5 % udeležba krajanov na zboru, če pa po eni uri od predvidenega začetka ne bo prisotnih niti toliko občanov, se prisotni prav tako veljavno odločjajo. svojo nesklepčnost pa le pribeležijo na zapisnik. Če odločitve o referndum-skih območjih na zborih krajanov med sabo ne bodo usklajene, bo neskladja odpravil državni zbor in odločitve dal na ponovno sklicane zbore krajanov. Zbore krajanov lahko nadomesti tudi zbiranje pod-
pisov, lahko pa se izvede oba načina, predsednik SO pa je dolžan sklicati sestanek za uskladitev predlogov. Do konca marca naj bi se tako kolizije odpravile, referedumi pa sc bodo izvedli 22. maja. Na referendumu sc torej ne bo izbiralo med večimi možnostmi, npr. za "staro" ali za novo občino, temveč le odgovarjalo z. DA ali NK na vprašanje AU STH ZA TO, DA SL NA VAŠEM REFERENDUMSKEM OBMOČJU USTANOVI OBČINA? Referendumsko območje bo napisano na glasovalnem lističu, to pa je lahko novo območje ali pa območje dosedanje
občine, pač glede na to, kako sc bodo občani opredelili na zborih. Izid referenduma je odvisen od večine volilccv, ki so glasovali in ne vseh volilnih upravvičcnccv. DPotrcba po skliccvnju ponovnih zborov občanov zaradi morebitnih nesoglasij bo tem manjša čim več bo enotnosti znotraj posameznih KS, le take KS pa bodo še pred zbori lahko razdelile svoje teritorialne interese s svojimi sosedi. Ali kot smo ugotovili že v prejšnji številki: v tistih KS, kjer bodo dosegli medsebojno soglasje, da hočejo novo, svojim potrebam in velikosti prilagojeno občino in kjer bodo občani v to trdno verjeli, bodo svojo občino najverjetneje tudi dobili..
S. H.
^y NOVE ^
N ovicE
i &
KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE 1937
H
OBČINA DOLENJA VAS
Preb. 1949, hiš 391, posest. 193, koč. 182, najem. 24. Površina 3.37 ha. Občina obsega skrajni del kraške	Ribniške	doline...Dve
kočevski vasi:	Grčarice (75%)
Nemcev in Grčarske Ravne (100%) spadata še v to občino...Razvita lončarska in pečarska obrt. Živahni trgovski odnosi s Kočevjem in Sušakom. Izseljevanje v S. Ameriko in Kanado.
Blate: 51-11-6-5-0. Dohod z vsakim vozilom.	Kmetijstvo,	lončarstvo,
prevoz hlodov, tlesk, drv ter nabiranje gozdnih sadežev.
Dolenja vas:631-130-51-75-4. Šola ust. 1846,	7 odd.. PRK, SK.I,
Gasilsko društvo. Društveni dom z. gled. odrom, tamburaškim odsek., pevskim	zborom,	strel. druž.
Kmetijstvo, živionoreja, lončarstvo, krošnjarjenje, prevoz, jelovih desk in hlodovine, nabiranje gozd. sadežev.
Prodaja mlečnih izdelkov v Kočevje, na Sušak in otoke. Precej obrtnikov, trgovine, gostilne s prenočišči. Kraj znan zaradi lončarske obrti, ki je tu že od nekdaj cvetela. Letno se proizvaja cca. okrog 15.000 kosov. Pred vojno je segal lončarski trg od Raba in Krka preko Trsta in Gorice do Benetk.
Grčarice: 210-52-28-21-3- Šola ust. 1886. Kmetijstvo, delo v gozdu prevoz hlodovin in tramov (parna žaga), krošnjarjenje. Izseljevanje znatno. Čebelarstvo razvito. Trgovina, gostilna s prenočiščem.
Grčarske Ravne: 47-10-8-2-1. Dostop le z vozom, življnje zelo siromašno. Jclcndol:	48-0-0-11. Kraj je
industrijska naselbina ob parni žagi kneza K. Auersperga. Do 700 vagonov desk sc letno izvozi v Italijo, Španijo in Afriko.
Kot: 3-5-1-3-I. Leži 1 km od banske ceste Dolenja vas - Grčarice. Mlin na motorni pogon.

Lipovce: 85-20-14-5-1. Dohod z vsemi vozili. Gostilna s prenočiščem. Zemljišče preživlja prebivalce le deloma, zato išče zasluža s krošnjarjenjem in nabiranjem gozdnih sadežev in zelišč. Vas stoji na meji "Kočevske dežele" ločena po pustem svetu, poraščena z leščevjem in trnjem.
Makoše: 17-5-3-2-L Dohod samo z vozom. Rodnost kamnito-ilovnatih tal šibka.
Prigoriea:480-90-56-33-1 .Poljedelstvo, živinoreja lončarstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Obrtniki, gostilne s prenočišči. Raki l niča :35 7-65-26-36-2. Starejše kmečko jedro v sredini, kočarji ob robu. Tla ilovnata in slabo rodovitna. Kmetijstvo, največ pa ■prevoz lesa iz Auerspergovih gozdov. Mlin, žaga in gostilne s prenočišči.
mr NOVE ^
NovicE

NOVE
N o v i cE
Avto bum na trdih tleh
ZADOLŽENOST GRE V
Po daljšem času ugibanj, kaj se dogaja s kočevskim Avto bumom, v javnost prihajajo podatki, ki osvetljujejo strm padec nekdaj visoko letečega zasebnega podjetja. V obdobju, ko so avtomobilski posli cveteli, si je kot zaupanja vredna firma uspel pridobiti velike vsote kreditov, ki so v bypass firme pritekali tudi potem, ko je bil Avto bum že v težavah. Upniki naj bi bili v glavnem pravne osebe, zato trd pristanek Avto burna ne dviguje toliko prahu, kot ga je nekdaj (Irubeličev Trend.
Družbenim podjetjem kočevska terja od Avto bitma tudi Skupnost poslovneža Dušan Lavrič in Prc- pokojninskega in invalidskega drag Simeunovič preko svojih pod- zavarovanja. To pa naj ne bi bile jetij dolgujeta preko 70 miljonov še vse terjatve, saj nekatere banke SIT, nadaljnih 146 miljonov tolar- in družbe svojih terjatev niti ne jev pa vključno z obrestni sodno prijavljajo in jih bodo kot neizterljiv
AKTUALNO I
MILJONE
dolg najbrž kasneje odpisale. Ugotovljeno je tudi, da naj bi bila Avto bumu po drugi strani oba podjetnika dolžna skoraj pol miljona mark, sta si jih v dinarski protivrednosti kot brezobrestno posojilo v času velike inflacije izposodila od lastne firme. Dolgovi Avto burna naj bi torej šli v miljone mark. miljonske pa so tudi vrednosti podjetnikovega in firminega premoženja.
TVT NOVE
NovicE
Predvolilno obdobje
PESTRA DEJAVNOST STRANK IN KS
V	četrtek, K) februarja so sc sešli predstavniki kočevskih strank na posvetu o lokalni samoupravi, kjer so izrazili poterebo po konkretnih izračunih o tem, kako bo, če bo občina obstajala v približno enakem obsegu ali če sc bo razdelila na več občin.
V	petek, 11. februarja je svojo
partv pri "Janezu” priredila kočevska LDS, na katero je povabila sekretarja stranke Gregorja Golobiča in kočevske predstavnike strank, s katerimi naj bi sc LDS v kratkem združila. Predsednik LDS Kočevje Franc Gornik je ob tej priložnosti izročil 500 DEM razvojnemu skladu Gimnazije Kočevje. Predsednik	KS	Kostel	mag.
Stanislav Južnič je istega dne ob istem času sklical	razširjeno	sejo
sveta KS, na kateri so prišli na dan stari očitki glede legitimnosti sveta, zato je debata na temo gradnje ceste in vloge mag. Južniča ter dr. Nikoliča pri	tem	ostala na	ravni
vaškega sestanka, ki sc ga je udeležil tudi Tone Peršak, poslanec v državnem zboru.
Svet KS jer zasedal tudi v Osilnici in sc zavzel	za	sedajno kočevsko
občino, v tem kraju pa so različne poglede na ceste in občino soočili v nedeljo, 19. februarja. Pri Kovaču so se namreč javno soočili predstavniki tamkajšnjega civilnega gibanja (ki sc zavzemajo za samostojno osilniško občino in prioritetno cestno povezavo s Kočevsko Reko) ter uradni predstavniki KS.
5. februarja so se na razširjeni seji sveta sestali tudi predstavniki krajanov Loškega Potoka, ki so v glavnem slišali argumete proti osamosvojitvi s strani najvišjih predstavnikov ribniške občine. Loškemu Potoku se v vsakem primeru obeta priključitev sosednje Drage, kar pa ne pomeni tudi povečanja gospodarske osnove področja.
19. februarja se je v Miklovi hiši na letnem zboru sestal krajevni odbor SKD občine Ribnica, na katerega so povabili tudi ljubljanskega župana Jožeta Strgarja. Govoril je o pomenu in vlogi župana v občini.
N o vic E
IZDANA UREDITVENA ODLOČBA
Medobčinski vodnogospodarski inšpektor je izdal ureditveno odločbo Tekstilni tovarni Jurjeviča, v kateri zahteva:
•	redno preiskovanje količinskih in kakovostnih sprememb odpadnih voda tovarne s prvimi rezultati v roku enega meseca.
•	pridobitev vodnogospodarskih dovoljenj za pridobitev tehnološke vode iz Bistrice
•	ureditev prečrpovališča in lovilnega bazena za naftne derivate v najkrajšem roku
V drugi fazi bo glede na zbrane rezultate o izpustih izdal odločbo za sanacijo. Podjetje je že dostavilo zahtevano poročilo o kemični sestavi barvil in kemikalij od proizvajalca, ki so osnova za ugotavljanje vzrokov pogina rakov in talnega življa v Sajevcu. Nadzor kvalitete odpadnih industrijskih voda se seveda ni opravljal redno, kol smo pomotoma zapisali v prejšnji številiki.
Riko v stečaju
NESTRPNO PRIČAKOVANJE KONCA
Tako kot se je še pred nekaj meseci z vsemi mogočimi razlogi skušalo argumentirati razloge proti stečaju, tako se tudi nekaj mesecev po uvedbi stečajnega postopka skuša stečaju in likvidaciji narediti konec. Pod kladivom in nakovalom teh teženj pa so interesi države, ki naj bi preko sodišča, kopice stečajnih upraviteljev in likvidatorjev naredila nekaj reda. Izpeljana sta prva dva naroka terjatev in potem, ko se je razčistilo s preteklostjo, se upravičeno pričakuje, kaj je od Rika mogoče pričakovati v prihodnje. Od Rikovih delov kot živih organizmov ali zgolj njegovega okostja, ki bi zaživel v novi podobi.
Mraz jc pregnal celotno stečajno in likvidatorsko ekipo v novo poslopje stavbe nesojene robotike, kjer pa se gostje i/ Ljubljane po mnenju mnogih vse preredko zadržujejo. Pa tudi tedaj, ko se, naj ne bi preveč vneto delovali v interesu tistih, ki bi si želeli, da bi se od nekdanjega mogotca čim dostojneje poslovili. .Ker je bilo nekaj negodovanja slišati tudi na eni zadnjih ribniških skupščin, se je ribniški izvršni svet potožil predsedniku sodišča. Ta je očitke o odvažanju železa po smešno nizkih cenah zavrnil in jih ocenil za prodajo po tržnih cenah, kot ustrezno pa jc ocenil tudi delo stečajnega upravitelja.
Na opravljenih narokih za preskus terjatev je senat prerekal veljavnost številnih prijavljenih terjatev, med njimi tudi terjatev SO Ribnica v višini skoraj 5 miljonov SIT. Ta denar jc lani nakazala občina za nakup poslopja bivše Rikovc stanovanjske zadruge (ki bi jo
potem predala veterinarskemu zavodu v zamenjavo za objekt v Lcpovčah, v katerega bi se naselili Romi), pred tem pa ni preverila na zemljiški knjigi, če je hipoteka vknjižena tudi na to parcelo. Rila jc, in tako občina po mnenju stečajnega upravitelja neupravičeno terja od holdinga v stečaju denar nazaj in podaljšuje vrsto upnikov. Da stečajna ekipa ne pričakuje dosti od predstavnikov ribniške občinske oblasti, dokazuje tudi dejstvo, da se stečajni upravitelj ni odzval na občini pripravljenem srečanju s predstavniki republiške vlade. Stečajni upravitelj pa jc bi veliko bolj odprt do terjatev delavcev, saj skorajda ni oporekal veljavnosti več kot 10 miljonov DEM delavskih terjatev, morda nehote pa je v zadoščenje taistih delavcev prerekal nekaj sto tisoč tolarjev trejatev, ki jih je skušal uveljaviti bivši direktor Jančigaj.
V naslednji fazi stečaja holdinga oz. likvidacije družb naj bi stekla pogajanja med odborom upnikov in stečajnim senatom, koliko bo prazprav možno iztržiti od priznanih terjatev. Bolj kot upniki pa bi radi stečajni postopek iz na videz mrtve točke pripeljali tisti, ki svoje majhne in velike poslovne ambicije gradijo na ostankih Rika. ki bi morali čim prej priti na tržišče. Če bodo strategi stečaja računali na velike in globalne rešitve po vzoru stečajnikov Itasa, jim bodo Ribničani prav kmalu začeli očitati le skrb za lastne honorarje, ki bodo pritekali tako dolgo, dokler bo trajala stečajna agonija. Ker se je razkosanje nekdaj državnih gigantov (vojašnica. Dom JLA) na manjše podjetniške centre in delavnice pokazalo v Ribnici za dokaj uspešno obliko preživetja, so odveč tudi očitki občini, zakaj ne pride do stečajnega senata z nekimi svojimi programi. Od čakanja na take odrešitve jc en pacient že shiral in bilo bi nedopustno, da bi na njegovem pepelu zatirali še tako drobne kali morebitnega novega življenja.
S. II.
avy NOVE ^
N ovicE
V TRqovii\i
snubk
dobiiE
•	srajce, bluze, puloverje , maje
•	hlače, pajkice, špichoze, jakne jopiče, parke
•	perilo
•	modne dodatke, izdelke iz usnja
•	šolski in pisarniški program
VELIKA IZBIRA POSLOVNIH IN OSEBNIH DARIL. UGODNI PLAČILNI POGOJI!
Delovni čas:od 9.00 -17.00, sobota od 9.00-12.00 Kočevska Reka, tel. 860-102

I
♦
I
♦
♦
I
I
Rje mm
Vabimo vas
s pestro ponudbo ribjih specialitet in drugih okusno pripravljenih jedi.
Nedeljsko kosilo že za 500 SIT!
Vsak petek vas bo zabaval trio Tonija Cente. Vstop prost!
Rezervacije za zaključene družbe sprejemamo na tel. 854-101.
NOVO: pedikura in depilacija
I
♦
*
I
*
*************
Ribniška kinodvarna
NITI DELNA NITI CELOVITA OBNOVA?
Obnova in usposobitev nekdanje kinodvorane v ribniškem komercialnem centru IDEAL, ki je ministrstvo za obrambo ni oddalo v komercialni najem in jo ima na skrbi ribniška občina, se vedno znova vrača na svoj začetek: delne rešitve niso prišle skozi proceduralno sito, celovite pa nimajo nobene osnove v ribniški realnosti.
Kmalu po lanski otvoritvi centra je najemnik Russ d.o.o. ponudil svojo vizijo ureditve dvorane, ki naj hi z najnujnejšo adaptacijo in dvema renoviran ima kinoprojektorjema znašala 77.()()() DEM. Denar za tovrstne investicije v proračunu za lansko letoni bil predviden, zato sc je v soglasju z obrtno zbornico v IS izoblikoval predlog, da se polovico teh sredstev zagotovi iz
sredstev, ki st) ostala neporabljena pri dodeljevanju kreditov za pospeševanje podjetništva. Skupščina je na zadnjem lanskem zasedanju tak predlog ododobrila, zataknilo pa sc je pri razpisu, ker je po mnenju enega izmed kandidatov za posel prišlo do nepravilnosti pri odpiranju ponudb. Ponovnega razpisa odtlej ni bilo, IS pa je naročil uradnb cenitev celovite ureditve kinodvo-
rane vključno s kinoprojektorji. Po ncurdanih ocenah naj bi investicija v dvorano presegala 1 ()().()()() DEM, novi projektorji pa vsaj še enkrat toliko. Tolikšne postavke si izvršni svet ni drznil uvrstiti predlog letošnjega proračuna, zato si je očitno pustil odprt prostor za cenejše variante, za katere sc bo našlo sredstva iz drugih proračunskih postavk. Podjetje Russ d.o.o. v sakem primeru računa na to, da bo dobil dvorano v upravljanje. saj si ne predstavlja, kako bi probleme kurjenja, prezračevnja in vzdrževanja lahko reševal z še enim upravljavlccm pod isto streho.
./ Okrogla miza o kočevskem športu
RED NA RAČUN MNOŽIČNOSTI?
Na »krogli mizi, ki jo je sklical predsednik kočevske skupščine na podlagi sklepa njenega zadnjega zasedanja, se je zbralo preko 50 udeležencev, ki so v polemičnem tonu spregovorili o organiziranosti kočevskega športa v preteklosti in podali svoje vizije o prihodnosti. Kljub večurni razpravi so posamezni tabori pokazali le malo pripravljenosti za iskanje skupne rešitve, na katero bi se lahko oprli poslanci pri odločanju o tem, kako izboljšati standard športne ponudbe Kočevja. Izkristalizirali pa sta se dve opciji, ki se bosta še naprej iskali podporo v občinskih strukturah in športni javnosti.
Prvo zagovarja kočevski izvršni svet skupaj s pristojnim občinskim organom, ki je odgovoren za občinsko lastnino, pridružujejo pa sc jim še profesionalne službe za upravljanje občinskih objektov skupaj s KS Kočevje mesto s podobnimi izkušnjami na tem področju. Občina je svoj interes po tem, da bi upravljanje športnih objektov prešlo od ZTKO pod njeno okrilje pokazala že janaurja kini, ko je sklicala posvet o tej problematiki s strokovnimi delavci v športu in ZTKO. Posvet je bil sklican zaradi številnih pritožb na vzdrževanje objektov, vendar občina tedaj konkretno ni ponudila novega up-ravljalca. Ko je zaradi kadrovske krize v ZTKO kot upravljalen ob-
jektov to vprašanje proti koncu lanskega leta ponovno aktualiziralo in je svoje upravljalskc usluge ponudila KS Kočevje mesto, je to kot začasno rešitev takoj potrdil tudi IS. Iz razprav podpornikov lake rešitve je bilo razvidno, da se od novega upravljale;! pričakuje “vzpostavitev reda”, kar z drugimi besedami pomeni profesionalizacijo odnosov med lastnikom, uporabniki in upravljalccm objektov v smislu: kdor objekte uporablja, naj za to tudi plača.
Drugo opcijo je zagovarjalo vodstvo ZTKO skupaj s predstavniki nekdanjega upravljalskcga podjetja VIKSA in nekateri pedagogi. Zavzeli so se za to, da se upravljanje objektov ne loči od same športne
dejavniosti, saj sc s tem po preteklih izkušnjah le podvaja birokratski aparat. Dostopnost športnih objektov najširšim množicam naj bi ostala primerjalna prednost Kočevja nasproti drugim območjem po Slovenji, kjer šport zaradi visokih najemnin za vadbo postaja domena elitnih krogov.
Kljub temu, da so zagovorniki profesionalizacije upravljanja objektov dostopnost le teh pogojevali z višjimi subvencijami za delovanje društev in da je tajnik KS Kočevje mesto nanizal kup varčnih predlogov za obnovo stadiona in preureditev zimskega bazena v letnega, so udeleženci skupno voljo pokazali le pri bolj dolgoročnih vizijah kočevskega športa. Potreba po novi, večnamenski športni dvorani je bila nareč tako močno izražena, da je zasenčila vzdrževanje sedanjih objektov. Glede na to, da je ZTKO tudi že sprejela na delo novega strokovnega delavca, je precej verjetno, da sc tega vprašanja kar nekaj časa ne bo več potegnilo na svetlo.
ŠTIRJE NA ENEGA
V. februarja so v Kidričevi ulici v Kočevju štirje Romi napadli G. R. iz Kočevja. Po pretepu so pobegnili, policija pa je dva napadalca že identificirala.
IZDALA GA JE TABLICA
9. februarja zjutraj je neznani voznik poškodoval ograjo na Gorenjski cesti v Ribnici. Policisti st) T.A. iz okolice Ribnice izsledili po registerski tablici, ki je ostala na kraju nezgode. Ker oškodovancu ni navedel svojih podatkov bo predlagan k sodniku za prekrške.
ŽALIL POLICISTA
11. februarja sc je na dva policista, ki sta kontrolirala promet na križišču v Stari cerkvi, spravil D.J. iz Kočevja. Alkohol mu je dal korajžo, da je najprej policistom začel dajati nasvete, potem pa še žaliti. Nasvet uradne osebe, naj sc umiri, je očitno jemal kot napad na svojo osebnost, zato je hotel policista kresniti po glavi. Udarec je policist blokiral in obvladal napadalca, ki bo za napad na uradno osebo odgovarjal pred sodikom za prekrške.
ZA PUSTA 23 PIJANIH VOZNIKOV
V vnaprej napovedani akciji UNZ Ljubljana, med katero so v pustnem času poostrili nadzor nad psi-hofizničnim stanjem voznikov, so na celotnem območju uprave odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola okrog 300 vozniških dovoljenj. Tudi na našem koncu opozorila niso kaj dosti zalegla: na območju Kočevja so preprečili nadaljno vožnjo 8 voznikom, na ribniškem pa kar 15, ker so pod pretvezo pusta vinjeni sedli za volan. Med njimi je bil tudi voznik Golfa, ki ga je ribniška policija izsledila nedaleč od vozila, ki ga je poškodovanega pustil ob cesti. Vozil je namreč prehitro, brez vozniškega izpita in še pod vplivom alkohola za povrh.
DENARNICO VRNILA; DENARJA PA NE
11. februarja je O.F. iz. okolice Ribnice pri obisku na
J'vQovtim
Klarič Nada s.p. , Ljubljanska 5, Kočevje
Slaščice, kruh in pecivo proizvajalcev
HRAM, ŽITO IN DOBROPOLJE
Delikatese
oddelku galanterije v ribniški blagovnici pozabil na pultu denarnico. Po eni uri jo je pogrešil in sc vrnil ponjo, trgovke pa so mu opisale žensko, ki naj bi po vsej verjetnosti denarnico odnesla. Po opisu jo je našel v bližini in denarnico od nje tudi dobil, vendar brez denarja. Zadevo je prijavil na policiji, ki je zoper osumljeno Š.A. napisala kazensko ovadbo na TJT v Kočevje.
“ROKE V LUFT”
16.	februarja zjutraj je R.K. iz Prijateljevega trga obvestil ribniško policijo, da je ponoči okrog 1. ure za njim prišel neznanec in mu med odpiranjem stanovanja zagrozil “ROKE V LUFT!" Napadalec je žrtvi iz žepa vzel denarnico, jo izpraznil in jo vrnil lastniku. Ta ni vedel, s kakšnim orožjem mu je bilo zagroženo, po opisu in govorici pa so policisti prišli do B.S., ki ga je identificiral tudi napadalec. B.S. so kaznesko ovadili, pri njem pa niso našli naropanih 55.0()() SLI'.
DEKLETOM IZGINILA ŽEPNINA
17.	februarja je neznani storilec med treningom mlajše ekipe rokometašic v ribniškem ŠC pretaknil njihova oblačila v garderobi. Štiri dekleta so pogrešila skupaj 2.500 SIT, i.L. pa je tatvino prijavil policiji, ki storilca še išče.
KOŠUTA V AVTO
Med vožnjo proti Kočevju je v Starem Bregu nenadoma skočila z bočne strani v osebni avto košuta. Udrcc je vozilo “iztiril” s ceste v telefonski drog, pri tem pa je bilo za več kot 50.000 SIT škode.
UKRADENEGA GOLFA IZSLEDILI NA KAMIONU
20. februarja je kočevska policijska postaja dobila obvestilo, da se ob cesti Kočevje-Struge nahaja Golf brez registracije. Ob prihodu patrulje vozila ni bilo več na označenem mestu, zato pa so med nadaljno akcijo ustavili tovornjak v Starem Logu. V njem so bili štirje Žužemberčani, ki so v pokritem kasonu prevažali omenjenega Golfa. Da gre za prevažanje vozila sumljivega porekla, sc je prav kmalu potrdilo, saj je bilo ukradeno v Ljubljani.
POGREŠANEGA NAŠLI
19.2. je okrog 9. ure odšel od doma 72. letni Vuksanovič Božo iz Turjaškega naselja in se do 21. februarja še ni vrnil. Po kočevskem radiu so policisti za njim sprožili iskalno akcijo. Odzvali so se v ZI) Kočevje, saj so pogrešanega od tam napotili v zdravsttveno oskrbo v ljubljansko bolnico.
KONCERT RUDIJA VULCA IN BOJANE K. KARUZA
V	Miklovi hiši v Ribnici je bil v torek, 15. februarja 1994, ob 18. uri KONCERT Rudija Vulca-fagot in Bojane Krrstulovič-Karuza-klavir. G. Vulc je diplomiral na akademiji za glasbo v Ljubljani. Poučuje kot redni profesor v Glasbeni šoli v Kočevju. Ga. Karuza je diplomirala na akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubravki Tomšič-Srebotnjak, dela kot redni korepetitor in umetniška sodelavka na Akademijo za glasbo v Ljubljani.
RAZSTAVA IVANA VARLA
Istega dne, 18. februarja, je bila v Likovnem salonu v Kočevju ob 18. uri otvoritev razstave IVANA VARLA.
V	krajšem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Kočevje. Razstavo je posredoval Kulturni center Srečka Kosovela iz Sežane, kot izmenjavo za razstavo "Misel in korenine".
TRETJE PREDAVANJE IN RAZSTAVA NARAVOSLOVNE FOTOGRAFIJE
Na tretjem predavanju, ki ga za ljubitelje fotografije in pripravlja atelje Foto Toni so slušatelji sodelovali s svojimi diasi, ki so jih strokovno komentirali mojstri fotografije. Prireditev je s svojimi fotografijami z lovskimi in naravoslovnimi fotografijami popestril avtor Janez Papež, ki je v posebni publikaciji nanizal nekaj misli in napotokov za ljubitelje tovrstne fotografije. Med člani Družine Fuji so ižrebali tudi dobitnika fotoaprata Aleša Svetlina, dobitnico dia filma Karolin« Šmalc ter barvnega filma Pavla Ristivojeviča. Naslednje srečanje ljubiteljev fotografije bo na toplejšo soboto proti koncu marca, saj se bodo slušatelji tečaja s fotoaparati podali v naravo, da svoje teritično znanje preizkusijo v praksi pod strokovnim vodstvomi. Vsi, ki bi si želi sodelovati, se prijavite pri Foto Toni na gorenjski cesti 6 ali po tel. 860-569.
MALI OGLASI:
Najamem manjši poslovni prostor v centru Kočevja oz. Ribnici. 'Pel. 860-343, v večernih urah.
Iščem varstvo dveh deklic, dveletne in petletne, vsak dan od 15. do 17. ure. Jel. 860-340, zvečer.
Prodam novo hišo v Ribnici, .le konfortna, ima urejeno centralno kurjavo, kabelsko TV, telefon... 1’akoj vseljiva. Tel. /o61/ 860-633 ali /064/ 215-940.
Iščem delo na domu. Podatki na uredništvu.
KONCERT VITE MAVRIČ
V petek, 18. februarja 1994, je gostovala v Miklovi hiši šansonjerka VIJ’A MAVRIČ. Pela je pesmi znanih pesnikov, naj omenimo Menarta, Fritza in Mcincja. Občinstvo je bilo nad izvajanjem vse bolj znane umetnice navdušeno, marsikoga je Vita s svojo iskrenostjo in prepričljivo interpretacijo celo spravila na rob solz. Ljubezen je pač Ljubezen, neločljivo vezana z bolečino in solzami in vsi prisotni so prav zavoljo Vite tistega večera to resnico ne samo začutili, ampak celo otipali.
Večer smo zaključili s šampanjcem. Vita je povedala, da je navdušena nad ribniškim občinstvo, ki je dobesedno takšno, kot je le še "ljubljansko premierno". Ravno leto dni je bilo naokrog februarja, kar smo se zadnjič srečali prav tako v Miklovi hiši in vesela je bila, ko smo ji posredovali lanske Nove novice, v kateri smo obširno pisali o njenem koncertu na
Ob kulturnem prazniku
KULTURNO UDEJSTVOVANJE GIMNAZIJCEV
V dvorani glasbene šole Kočevje je bil v četrtek, 17. februarja 1994, ob 19. uri prikaz kulturnega udejstvovanja učencev Gimnazije Kočevje, d'ako so gimnazijci v okviru praznovanja kulturnega praznika povabili vse dobro misleče, naj sc udeležijo prireditve, ki je bila sad prizadevnega dela učencev gimnazije Kočevje in mentorjev ga. Bernarde Kogovšek in g. Vaclava Jarma.
PRAVNA DRŽAVA
NOV E ^
N ovicE
Zapotok-Padova
V
ZAKAJ JE MORAL UMRETI MATJAŽ?
V soboto, 19. februarja, so v rojstni vasici pospremili tridesetletnega Matjaža Tanka na njegovo zadnjo pot številni prijatelji in znanci, sosedje in občinski veljaki, vsi torej, ki jih je pretresla njegova nerazumljiva in mnogo prerana smrt. Matjaža so namreč prejšnjo soboto, 12. 2., pokončali s streli italijanski policisti nekje pred Padovo. Zakaj so streljali nanj, saj je bil Matjaž vzoren fant, ki ni bil nikoli kaznovan? Kaj se je dejansko dogajalo tisto, za Matjaža usodno, soboto? Kakor kaže, se je Matjaž v soboto, 12. 2., nekaj pred sedmo uro zjutraj, z alfo pripeljal na mejni prehod Vrtojba. Tu je s počasno in cikcakasto vožnjo obšel vse zapornice in sc izognil pregledu. Ko je pripeljal na italijanski del prehoda, je z veliko hitrostjo zdrvel mimo italijanskih obmejnih organov. Ti so takoj sprožili alarm za zasledovanje in s tem povzročili še bolj divjo Matjaževo vožnjo. Zasledovanje sc je končalo na avtocesti v bližini Padove. Usodni strel italjanskcga policista je prebil Matjažu prsni koš in mu prizadel smrtno rano.
Zakaj sc je Matjaž izognil policistom? Je imel kaj za bregom? Po temeljiti preiskavi avtomobila sc je pokazalo, da Matjaž ni prevažal ne orožja ne mamil. Nič takega ni imel pri sebi in s seboj, kar sicer ne bi smel imeti. Zakaj torej beg?
Matjaž je bolehal za manično depresijo že vrsto let. Torej je bil psihični bolnik. Bolezen pa sc je pojavljala pri njem v letnih ali dveletnih ciklih, običajno na pomlad, in takrat je izbruhnila tudi s takšno močjo, da je Matjaž vedno poiskal pomoč v psihiatrični bolnišnici v Polju. Sicer pa je bil Matjaž večino svojega življenja popolnoma običajen krajan Zapotoka, po pridnosti in brihtnosti je celo večino prekašal. Njegovi sošolci iz sodraške osnovne šole vedo povedati, da je bil super odličnjak, da je bil vedno predsednik razreda, sicer miren, a zanesljiv in da sc je
bilo nanj moč 100% zanesti. Matjaž je tudi gimnazijo naredil brez večjih težav, po dveh letih študija v Ljubljani pa ga je bolezen toliko ovirala, da je šolanje prekinil in odtlej delal doma na kmetiji.
Matjaž je v petek zjutraj okrog 1. ure zapustil svoj dom, staršem pa pustil sporočilo, naj ga ne iščejo, ker je z njim vse v redu, da je zdrav in da gre po nevesto, da se bo redno oglasil po telefonu in da smo vsi v božjih rokah, "še posebej pa jaz". Ko so domači zjutraj pismo prebrali, so o izginotju Matjaža takoj obvestili policijsko postajo Ribnica. Tankovi trdijo, da so posredovali vse pomebne podatke, zaradi katerih bi policisti morali obvsetiti vse, ki bi morali v takih primerih ukrepatii, kar preprečilo tragedijo: od tega, da je Majaž duševni bolnik do številke regis-terske številke in znamke avtomobila. Kolikor je mogoče razumeti kasnejše novinarske interpretacije izjav odgovornih ribniških policistov, pa naj prav zaradi pomanajkljivc prijave ne bilo razlogov za ukrepanje na širšem področju... Domači so prepričani da je Matjaža policija trikrat ugonobila. Prvič pred dvajsetimi leti, ko je bil Matjaž zaradi vaškega požara osumljeni in da bi priznal dejanje (ki ga sicer ni storil), ga je policist, ki še danes živi v Ribnici, grobo zasliševal in ga pretepal. V vasi vedo povedati, da so takrat Matjaža pretepli kot vola, da bi priznal. Pozneje so ugotovili, da Matjaž s požarom ni imel nič, doživel pa je strašen šok, ki
je morda v puberteti sprožil mehanizme bolezni. Prizadejana krivica in tisti udarci pa so ga spremljali vse življenje. Od takrat sc je Matjaž strahovito bal policistov in uniforme in morda prav zato ni ustavil na mejnem prehodu. Drugič je Matjaža pokopalo to, da obmejni organi niso bili pravočasno obveščeni o njegovem stanju, tretjič in žal dokončno pa prenagljen strel italijanskih policistov..
Teden dni je že, odkar so pokopali Matjaža, domači pa še vedno niso dobili niti enega pisnega sporočila, da je fant umrl in zakaj je moral umreti. Ministrstvo za notranje zadeve jih je o incidentu obvestilo le po telefonu, konzulat o mednarodnem incidentu ni napisali še nobene. Urad za pritožbe in notranjo zaščito pri MNZ nasprotujoča mnenja Tankovih in ribniške policije v tisku sicer obravnava kot pritožbo, vendar še ni zaključil postopka, po telefonskih izjavah predstavnika za tisk pa so po doslej zbranih podatkih domači policisti ravnali po zakonitih postopkih. Tankovi kljub temu ne morejo verjeti, da življenje njihovega Matjaža ni vredo koščka papirja in da ga je država izbrisala brez sledu. Z vsemi močmi si nameravajo prizadevali, da se njihovemu fantu po zakoniti poti vrne vsaj dostojanstvo, ki mu je bilo tako grobo odvzeto. Žal mu življenja ne more vrniti nihče.
Darju D. Hafnar
Šefket Suljevič
"PREVARANI, PRETEPENI, IZGNANI"
Članek, ki je izšel pod zgoraj navedenim naslovom v MLADINI št. 7/15.2.’94 je razburkal ribniške duhove. Ljudje so Mladino dobesedno razgrabili in tisti redki srečneži, ki so se dokopali do nje, so širili v njej napisane novice o našem ’bivšem’sokrajanu Šefketu Suljeviču s takšno naglico, da ga v tistem dnevu ni bilo krajana našega mesta, ki ne bi poznal vsaj delčkov iz vsebine, objavljene v Mladini...Telefon v našem uredništvu je zvonil tiste dni kot že dolgo ne. Ljudje so spraševali in prosili, če jim lahko mi posredujemo odmevni članek, jim vsaj priskrbimo fotokopijo dotičnega teksta...Skratka, ljudje so bili vidno pretreseni nad usodo Seleta, kot so ga klicali vsi znanci in prijatelji, katerih pa ni imel malo.
Kdo jc pravzaprav Šcfkct Suljevič? Mlademu pobu. ki je prišel leta 1968 v Ribnico s trebuhom za kruhom, sc gotovo niti v najbolj črnih slutnjah ni sanjalo, kaj bo doživel po petindvajsetih letih življenja in dela v Ribnici. Pravzaprav tudi ni ne vedel ne pričakoval, da bo ostal četrt stoletja v majhnem slovenskem kraju, kamor ga je prinesla vojaška služba. In tako je mlad in radoživ, nič hudega sluteč intelektualce srečal v Ribnici ljubezen svojega življenja in sledile so običajne stvari...Nov dom, družina, dva sinova, gradnja hiše...Mimogrede sc je obrnilo četrt stoletja in iz mladega poba je prav tu, med nami, dozorel v zrelega moža, ki ga je marsikdo občudoval in sc ga marsikdo morda tudi bal zaradi njegove iskrivosti duha in delovnih uspehov.Selc se je v Ribnici pač hitro udomačil. Ljudje so ga imeli radi, vsaj velika večina, ker je bil preprost, ker se je rad pomenil s človekom, pa naj jc bil le ta cestar, poštar, kmet ali pa direktor, ker je bil radoživ človek, vedno nasmejan in pripravljen na šalo. Njegova vojaška kariera je šla očitno strmo navzgor, kar pa mu najbrž nihče ne sme in ne more šteti v zlo. Pravzaprav preprostim ribniškim ljudem sploh ni bilo važno, kaj jc po činu in kakšna dela opravlja. Po petindvajsetih letih bivanja v Ribnici jc bil pač 'naš’, saj jc ne nazadnje prebil tu več kot pol svojega življenja.
Kaj sc je dogajalo med desetdnevno vojno v Ribnici? Tega verjetno niti danes nihče ne ve zagotovo. Na-
jprej se jc po Ribnici govorilo in celo pisalo v raznih časopisih, da je ribniška kasarna prva napadla in streljala. Teh informacij ni kasneje nihče zanikal, takt) da se jc le prek govorov visokih politikov čez čas dalo razumeti, da jc bil ukaz za napad na kasarne po Sloveniji dan s slovenskega vojaškega vrha. Sele Janša jc menda v Premikih to tudi uradno napisal. Od nekdaj velja, da se s politiko ni dobro bosti. Tako je tudi razumljivo, da so tisti domačini, ki so na lastne oči videli, kaj in kako sc je tistega dne dogajalo, pridno molčali, da jih ne bi, Bog ne daj, proglasili za narodne izdajalec, okupatorske simpatizerje in pomagače...Grde besede, grdi izrazi! Ne, boljše je držati jezik za zobmi. Časi so pač taki, da je najbolje pomesti pred svojim pragom in pustiti druge s hudim in z dobrim pri miru. Šušljalo se jc prav na tiho o tem in onem oficirju osovražene JA. Šušljalo se je tudi o Šclctu, ki jc prve dni vojne skrivnostno izginil. Kam in zakaj, tega ni nihče uradno vedel ali pa ni hotel vedeti. V zadnjih mesecih sc je o Šclctu začelo bolj jasno govoriti. Spregovoril jc bivši policijski komandir, ki jc odpeljal Šcleta prve dni vojne v Ljubljano, ker jc le-ta hotel prestopiti k 'PO. Tudi občinski možje so spregovorili, nekajkrat so celo pisno posredovali na višje inštancc v Ljubljano, pa nič. Nihče sc ni zares zganil do odmevnega članka v Mladini.
In kaj bo zdaj? Najmanj, kar sedaj
Šefket Suljevič pri kmečkem delu mi Bregu juniju 1991 nekaj mesecev pred izgonom iz Ribnice. Po skoraj treh letih je še vedno izgnanec na Dunaju, s čimer se kršijo mednarodne človekove pravice.
lahko naredijo odgovorni za vse, kar sc jc dogajalo in sc še dogaja s Šclctom, jc, da obvestijo slovensko javnost, zakaj jc prišlo do tega, da je obsojeni obsojen brez uradnih papirjev, da ga bremenijo za dejanja, ki jih po lastnih trditvah ni storil (nekorekten odnos do Slovenije med desetdnevno vojno v Sloveniji - Šele jc bil očitno aretiran...), oz. naj dokažejo, da jc bil upravičeno kaznovan in izgnan. V pravni državi jc pač to najmanj, kar država lahko nudi svojim ljudem, slehernemu med nami. Vsak človek v pravni državi ima namreč pravico vsaj vedeti, zakaj jc kaznovan. Torej naj za konce izrazim upanje, da bomo že v naslednji številki Novih novic objavili odgovor tistih, ki so bili v zadnji Mladini izzvani. Prelepo bi bilo, če bi poznali obe plati medalje, saj bi le tako vsak izmed nas lahko dobil jasno sliko, za kaj sc sploh gre.
Darja D. Hafnar
VAŠ INTERVJU	NOVICE	št. 71 |
Prof. Angelca Pucelj
PREŠERNOVA NAGRADA ZA DIPLOMSKO DELO O SODRAŽICI
Angelca Pucelj iz Sodražice je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani 30. novembra 1993. Visokošolski študij je zaključila na študijski smeri razredni pouk. Tudi letos je Odbor za podelitev Prešernovih nagrad pri Pedagoški fakulteti v Ljubljani prejel predloge najboljših diplomskih in drugih del, ki so jih na posameznih oddelkih predlagali za interne Prešernove nagrade. Odbor se je sestal 6. januarja 1994 in sprejel sklep, da se Angelci Pucelj podeli Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete za leto 93. Podelitev nagrad je bila 17. februarja letos na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Tako je deset diplomantov ljubljanske Pedagoške fakultete dobilo Prešernovo nagrado za deset najboljših diplomskih del različnih smeri. Med njimi je bila tudi Angelca. PREŠERNOVO NAGRADO je dobila za diplomsko delo DRUŽBENOGEOGRAFSKE SPREMEMBE V KRAJEVNI SKUPNOSTI SODRAŽICA. Mentor njenega diplomskega dela je bil dr. Metod Vojvoda, lektorica pa prof. Bogdana Mohar.
Kdaj si se odločila za pedagoški poklic?
Angelca:	Višješolski študij na
Pedagoški fakulteti sem zaključila že leta 1984. Čeprav sem bila takrat že srečno poročena mamica, sem diplomirala v rednem roku. Problemi so sc pojavili takoj po diplomi, saj takrat na našem koncu ni bilo nikakršnih možnosti za zaposlitev oz. poučevanje. Sicer bi lahko dobila službo kje v Ljubljani, pa sc za kaj takega zaradi majhnega otroka nisem odločila. Tako sem bila dve šolski leti po diplomi doma in pridno čakala na možnost za zaposlitev.
Leta 1986 si nastopila s svojo prvo službo v Dolenji vasi.
Angelca: Pol leta sem nadomeščala delavko. V jeseni sem dobila delo na podružnični šoli Sv. Gregor, kjer sem poučevala tri leta. Na Sv. Gregorju je bila služba kar naporna, saj sem poučevala
kombiniran pouk, najprej prvi in drugi, nato tretji in četrti razred. Sicer pa sem tudi tu kar rada poučevala, le pozimi je bilo malo težje, ko so nastopili problemi s prevozom zaradi snega.
* Ko liko let poučuješ na sodraški osnovni šoli.
Angelca:	Peto šolsko leto zdaj
poučujem na OS dr. Ivan Prijatelj v Sodražici. Ker sem končala študij razrednega pouka, sem vseskozi poučevala nižje razrede osnovne šole. V Sodražici trenutno poučujem drugi razred. Svoj poklic zelo rada opravljam in tudi s kolektivom sc prav dobro razumemo.
Kdaj si se odločila za visokošolski študij?
Angclca:0 visokošolskem študiju sem začela razmišljati takoj, ko so sc na republiki odločili, da bodo morale imeti tudi učiteljice
osnovnih šol visokošolsko izobrazbo. Počutila sem sc še dovolj mlado za študij in ko sem sc dokončno odločila, sem sc vpisala na visokošolski študij na Pedagoški fakulteti, seveda spet smer razredni pouk. Tako sem bila druga generacija študentk visoke pedagoške usmeritve ob delu.
Ob delu in družini verjetno ni bilo lahko?
Angelca: Včasih je bilo res težko. Brez mame in moža, ki sta mi vseskozi stala ob strani in me podpirala v mojih študijskih prizadevanjih, bi bilo skoraj nemogoče priti do konca. Tudi sinova, prvi obiskuje peti razred osnovne šole, mlajši pa bo šel jeseni v malo šolo, sta bila razumevajoča. Pri otrocih mi je mama zares ogromno pomagala, zato sem ji neskončno hvaležna. Res, brez razumevanja v družini bi težko diplomirala.
Tudi visokošolski študij si speljala v rednem roku?
Angelca: Na študij sem sc vpisala v študijskem letu 1990/91. Matična šola v Sodražici mi je plačala šolnino, kljub temu pa je bilo še veliko dodatnih stroškov. Tudi z diplomo sem imela velike stroške, predvsem mi je ogromno denarja pobrala vožnja, saj sem iskala podatke za svoje raziskave na raznih koncih, od Ljubljane do Kočevja. V tem času sem prebrskala vse mogoče in nemogoče knjižnice, zavode, arhive in inštitute...
O KS Sodražica je bilo doslej malo napisanega.
Angelca: Na začetku sem imela tudi sama vtis, da o Sodražici nikjer nič ne piše. To sem jemala kot pravi izziv in kot domačinka (rojena Vesel) sem sc čutila prav poklicano, da tem razpršenim in skoraj neulovljivim podatkom in statistikam o našem kraju naredim konec. Tako sem izhajala najprej iz občinskih virov, potem pa me je raziskovanje potegnilo za sabo in obredla sem res veliko krajev in opravila veliko potov, preden je bilo diplomsko delo končano. Ko sem se lotevala diplome, sc mi ni niti sanjalo, da mi bo vzela toliko časa in energije.
Kako si se sploh lotila tako obširnega dela?
Angelca:	V svoji nalogi sem od
samega začetka nameravala prikazati naselja	KS Sodražice,	njihovo
družbeno-geografsko podobo ter življenje ljudi nekoč in danes. Zc ob odločitvi za nadaljnji študij ob delu sem si tudi zamislila, kakšna bo moja zaključna naloga. Sem domačinka, zato o Sodražici in njeni okolici veliko vem, vendar še vedno premalo. Med domačini, katerim sem izredno	hvaležna,	da	so bili
pripravljeni pokramljati z mano, sem zbrala veliko informacij, ki niso bile nikoli zapisane in ostajajo le med ljudmi ter počasi tonejo v pozabo.	Ker sem	na	svoj kraj
čustveno	navezana,	ker	ga dobro
poznam in živim med domačimi ljudmi, sem mu posvetila tudi več pozornosti.
Iz katerih virov si črpala podatke?
Angelca: Težko bi naštela vse vire, saj sem jih za svoje delo uporabila 36. Podatke sem črpala iz diplomi priložene literature, iz popisov prebivalstva v letih 1961,	1971,
1981, 1991, ki so mi jih nudili na
50	Ribnica in Zavodu RS za statistiko. Obiskala sem številne ustanove in organizacije. Marsikaj vem o naselijih iz lastnih izkušenj, veliko pa so mi povedali tudi domačini, sodelavci in drugi znanci. V nalogi sem uporabila tudi ugotovitve anket, ki so jih izvedli učenci 4. razreda pri pouku spoznavanje družbe in ugotovitve učencev naravoslovnega krožka. Največ časa sem porabila za iskanje in zbiranje gradiva, saj je literature in publikacij, ki opisujejo naše kraje,zelo malo in so zelo razpršene.
Kako pa si razdelila vsebino po poglavjih?
Angelca: Začela sem z lego in položajem KS Sodražica in z naravno- geografskimi značilnostmi, od geološke zgradbe in rclifa, prek podnebja in hidrografskih razmer do prsti in rastja. Potem sem obdelala gibanje števila prebivalcev od leta 1869 do 1991, njegovo starostno in spolno strukturo, aktivno in vzdrževano prebivalstvo, njegovo dejavnostno, izobrazbeno in nacionalno strukturo, migracije, tako dnevne kot tudi izseljevanje in doseljevanje. Obdelala sem naselja, od njihove predstavitve in izvora krajevnih imen do gibanja števila hiš od prvega štetja do leta 1993, starosti in tipa hiš, komunalne ureditve in onesnaževanja in varovanja okolja...
51	posvetila kakšno poglavje tudi gospodarstvu?
Angelca: Največ prostora sem v svoji nalogi posvetila prav gospodarstvu, saj je vitalnega pomena za celotno sodraško krajevno skupnost. Obdelala sem ga zelo natančno, od kmetijstva in gozdarstva do industrije, prek žag in lesne industrije do žičnih tkanin in ostale industrije. Pomemben
prostor sem namenila domači obrti - suhi robi, pa obrti, trgovini in prometu, pošti, turizmu in gostinstvu, pa upravi, šolstvu, zdravstvu in kulturi- tu sem obdelala društva, naravno in kulturno dediščino, znane Slovence iz naših krajev in današnje ustvarjalec.
Suha roba ni le 'ribniška’, doma je tudi v Sodražici...
Angelca:	Naša najstarejša in
množično najštevilnejša, hkrati pa tudi zelo svojska obrt v Sloveniji, je izdelovanje lesenih predmetov pod značilnim imenom "suha roba". Večkrat sc ji doda ime 'ribniška', kar ne označuje le trga Ribnice, temveč celotno Ribniško dolino. Suha roba sc je bolj kot v Ribnici razvijala v Sodraški dolini in njeni okolici, kjer sc je, čeprav v manjšem obsegu, ohranila do današnjih dni.
Diplomsko delo prof. Angelce Pucelj ni neprecenljive vrednosti za kraj samo zaradi Prešernove nagrade, ampak predvsem zaradi njegove uporabnosti, in stro- kovnosti. Vse to in še več, od nazornih tabel in številnih barvnih fotografij domačinov in kraja samega, je vredno natanko toliko, da so ji na univerzitetnem nivoju podelili najvišjo nagrado, ki za diplomska dela sploh obstaja. Kako pa se bomo izkazali mi, domačini? Bomo zaradi pomanjkanja denarja pripomogli, da bo to enkratno delo obležalo v ljubljanski študijski knjižnici in v zastekljeni vitrini Angeleine domače hiše? Ali je njeno delo vredno res le toliko bagatelnih tolarjev, kolikor sc jih potroši za običajno pogostitev oz. zakusko takšnih in drugačnih, umetnikov, ki sc ne tako redko ustavijo na našem koncu?
Angelca in njen kraj si zaslužijo knjižno izdajo nmaloge. Bo morala za uresničitev svoje ideje od vrat do vrat, od občine do obrtnikov, da bo nabrala za to potreben denar? Žal ima pri nas kultura še vedno, ali pa morda čedalje bolj, dva obraza.
Darja D. Hafnar
TKT NOVE
N ovicE
POSLOVNA STRAN
NovVcE
TRANSAKTA Šilc s.p. v komercialnem centru IDEAL
TRGOVINA Z AVTO DELI
št. 71
I
Transakta je na našem koncu že uveljavljena firma, ki je svojo servisno dejavnost v Dolenji vasi že pred leti razširila na maloprodajo rezervnih delov in avtomobilske opreme. Pred kratkim je trgovino preselila iz Seškove la v nove prostore v komercialni center Ideal, poslovni prostori pa ostajajo na stari lokaciji.
Vozniki sc odslej v Idealu lahko oskrbijo tudi z rczcrvnimidcli iz programa Fiat-Zastava, VW in Renault z vso dodatno opremo, kar pa morda ne bi imeli na zalogi, kupcu priskrbijo v 4cS urah. Trgovina je odprta vask dan od 8. do 12. in od 15.do 18. ure. Tel. štev. avtoservisa v Dolenji vasi je 864-166, trgovine pa 861-364.
Lastnik avtosen isa in trgovine Marjan Šilc si že četrto leto prizadeva, da hi dolenjevaški in ribniški vozniki imeli vse potrebno za svoja vozila čim bolj pri roki. V kratkem bo poskrbel tudi za Sodražico z okolico, saj se pripravlja na otvoritev podobne trgovine v Zimaricah.
BEMOZ
61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7
PRI BEMOZU DOBITE: gotov beton za vgradnjo gramoz vseh granulacij kritine armature veziva opeke
stavbno pohištvo betonsko galanterijo keramike
dimnike ter zunanje in notranje kamine
INFORMACIJE TER POSLOVNO - RAZSTAVNI PROSTORI V KOČEVJU, FRANKOPANSKA UL. 7 TEL./FAX 851-198, BETONARNA MOZELJ TEL. 804-150
Delovni čas 8.oo-18.00, sobota 8.00-12.00.
POZOR!
ZA NAKUP MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV /ŠKORNJEV/ POKLANJAMO KUPON. PRI NAKUPU 5 PAROV PRI ŠESTEM NUDIMO 50% POPUSTA.
IZKORISTITE PRILOŽNOST!
RAZPRODAJA
zimske otroške, ženske in moške obutve NOVO
ženske in otroške bombažne nogavice (pisane in enobarvne) zelo kvalitetne zaščitne kreme za usnje
št. 71
ZANIMIVOSTI I
Ribniška mačka
PERZIJKA DAŠA-INTERNACIONALNI ŠAMPION
Starčevičevi iz Ribnice so pred štirimi leti, natančneje 2. februarja 1990, na razstavi v Ljubljani kupili ljubko muco. Pravzaprav jo je ženi Ireni podaril mož in vsi družinski člani so jo bili zelo veseli in jo že na prvi pogled tudi vzljubili. Potem dolgo časa niso vedeli, da je muca ne samo lepa in dolgodlaka in prijazna, ampak da je tudi v felinološkem smislu kvalitetna. Tako pa so to ugotovili šele na prvi razstavi, kamor so jo peljali 8/9. 2. 1992. Tam je dobila naziv CAC.
Daša jc rojena 4. 11. 1989 in ima modro krem dimno barvo dlake. Pri Starecviecvih v Ribnici je v teh štirih letih imela že štiri ljubke mladičke, katere so le-ti brez večjih težav prodali kljub vse slabšim (finančnim) časom. Sicer pa jc čistokrvna perzijka, katere korenine segajo v 16. stoletje, ko so jih iz rodne Turčije prenesli v Italijo. Dolgodlake mačke izvirajo iz divjih iranskih in afganistanskih mačk in so sc razvile iz srednjeazijskega dolgodlakega mamila.
IRENA STARČEV1Č, Dašina lastnica, nam jc povedala, da hodijo zadnja tri leta na vse tehnološke razstave v naši državi in na vseh doslej je bila Daša prvakinja v barvi, tako jc v Ljubljani 8/9. februarja 1992 dobila naziv CAC, v Celju 17/18. oktobra 1992 naziv CACIB, v Ljubljani 6/7. februarja 1993 tudi naziv CACIB, v Mariboru naslednjega leta naziv CAGC1B in v Zagrebu 4.11. tudi naziv
CAGCIB. Za vse nepoznavalec so to sicer dokaj nerazumljivi podatki, zato naj povemo, da manjka Daši do skoraj najvišjega naziva, ki ga mačke sploh lahko dobijo, do GRAND INTERŠAMPIONA, le še en naziv. Morda ga bo pridobila prav v kratkem, saj jc K), aprila letos prvo letošnje tehnološko tekmovanje. Obstaja sicer še naziv EVROPA ŠAMPION, kar pa je težje dosegljiva lovorika, saj so za pridobitev tega naziva zelo stroga mednarodna merila. Irena pravi, da bodo skušah v prihodnje z Dašo osvojiti tudi ta naziv.
Zveza tehnoloških društev Slovenije (ZFDS) jc članica mednarodne tehnološke zveze (E.I.FE). Leta 1988 jc bila sprejeta v Comu v Italiji in združuje vsa tehnološka društva v Sloveniji. Zaenkrat jih jc le šest, a upajo, da sc bodo še razširili. Registrirana tehnološka društva so v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Zasavju in v
Lenartu. Člani tehnološkega društva, tudi Starčevičevi so, plačajo letno 30 DEM članarine in sc lahko udeležijo prek ZFDS vseh razstav doma in na tujem, če seveda potekajo pod okriljem F.I.FE. Da pa mačje in pasje razstave niso ravno poceni, kaže med drugim tudi obvezen finančni prispevek za vsako razstavo, ki sc jc udeležijo lastniki s svojimi ljubljenčki. Trenutno znaša ta prispevek 55 DEM.
Skupni cilji tehnološkega društva so: izboljšanje kvalitete posameznih mačk, uvajanje in vzreja novih pasem, strokovno izpopolnjevanje na področju tehnologije, sodelovanje z društvi za zaščito živali in pridobivanje novih članov. Pristop in članstvo v F.I.FE pomenita enotnost in moč v svetu ljubiteljev mačk. Društva v Ribnici in Kočevju še ni, kljub temu pa sc nam obeta v Kočevju razstava ljubljanskega tehnološkega društva nekje sredi marca.
Darja D. Hafnar
PREJELI SMO
OBRTNA ZBORNICA RIBNIC objavlja
BORZO POSLOVNIH PROSTOROV V OBČINI RIBNICA
Oddamo ali prodamo:
/. Prostor i' velikosti 18x15x5 m, centralno ogrevanje, primerno za skladišče ali delavnico, lokacija r neposredni bližini Ribnice, oddamo r najem
2. PODSTREŠJE r centru Ribnice oddamo v najem za ureditev poslovnih prostorov (pisarne, predstavništva...)
.1 POSLOVNI PROSTOR vel. 12 m ' poleg uprave Inlesa, oddamo v najem
4.	POSLOVNI PROSTOR vel. 50 tri centralo ogrevanje, voda, telefon, obrtniški el. priključek primeren za proizvodnjo, obrt ali storitve,v neposredni bližini Ribnice, oddamo r najem
5.	ZAZIDLJIVO IN KOMUNALNO OPREMLJENO PARCELO 12 a r Kočevju, primerno za obrtno dejavnost (elavnica, skladišča, diskont) s starejšo stanovanjsko hišo prodam
Najamemo:
1.	V najem vzamemo POSLOVNE PROSTORE r velikosti cca. 150 m' za proizvodnjo manjših galanterijskih izdelkov iz lesa, po možnosti r prostorih bivše kasarne
2.	Na dovolj prometni lokaciji r Ribnici vzamemo r najem LOKALČEK cc.a 20 m2 za trgovinico.
.?. V najem vzamemo PISARNO od 25 do 40 m r pritličju, zaželen telefon in primeren dovoz
4.	LOKAL-TRGOVINICO za prodajo frizerskih preparatov vzamemo v najem
5.	Manjši GOSTINSKI LOKAL vzamem v najem
6.	LOLA L za tekstilno trgovino do 50 ni najamem
7.	ENOSOBNO STANOVANJE (56 nf)zamenjam za večje ali prodami
Kupimo:
/. Mlajšo "spečo" firmo na demografsko ogroženem področju kupim.
V prihodnje nameravamo objavljali borzo storitev oz. ponudbo in povpraševanje po delu in prostih kapacitetah na osnovnih sredstvih, zato vas naprošamo, da sporočate svoje želje in potrebe.
Vse informacije dobite v pisarni Obrtne zbornice Ribnica vsak delavnik od 8. do 14. ure ali po telefonu 861-556, fax 860-449.
Sekretar: Pavle Hočevar
•	kruh iz Hrama
•	oh sredah sveže meso iz KRKE Novo Mesto
•	krvavice, pečenice
•	bogata izbira čistil
•	trenerke, srajce
Del. čas od pon. do sob. od 8-12, od 15-19, ob nedeljah od <8-12.
ŠOFERSKE ZIMSKE RADOSTI
Dne 14. 2.1994 zjutraj sem šel za avtobusom normalno na progo. Bilo je zasneženo , vendar so bile ceste , vsaj glavne, že splužene.
7."5 sem videl v Sodražici dva parkirana tovornjaka cestnega podjetja , šoferja pa sta bila za šankom v bifeju pri samopostrežbi.
7.15 sem pri obračanju v podklancu na obračališču zavozil v obcestni jarek, ker obračališče ni bilo spluženo in tudi širina ceste ni bila označena s količki. Po izjavah tam stanujočih ljudi so jih cestarji že pobrali, pri zdrsu v jarek sem se naslonio! na obcestni znakin tako razbil vetrobransko srteklo in bočno ogledalo,. Vozilo je nasedlo.
7.2" sem klical šoferje cestnega podjetja v bife Sodražica na pomoč. Obljubila sta takojšnjo pomoč.
<8.30. sem klical na cestno bazo v žlebiču in prosil za pomoč. Obljubuli so, da pridejo takoj.
9.4:’ je prišel g. Marolt Anton iz. Novega Pola s traktorjem in me izvlekel iz jarka, ki se mu na tem mestu za požrtvovalnost lepo zahvaljujem. Domov sem prišel ob 10.‘ z gripo vročino in premražen do kosti. Škode zna vozilu je za nekaj tisoč D K M (ni še ocenjenajceslraji pa nič. Popoldne so sicer obračališče plužili in naravnali znak, to pa je tudi vse. V Globeli obračališča niso splužili, prav tako ni nihče splužil obračališča v Kračalih. Vaščani so z rokami potiskali kombi, da je lahko obrnil. Vozila so bila zimsko opremljena,, na kombiu so bile montirane verige. V Lipovščici sem z bokom avtobusa odrivak sicer sipki sneg, prtopustnost ovinak oz. križišča pa ni zadovoljiva. Na narinjcn sneg sem moral zapeljati tudi na križišču pri Mikuliču v Sodražici. Cesta od sredine Brež do mene ni bila splužena do 23.25, posuta še do danes (18.2.) ni. Obračališče redno plužim sam. Ker je vsega tega preveč, predlagam IS SO Ribnica, naj resno razmisli, ali je cestno podjetje Novo mesto res tisto, ki ga želimo na našem koncu. IS predlagam tudi, da se pogovori še Ljubljančani. Dovolimo vendar zdravo konkurenco v korist vseh uporabnikov cest. V celi vasi plačam največ cestnine,, vozim pa se po cesti, po kateri snjkajo in smučajo brežki otroci. Kako na taki cesti ustavit 7.5 t avtobus je vprašanje zase, za posledice pa bo odgovorjal seveda voznik. Na srečo pa je ta voznik tudi pismen in član sicer že dušo izpuščajoče skupščine. Kot tak ima pravico dajati pobude hita je naj bo ena izmed njih.
Knafelj Alojz, avtoprevozništvo. Breze 28, Ribnica
i......\ r i r \ r ^ r t / ■ % r \	?	\ f \
restavracija
rArnon
Kočevje tzo 20
jedi po naročilu, pripravljene jedi (malice, kosila), pizze (mesna, mešana, vegetarijanska, sadna), lignji na žaru (ocvrti, nadevani), postrvi na žaru, žabji kraki
Informacije po tel. 854-792

f ’ %
št. 71
SOLSKA STRAN
I
Dijaški dom Kočevje INFORMATIVNI DAN
Sredi marca, točneje 11. in 12. marca 1994, bodo imeli srednješolci po vsej Sloveniji informativni dan. Tako si bodo ta dva dneva vsi srednješolci in njihovi starši lahko ogledali tudi dijaški dom v Kočevju. Ogled doma bo potekal v petek cel dan, v soboto pa do trinajste ure.
Naj sc ob tej novički dotaknemo še največkrat zmotnega mišljenja staršev, češ da je ceneje, če sc njihov otrok kljub oddaljenosti vsakodnevno vozi v šolo od doma. Največkrat doslej se je namreč pokazalo, da bi vsi stroški, ki jih imajo starši s šolarjem vozačem, močno presegali stroške šolarjev, nameščenih v dijaških domovih. Naj navedemo kot osnovno informacijo, pa tudi v premislek vsem staršem, ki se še odločajo, kako in kam s svojim srednješolcem, da mesečna oskrbnina v domu stanc okrog 14.()()(),()() SIT. kadar je otrok odsoten (bolezen, počitnice), sc oskrbnina ne računa. Ob petkih in nedeljah ima dom oragnizirane prevoze v novomeško smer, po potrebi pa prevoz lahko organizirajo tudi v druge smeri.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
★ Sabina Ivančič	—5^3—	★
* ZMAGOVALKA DISCO
* TURNIRJA URŠKA
2. razreda OŠ
★
*	Učenka
*	Ribnica in plesalka Dance *group Di Sabina Ivančič je ic na zadnjem turnirju plesne jjjšolc Urška v Ljubljani
*	premaga vse svoje vrstnice.
*	Domov v Ribnico se je z diplomo za prvo v med pionirkami v
dance
★	vrnila J mesto
★	disco
★ r
kategoriji. Čestitamo in Sabini želimo
K
★	še veliko takih uspehov!
★
★
★
★
★
★ it-


★
★
★
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Hvunoni

ROZALKOMERC
d.o.o
Kolodvorska 14, Kočevje tel., fax:	061/851-113
žiro račun: 51300-601-50176
KUPCI POZOR! -LADA - STARE CENE!
Posredujemo prodajo vozil vseh ostalih proizvajalcev.
Dobava TAKOJ!
Krediti - brez pologa, leasing!
ŠKODA LADA Novo: PEUGEOT
STARO ZA NOVO!
POOBLAŠČENI SERVIS HYUNDAI -LADA (podjetje L&d, Ljubljanska c. 65, tel. 853-971)
OPTIK
Vam v svojih prostorih nudi kvalitetne usluge za vse vrste domačih in uvoženih okvirjev
VSE VRSTE STEKEL:
♦	foto občtljiva,
♦	bifokalna,
♦	foto plastična, plastična,
♦	stanjšana (TITANIO),
♦	progresivna..
JANEZ POZNIČ
Vrvarska 3, 61310 Ribnica,tel.:860-367
LUPE, VRVICE, VERIŽICE, ETUIJI, SPREJI PROTI OROSITVI MINERALNIH IN ORGANSKIH LEČ
DELOVNI ČAS:
ponedeljek in sreda od 9.00 do 18.00 ure torek, četrtek in petek od 9.00 do 16.00 ure
POSLOVNA STRAN	N O vVcE_______________št. 71 |
KINO kočevjE
V času od 4. do 17.3.	94 vam ponujamo
naslednje filme in vas vabimo na ogled:
♦	DAVE(ameriška komedija)
♦	POLNOČNA VROČICA (akcija)
♦	TINA, KAJ IMA LJUBEZEN S TEM? (am. glasbeni- avtobiografija Tine Turner)
3. marec ob 19. uri: predavanje ZVONE ŠERUGA Nevarne poti. Vstopnina 400 sit.
TRGOVINA
Pod kozovčkom
L. Vesel ^(061) 866-208
Zavrti 6, 61317 Sodražica
Šeškova 31 Ribnica tel.861-509
Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 15.30 do 19.00 sob. od 8.30 do 12.30
posezonski POPUST ZA BUNDE
20%
•	jeans hlače, jakne, srajce,
•	špichoze, pajkice, puloverji, otroški programi
Iposebna ponudba
pestra izbira bombažnih majic, brezrokavnikov,	barvnih
kavbojk, flece	puloverjev,
trenirk vseh vrst in velikosti
IIKAHILNICA
—7 POSOJILNICA
'‘‘ji Kmetijsko(io/darskc j I l’okijjinc KOČt VSKl J
• varčevanje in kreditiranje malih pravnih oseb in obrtnikov
•	hranilne vloge
•	tekoči računi
•	izplačevanje plač in pokojnin
°	* menjalnica
c:
»promet z

LAST in POSESTy
f ZASTAVLJALNICA
Pronicf / IVpicniK riiiiami 1 Bor/no Posredovanje
nepremičninami
•	zastavljalnica
•	finančni nasveti
Roška 8, Kočevje,tel.: 853-777,853-830
BOUTIQUE
LotOS
Gorenjska c. 7 (pri zavodu za zaposlovanje) Ribnica
NOVO NOVO NOVO NOVO

☆
vse za vas
spodnje perilo,srajce, puloverji, obleke...
SVETOVNO ZNANE ZNAMK
ART FASHION

STORITVENO PODJETJI:
Wprofesional d. o. o.
Marjan Zlodej
Podgorska 4. Kočevje, delavnice Reška 25(novil Itas. tel 854-331
•	vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi)
•	servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja
•	servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama
•	servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli
•	dodatna oprema in razna pnevmatska orodja
•	tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje
Delovni čas od 8. do 15. ure.
Bliža se maj - mesec ljubezni, radosti mesec cvetja. Svoje cvetove takrat razpre tudi mak. Mak - lepa zdravilna, mogočna rastlina , ki pa je aradi svojih produktov lahko še kako nevarna. Opij pa ni samo proizvod maka, opij je lahko tudi glasba.Tudi glasba nas lahko zasvoji. In že smo pri današnji ptrdtavitvi. To je skupina Mak iz Kočevja, ki ho svoje cvetove dprla tudi na majskem žuruv Ribnici.
MAK
Žc samo ime ponazarja sicer majhnost, a opaznost in moč makovih cvetov. Rojstvoskupinc je zabeleženo leta 1969. Takrat so skupaj stopili na glasbeno pot: bas kitarist in vokal SLAVKO PODLOGAR, 40, let, zaposlen kot mentor v učni delavnici na kočevski srednji šoli;
ANDREJ ORAŽEM. solo, ritem kitara, back vokal, star 39 let in redno zaposlen v Tckstilani Kočevje; SREČKO ŠTEFANIČ, klaviature, back vokal, ki pa je bil član zasedbe dr) lanske jeseni.
fantje sc takrat niso prvič srečali z glasbo. Vsi so žc v rani mladosti pokazali zanimanje za ta del kulture in kot najstniki žc začeli igrati z raznimi skupinami. Slavko in Andrej pred Markom igrala v novomeški skupini Jerko. Klaviature je sedaj v novi postavi, kr) Mak deluje kot duo, prevzel Andrej Oražcm.Srečko skupine ni zapustil zaradi morebitnim nesoglasij, ampak zaradi osebnih službenih obveznosti, takt) da z duetom še vedno sodcljujc. in pomaga pri osvajanju novih skladb.Nastopov v času, ko st) delovali skupaj, res ni manjkalo. Zasedeni st) bili več ali manj vse sobote,, zlasti poleti. Prvič st) nastopili leta 89 pred Taborsko jamo nad Grosuplcm. Igrali st) po vseh večjih krajih v Sloveniji, najbolj pa jih poznajo na Dolenjskem in notranjskem. Bili so stalni gostje na ribniškem sejmu in dnevih piva v Kočevju. Tri leta so ob poletnih nedeljah igrali na Iškem Vindgarju, pred gostiščem Janez na Igu pri Ljubljani. V letih 91, 92 so preko izseljeniške matice Simon Jenko nastopili tudi v Nurcn-bergu v Nemčiji. Sedaj žc dve leti igrajo pogodbeno za upokojensko društvo Kočevje. Igrajo vse glasbene zvrsti in sc vživijo tako v poroke kot mladinske žure. Ne branijo se tudi vabil na razne veselice j n tudi zabav zaprtega tipa , skratka, kjer je žur, je Mak. Za dialog in stik z občinstvom skrbi Slavko, za ženski tlel pa Andrej. V svojem glasbenem repertoarju imajo tudi nekaj svojih skladb, ki so jih napisali, uglasbili, skratka naredili vsi skupaj. Kot rečeno, Srečko Štcfanič še vedno pomaga pri pisanju pesmi. Trenutno duo Mak počiva in nabira novih moči za naprej. Slavko in Andrej si seveda želita čim več vabil na nastope, največja želja skupine pa je samostojna kseta, ki bi jo ob resnem sponzorju v bližnji prihodnosti tudi izdali. Pred kratkim sta dobila vabilo s strani kočevskega radia Univox za nastop v kontaktni oddaji s poslušalci,
ob zagotovilih sponzorjev pa bo ta oddaja realizirana aprila. Toliko so nam o sebi povedali člani skupine Mak, vašim željam in prošnjam pa bo z veseljem ustregel Slavko na tel. številki 858-020.
MARKO MODREJ
Leitvka.
Atfdflogtmdj— & N0VICEVSC skladbc so posnete na 102.
programu hit kaset studia Lc&Mo. Kasete lahko kupite iv VC Riba, Trgovini Šolarček -trgovini Krempa in drugod po ivcejih krajih Slovenije.
tel./fax 061/861-670
tel. 061/861-559 Ribnica'
PLEASE, FORGIVE ME WILD WORLD TEK JE 12 SATI GO WEST ALL 4 LOVE ANYTHING ROCK N
1	PLEASE, FORGIVE ME Brayn Adams
2	WILD WORLD	Mr. Big
E.T.
Pet shop boys Adams, Stevard, Sting Culture beat
ROLL COME TROUGH Meatloaf M kupočenk napoišite skladbo, ki vam gre terenutno najbolj v uho in glasujte za domač ansambl ali glasbenika, ki ga imate najraje. Med prispelimi kuponi bomo ižrebali tri srečneže, ki bodo prejeli kaseto s hit glasbo studia Le&Mo. Za lestvico bomo upoštevali kupone, ki bodo prispeli do 4.3.1994.
c?
i--— — — — — — — — — — — — — — — — —i
I GLASUJEM ZA SKLADBO LESTVICE LE&MO & N.N	|
I..................................:•.......I
■ GLASUJEM ZA NAJ ANSAMBL Z RIB. KOC.
J KONCA:.................................... j
L - - -- - - -- - -- - -- - -- - — __ _ __ _ J
POSLOVNA STRAN
št.
TBqoviNA, TEksTilf oboT-
BOBEK
Tel.: OAl/852'529
Šalka vas 65, Kočevje NOVO V ŠALKI VASI:
.	jeans hlače CASUCCI, UNICoS>>
•	trenirke za odrasle in otroke
•	ženski čevlji, ženski semiš škornji
•	otroški zimski čevlji PETAJAN
•	usnjeni športni copati MADIGAN
•	igrače za otroke
Pri večjem nakupu možnost plačila na obroke.
PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU 10 % POPUST!
Obiščite nas in se prepričajte
od 9-12, od 15-19, sobota od 9-12
Čc želite, da bo vaša pričeska modna in vedno lepo urejena, sc oglasite v frizerskem salonu A	Hyuty.
N	^ i k ! i mo \iim Irajno KUKMŠ
za poškodovano in poiozno laso za tanko in boljom1 laso za laso, ki so ložko kodrajo A
IMATE TEŽAVE S PRHLJAJEM? S kuro proti
prhljaju vas bomo rešili te nadloge.
ODPRTO: ponedeljek 8.00-12.00, 16.00 -19.00 torek, sreda, četrtek, petek 13.00-19.00, sobota 7.00 -13.00
OOYO! nOYO! flOYO!
Bistro &
PRENOČIŠČA
IZLATY
Prigorica 115,61 331 Dolenja vas, tel.:864-515
ALBERT MRAK, Konca vas 8, Stara Cerkev Tel./fax 061/855-130
SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov
MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV:
=>	montaža obnovljenih oljnih gorilcev
=š>	WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAN
-«-Mist 4
TRGOVINA s ŠPORTNO OPREMO
RAZPRODAJA: bunde za otroke in odrasle že za 4.900 SIT (na 3 čeke), smučarska oprema (na 3 čeke), bomabažni puloverji za 1.100 SIT
VELIKA IZBIRA: športne copate (NIKE, DIADORA, ADIDAS, ATLANTA GAME, LOTO), svetovno znana znamaka športnih oblačLi “FRUIT EROM THE LOOM"
RIBNICA, KOLODVORSKA 3 , TEL. 061/860-464 KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9 A, TEL.061/851-983
TRGOVINA
MOJCA
Kočevje, Ljubljanska 73, (pri Petrolu) tel. 851-633 Vam nudi:
*	AVTOPREVLEKE za vse tipe vozil že za 3.960,00 SIT
*	POHIŠTVENO BLAGO za obnovo sedežnih garnitur, stolov, jedilnih kotov...
Dodatna ponudba:
*	FAX ROLE, 30 m, 400,00 SIT odprto 10-12,, od 16-18, sobota od 9-12
št-71	NovYcE	šport j
Smučišče Izver pri Sodražici
J NOV SNEŽNI TOP IN VLEČNICA
Sodraški smučarski zanesenjaki so iz smučišča Izver z neprestanimi izboljšavami napravali dobro obiskano športno rekreativno središče za vso ribniško dolino in tudi šrše. Posebej odmevna je bila zadnja investicija, snežni top, ki zaradi ugodnih vremenskih razmer dela s polno paro. Kot kaže, z njim za letos niso še rekli zadnje besede...
Snežni top jih je stal okrog 20.()()() DHM, zato so njego delovanje lahko omogočili le s sposojenimi el. kabli. Voda iz bližnjega vodnega zajetja sicer nima najugodnejše temperature, pri kateri bi top lahko izbruhal do 2S m snega na uro, kljub temu pa so v zadnjih dneh pred počitnicami zaradi nizkih temperatur zraka uspeli na naravni in umetni sneg privabiti lepo število smučarjev. Na začetek delovanja čaka tudi nova vlečnica, ki je sicer nekoliko krajša, a hitrejša, tako da bo prepeljala 100 smučarjev na uro več kot stara Zaradi povečane porabe bodo morali prenoviti tudi elektriko, kar jih bo skupaj z dovcljcnji stalo več tisoč mark. Potrebovali bi še daljše cevi za prečrpavje hladnejše Bistrice za optimalnejšo pridcalavo umetnega snega, zato letošnjo zimo nameravaj čim bolj izkoristiti.
Kljub velikemu angažiranju in tudi pomenu smučišča k turistično-rckrcacijski ponudbi občine njihova prizadevanja nimajo širše podpore, na posluh pa so na srečo naleteli pri lastnikih zemljišč Francu Pircu in sodraški župniji.
S pomočjo snežnega lopa bodo r Izvaja omogočili prijetno smuko številnim šolarjem med zimskimi počitnicami, laže pa bodo izpeljali ludi odprto pirenslvo Sodražice v slalomu in smučarskih skokih na 40 m skaklnici. Sodražani bodo organizatorji tudi Iradicinalnega smučarskega teka 20. marcu na Travni gori
I.SRL MOŠKI
Ribniškim rokometašem je zelo prav prišla nedeljska zmaga na domačem terenu proti Veliki Nedelji 25:20. Po dolgih mesecih se je Ribnica s pridobljenima točkama povzpela za mesto više na lestvici in za sabo pustila tri moštva.
I.SRL ŽENSKE
Romctašicc Kočevja so v tretji tekmi spomldanskcga dela doživele in preživele drugi poraz, tokrat v gosteh proti Mlinotestu (27:23).Z eno zmago zaotajajo za vodilno Elccto za 4 točke, priložnost za rcvanšo pa bo srečanje v sredo 23. 2. proti Belinki Olimpiji.
I.SOL ŽENSKE
Obojkaricc LIK TILI E so v prejšnjem krogu premagale HIT Casino (3:2), potem pa na derbiju v gosteh zasluženo izubilc z Avtohitom iz. Bleda (3:0). Cimos kot vodilni na lestvici ima 32 toč, četrtouvrščena LIK 'PILIA pa 22. Naslednje srečanje je proti Taboru, ki ima vsega štiri točke.
II.SOL MOŠKI
Odbojkarji PAN Kovinarja so h kočevski črni športni soboti 19. februarja prispevali s porazom proti salonitu iz Anhovega (3:1)
I.DNTL
Kočevski namizni tenis v zadnjem mesecu doživlja težke trentke. Dva zaporedna poraza, prvi proti Novotchni (6:1) in drugi doma proti Radgoni (1:6), za katero igra bivši prvi igralec Mclaminovcga moštva Grega Komac. Po K) krogih Melamin ostaja brez točk, vodilni radgonski Arcont pa jih ima 18.
II. SKL 11-20m.
Košarkarji Sncžnižnika so doma premagali Celje (84:63), potem pa v gosteh katastrofalno izgubili proti Bistrici (100:65). Kljub temu za vodilnim na drugem delu lestvice II.SKL Ellcsom zaostajajo le za točko.
POSLOVNA STRAN
-m T NOVE
NovicE
št. 71
AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica
avtoprodaja Ribnica,Šeškova 42, tel. 861-488, fax 860-653 odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8.do 12 ure
UGODEN KREDIT, LEASING IN STARO ZA NOVO
Na zalogi še nekaj oplovih in seatovih vozil po zelo ugodnih cenah:
J
Gruppo Volkswagen
IBIZA MODEL 93 TOLEDO
OPEL. "O-
ASTRA l,4i OL 25.400 DEM VECTRA l,6i (>L 4 vrata 2S.900 DEM ASTRA 2.()i OSI 115PS	34.900 DEM
CALIBRA 2.Qi, 115PS 44.900 DEM
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSA OSTALA OPLOVA IN SEATOVA VOZILA.
ROK DOBAVE JE 14. DNI
Kolodvorska 14 Kočevje Tel.: 851-113
Spoštovani
kupci!
Oveščamo vas, da je
TRGOVINA S
POHIŠTVOM
še vedno Vaša in naša trgovina. Pričakujemo Vas,
pokličite nas!
PREPRIČALI SE BOSTE O NAŠI
KVALITETI!
MORSKA (CyirNM-‘ KRAŠKA ^ '[ÜP SADNA	V
i 6 vrst pizz
sadne kupe, hamburgerji..«
®lokal: 860-664 Jani Juvančič, Ortnek
PRODAJALNA
^đććć
Livold 19, Kočevje, tel.851-355
•	ženske in moške	pižame	že za 1.950,00
•	trenerke
•	plišaste igrače
•	kava MINAS 539,00	SIT/KG
Vabljeni tudi v okrepčevalnico Lili, kjer vam bomo ob petkih, sobotah in nedeljah postregli s svežimi domačimi torticami.
LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, Trg Zbora odposlancev 30
USPOSABLJANJE
za brezposelne in zaposlene
1.	za priučeno šiviljo
2.	za turističnega animatorja
3.	za turističnega vodiča
4.	za vodenje poslovnih knjig
5.	za skladiščnike
6.	za viličariste
7.	začetni, nadaljcvlani tečaj strojepisja cS. higienski minimum
l). varstvo pri delu
10.	gradbinec
11.	specializacija - računovodja (po V.st.)
VRSTE PROCiRAMOV:
TEČAJI
1.	za vodenje poslovnih knjig
2.	za komercialiste
3.	računalništva
4.	priprave na izpit za prodajalce in poslovodje
PROČRAMI ZA PROSTI ČAS
JEZIKOVNI TEČAJI
angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina
1.	splošni (začetni, nadaljevalni 2., 3., in 4. stopnja, konverzacija)
2.	specialni (prilagojen stroki, poslovna korespondenca, posl.
komunikacija)
3.	slovenščina za neslovcncc
1.	šivanje krojenje
2.	ročno, strojno pletenje
3.	kozmetika
4.	zeliščarstvo
5.	gobarstvo
6.	kuhanje in peka
7.	aerobika S. ples
9. joga
INEORMACIJE:
•	svetujemo prodajlacem in poslovodjem (nov zakon)
•	15. marca seminar “ K U L T URA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA"
•	ta mesec:
a)	začetni tečaj angleščine
b)	nadaljevalni tečaj italijanščine
c)	konvcrzacijski tečaj
nemščine
d)	začetni tečaj nemščine

NOVOST: USO PROGRAM: ZIDAR, TESAR
Ponujamo vam možnost plačila na obroke! Vse informacije na tel. 851-262.
^ 1	3/?/	v-
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM	^ GORENJSKA C: 20 a, RIBNICA		
M&M d.o.o., Videm 20	a, Cerknica	
SLADKOR 50 kg SLADKOR 10 kg	77,40/kg 86,00/kg	
WEISSER RIESE	827,00/3kg	a
ARIEL	1.415,00/3kg	
(/nn	PLENICE PAMPERS PŠENIČNA KRMILNA	1.870,00 35 kg 900,00	rtO^°
VABLJENI!		
'V4*“ (,#i"
qoA
KVM - Software in hardware vam nudi izdelavo in instalacije vseh vrst poslovnih aplikacij na kvalitetni računalniški opremi, tel: 860 - 840
KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-530
KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi.
- malice (ugodno -250 SIT!)
- kosila
- pizze
- hot dog, hamburger, sladoled v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač, , v samopostrežni trgovini v Idealu pa dobite sveže meso
UGODNO:
zamik čekov nad 2 000 SIT je 15 dni, nad 3 000 SIT pa 30 dni.
Mercator
TRGOPROMET
Kočevje
Ljubljanska 18 d.d.
V PRODAJLNAH
TEKSTIL IN TKANINA

UGODNO V TKANINI: majce kratek rokav moške srajce bluze krila
Kl B
m
VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o.
NAJCENEJE V KOČEVJU
BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE
“VOJAGER” TTX samo 46.900 SIT možnost nakupa na 4 čeke ali 5 % gotovinski popust
PONUDBA V ZNAMENJU POMLADI
•	meterskio blago in
obutev za birmance	1
•	vse za vrtičkarje
in	sadjarje!
(semena, lončki, orodje...)
•	velika izbira daril ob dnevu žena
KDOR IŠČE, TA NAJDE — V NAMI
Mercator
JELKA Ribnica d.d. Šeškova 52
rm
Vabimo Vas v naše poslovalnice, kjer Vam nudimo bogato izbiro raznovrstnega blaga POSEBNO UGODNO
1.Stalna ponudba več kot 30 artiklov po trajno nizkih cenah v PE Blagovnica, oddelek Samopostrežba:
OUE CEKIN	165,90 SIT/L:
PRAŠEK WEISER RIESE	799,90 SIT
2.	Akcijska prodaja koles po starih cenah:
gotovinski popusti
nakup na štiri obroke brez obresti
kolo že za 10.880,00 SIT za gotovino
3.	Bogata ponudba kozmetike in blaga primernega za darila v PE Blagovnica, oddelek Galanterija
4.	V PE Železnina:
•	modularna opeka ORMOŽ 6/1	44,20 SIT/kom
•	strešna opeka BRAMAC rjava 93,00 SIT/kom
•	cene veljajo ob takojšnjem plačilu
5.	Nudimo možnost plačila s karticami:
MERCATOR, LB, EUROCARD
6.	Nudimo ugodno obročno odplačevanje
MERCATOR-NAJBOJŠI SOSED	1