Pomurski Leto XIII. — Štev. 39 Cena 15 din MURSKA SOBOTA, 5. OKT. 1961 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA Teden otroka Je bil dosedaj vsako leto vir novih pobud za pomoč pri varstvu in vzgoji otrok. Za letošnji Teden otroka so DPM, kakor tudi občinske zveze teh društev pristopile k pripravam dovolj zgodaj. Potreba po varstvu in vzgoji otrok postaja iz leta v leto večja in jo občutijo v prvi vrsti zaposleni starši. O vprašanjih varstva in vzgoje so pred dnevi razpravljali na sestanku, ki ga je sklicala okrajna zveza DPM. Stanje na področju varstva in vzgoje otrok sicer ne kaže slabe slike, vendar bi bilo V posameznih občinah in večjih krajih dokaj boljše, če bi se pristojni organi za to bolj zavzeli. V glavnem je to naloga stanovanjskih skupnosti, Kjer te obstajajo, drugod pa društev prijateljev mladine. V Pomurju deluje že vsa leta po osvoboditvi lepo število vrtcev, katerih zmogljivost pa še zdaleka ne ustreza potrebam-pred-šolskih otrok. Varstva in vzgoje pa so prav tako potrebni, ali pa še bolj, tudi šolski otroci v času, ko so starši na delu. Med prvimi ureja to vprašanje Stanovanjska skupnost v Murski Soboti. Anketa, ki jo Je izvedla med starši, je pokazala, da bo potrebna podobna ustanova za preko 60 otrok. Na njeno pobudo in na pobudo DPM v Murski Soboti je ObLO ukinil gostinski obrat ter dal te prostore na razpolago pionirjem in mladini. Tako je nastal v Pomurju prvi Dom pionirjev in mladine. Že ob samem začetku dela te ustanove pa je stanovanjska skupnost takoj naletela na težave. Precej staršev, ki so se prej sicer ogrevali za to ustanovo, se je ni hotelo posluževati, kar je bilo treba plačati za varstvo in vzgojo mesečno 600 dinarjev. Uspešno so pričeli to reševati tudi v Ljutomeru in Lendavi. Tam se zbirajo v vrtcih poleg predšolskih tudi šolski otroci. Po sklepu posvetovanja so se v minulem tednu sestali občinski koordinacijski odbori za Teden otroka ter izdelali letne delovne programe. Najznačilnejši problemi, katerih so se lotevali v posameznih obč., so: v Beltincih — ustanovitev novih DPM in skrb za otroke neurejenih družin; Radgona — ureditev primernih otroških igrišč ob stanovanjskih blokih, ureditev razmer v vrtcu na Kape-li in ustanovitev vrtca pri Vidmu; M. Sobota — ustanovitev vzgojne svetovalnice in mladinskega kina v Domu pionirjev in mladine ter ureditev paviljona pri vrtcu, ki bo vsaj deloma zadostil potrebam po varstvu in vzgoji predšolskih in šolskih otrok v M. Soboti. Pionirski starešinski sveti na šolah pa bodo na Mednarodni dan otroka, 3. oktobra, pripravili Šolskim otrokom primerno razvedrilo in zabavo. -ml OB ZAČETKU JESENSKE SETVE: PRVE VEČJE PARCELE V teh dneh se je po vsem okraju začela jesenska setev in kmetijske zadruge imajo dela več ko veliko. Čeprav prvo seme že pada v zemljo, je sklepanje pogodb še marsikje v najširšem razmahu. To pa, kakor v prejšnjih letih, kaže, da so v zadrugah začeli z akcijami za jesensko setev tudi letos nekoliko prepozno. Ponekod zaradi pomanjkanja časa posvečajo premalo pozornosti oblikam kooperacije in velikosti parcel. Za primerjavo vzemimo samo nekaj septembrskih podatkov. V zadrugi »Ledavski dol« na Cankovi so imeli nekako v sredini prejšnjega meseca 148 proizvajalcev, ki so sklenili pogodbe za skupno 75 hektarov pšenice, v zadrugi Murska Sobota je do istega časa sklenilo 59 kmetovalcev pogodbe za proizvodno sodelovanje z 39 hektari pšenice, v zadrugi »Mursko polje« v Križevcih pri Ljutomeru je 130 kmetovalcev sklenilo pogodbe za 75 hektarov pšenice itd. Primerjava števila pogodbenikov in števila hektarov kaže, da merijo posamezne parcele v sodelovanju povprečno komaj pol hektara. Seveda je med malimi parcelami tudi več takih, ki merijo več kot hektar, ponekod, kot v Beltincih in M. Soboti, pa celo po tri hektare. V zadrugah ne zanikajo, da je tudi letos največ pogodbenih parcel, ki merijo komaj 30 do 50 arov. Letos zadruge nimajo navodil za posamezne oblike kooperacije, zato so same toliko bolj odgovorne za gospodarsko upravičenost pogodbenega sodelovanja. Nedvomno je tudi letos največ takih kooperantov, ki sklepajo pogodbe le za gnojila, semena, ali pa za oranje. Lahko pa opazimo, da nekatere zadruge, kljub temu da še nimajo izkušenj, skušajo uveljaviti najpopolnejše oblike sodelovanja. Vzemimo za primer kmetijsko zadrugo Črensovci. Doslej imajo med drugim sklenjene pogodbe za okrog 30 hektarov pšenice, kjer bodo pogodbene površine deležne celotne strojne obdelave. in strokovnega nadzora; (Nadaljevanje na 2. strani) Sedmega oktobra bo 20 let od dne, ko je leta 1941 prva partizanska topniška baterija obstreljevala letališče v Kraljeva. Od tega dne je partizansko topništvo sodelovalo v mnogih bojih in tako doprineslo svoj delež k zmagi nad sovražnikom. Med največje borbene operacije našega topništva med vojno sodijo bitka za osvoboditev Prijedora, Bihača, Jajca, bitke za Livno, Duvno, boji za Istro, Trst itd. Občinska konferenca o aktivnosti žena Predsedstvo Občinskega odbora SZDL v Murski Soboti je pred nekaj dnevi imenovalo iniciativni odbor za pripravo občinske konference o aktivnosti žena, ki naj bi bila predvidoma prihodnji mesec. Konference naj bi se udeležilo blizu 200 delegatov, obravnavali pa bodo med drugim delo stanovanjskih in vaških skupnosti. OB PROBLEMATIKI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA: K USTANAVLJANJU OBČINSKIH SKLADOV Pred dnevi smo obiskali direktorja okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, Lojzeta Valenčiča, ki nam je o problematiki kmečkega in ostalega zavarovanja povedal takole: — Po objavljenih statističnih podatkih o štetju prebivalcev v Pomurju ima Pomurje 131.896 prebivalcev. Število zavarovanih o-seb v Pomurju pa znaša 110.878. Ce primerjamo navedeni številki, je izven zavarovanja le 21.018 prebivalcev. Podrobna struktura' zavarovancev nam pokaže: število aktivnih zavarovancev (zaposlenih delavcev in uslužbencev) je 18.377, število svojcev (družinskih članov) aktivnih zavarovancev je 25.465, število uživalcev invalidnin in pokojnin 2.119 in število kmečkih zavarovancev 62.020. Socialno zavarovanje delavcev in uslužbencev ima že dolgoletne izkušnje in tudi tradicijo, poleg tega pa še vrsto slabosti, ker ni moglo doseči svoje popolnosti zaradi delnega zavarovanja prebivalstva kot je svoječasno bilo v Pomurju. — KAKŠNA SO SREDSTVA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA7 Sredstva, ki sicer ne bi smela biti edino vodilo, so prav za naše območje važen temelj. V preteklem letu smo zaključili finančno poslovanje zavarovanja delavcev in uslužbencev zaradi velikega pozavaro-vanja v naši republiki s pribitkom 15 milijonov dinarjev. Bilanca letošnjih osem mesecev pa nam kaže sicer malen- kostne viške v višini 8 milijonov dinarjev, kar pa sicer ne pomeni, glede na povišanje cen v zdravstvu, da ne bi prišlo do zgube. Vendar pa omogoča pozavarovanje tolikšno možnost pretakanja sredstev v republiki, da bodo eventuelni primanjkljaji do nadaljnjega kriti. Pripomniti še moram to, da je bilo tudi med občinami precejšnje pretaka- nje sredstev socialnega zavarovanja. — Kako poteka zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev? Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev pa ima povsem drugačno ozadje. Prav v tem letu ima ta sklad občuten primanjkljaj predvsem zato, ker je bilo vsem izračunom za letošnje leto, za podlago finančno poslovanje lanskega leta. Lansko leto, kot prvo leto tega zavarovanja, je imelo več ugodnosti, kar se tiče sredstev kot letos, ker se je začelo šele z mesecem aprilom, poleg tega pa sp bile zaradi počasnega tiskanja tiskovin zdravstvene izkaznice zavarovancem izdane šele v mesecu maju. Vsi prispevki pa so se zbirali ež od začetka leta in smo sredi lanskega leta po obračunu z ljudskimi odbori imeli precej viška. Če- prav je bil prispevek iz proračunov znižan za polovico, se je lanskoletno finančno poslovanje tega sklada zaključilo kljub temu z majhnim viškom 600 tisoč dinarjev. Dosedanje izkušnje kmečkega zavarovanja so še res majhne. S povišanjem prispevka od katastrskega dohodka z 2 odstotkov na 4 bo ta sklad zbral nekaj več sredstev kot lansko leto, vendar pa zaradi povečanih izdatkov, ki jih letos predvidevamo, ta sredstva ne bodo zadostovala. Bilanca v aprilu letos izkazuje primanjkljaj s prištetimi neporavnanimi računi 97 milijonov. Če odštejemo neporavnane zapadle prispevke 67 milijonov, bi bilo z avgustom primanjkljaja 30 milijonov dinarjev. Računamo, da bo sklad zaključil leto z najmanj 50 milijonov dinarjev pri-(Nadaljevanje na 4. strani) SEJA OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV MURSKA SOBOTA PREVEC DOLŽNIKOV Preteklo sredo je Zbor proizvajalcev pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti obravnaval dosedanje priprave pri sestavi pravilnikov o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, o problematiki glede obratnih sredstev ter o izpolnjevanju akcijskih planov v kmetijskih zadrugah. Obširna analiza, ki so jo pripravili za razpravo na seji zbora proizvajalcev, je pokazala, da se pojavlja zaradi zaostrenih pogojev pri dodeljevanju kreditov, pomanjkanje sredstev za redni ali za povečani obseg poslovanja. Vendar ima večina gospodarskih organizacij preveliko število dolžnikov, ali pa kot na primer v soboški Panoniji, velike zaloge surovin in izdelkov. V podjetju opravičujejo to stanje s tem, da nekaterih predmetov, ki jih prodajajo v zimski sezoni, sproti ne bi mogli proizvajati v zadovoljivih količinah. Analiza je med drugim pokazala, da nekatere kmetijske zadruge uporabljajo obratna sredstva tudi za investicije, še slabše kot v industrijskih in obrtnih podjetjih pa je v kmetijskih zadrugah glede izterjevanja dolžnikov. DAN PROSVETNIH DELAVCEV POMURJA Okrajni odbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v Murski Sobeti je na zadnji seji sklenil, da priredi v proslavo 20-letnice revolucije Dan prosvetnih delavcev Pomurja v Murski Soboti. Poslava bo v drugi polovici oktobra v kinu Park. Poleg proslave bo na sporedu tudi kulturni in družabni del. Gledališko predstavo bo dalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Čez leto dni v novem poštnem poslopju Na gradbišču nove pošte v Murski Soboti je že več tednov precej živo. Dela še kar hitro potekajo, čeprav se vmes pojavlja nešteto drobnih težav. Če bo šlo tako naprej, bodo novo poslopje lahko odprli že čez dvanajst mesecev se pravi, v oktobru prihodnjega leta. Gradnja hale za telefonsko centralo pa mora biti končana že do junija, ker bodo začeli nekako v juniju z montažo. Nova avtomatska cen- trala je že naročena, enako tudi centrala za ljutomersko pošto. Novo poštno poslopje na Titovem trgu v M. Soboti bo po zunanjosti precej podobno novomeškemu. Že pred samo gradnjo so nekateri zmajevali z glavo zaradi tega, ker je v načrtih predvidena med že zgrajenim poslopjem banke praznina, razen tega pa so se širile govorice, da bo poslopje (Nadaljevanje na 2. strani) Novi daljnovod in trafopostaja v Ljutomeru V Ljutomeru so nedavno tega začeli graditi novo trafopostajo odprtega tipa, ki je z o- zirom na razvoj industrije v Pomurju nujno potrebna. Z namenom, da bi povečali električno energijo in njeno kvaliteto, pa podjetje »Elektroaprenos« iz Ljubljane že gradi novi daljnovod z jakostjo 110.000 V. Novi daljnovod, ki je speljan od Ormoža, ima železne jambore. - ko VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 15. okt. Okrog 12. okt. padavine z ohladitvijo, v ostalem lepo vreme. Dr. V. M. POTREBNA JE OBOJESTRANSKA GIBČNOST Ni slučajno, temveč nujno, da smo tudi tokrat za naš tedenski pomenek izbrali nekaj problemov, ki so bili v središču pozornosti na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Slovenije. Kot smo že zadnjič zapisali, se bo veljalo k posameznim problemom še nekajkrat povrniti. Tokrat, ob oceni gospodarjenja, je bilo moč v skupščinskih prostorih čuti mnenja, ki so bila izoblikovana tudi v poročilih odborov za gospodarstvo, obeh zborov, o tako imenovanih restrikcijskih ukrepih. Gre za ukrepe, ki so bili uveljavljeni potlej, ko so izišli posamezni zakoni in uredbe, s katerimi je izpopolnjen sedanji gospodarski sistem. Povsem razumljivo, da gospodarstvo kot celota ni moglo takoj po izdaji novih predpisov zaživeti v takšni meri po teh načelih, kot bo zaživelo čez čas. To je pomenilo, da bo za dosledno uresničenje-načel gospodarskega sistema Potrebno določeno prehodno obdobje. »Varovalka« V tem prehodnem ob-dobju, potrebna zaradi stabilizacije našega gospodarstva oziroma zaradi vskladitve potrošnje z našimi materialnimi modnostmi, naj bi bili določeni ukreni restrikcijske narave (preprosteje povedano, ukrepi, -ki bi veljali tudi za ob- dobje do januarja letos). Praksa je pokazala, da so bili v danem položaju - to je v prehodnem obdobju — ukrepi v določenem obsegu vsekakor potrebni in utemeljeni. Z njimi se je namreč zagotovilo pravilnejše izvajanje novega sistema in disciplina v poslovanju gospodarskih organizacij (v spominu nam je še težnja posameznih gospodarskih organizacij ali skorajda bi lahko rekli panoge kot celote — recimo tekstilne industrije — po zviševanju cen v letošnji pomladi). Toda praksa. sedaj opozarja, da so ti obdobju vsekakor potrebni in utemeljeni ukrepi postali coklja razvoja. Ukrepi so namreč začeli omejevati hitrejši in uspešnejši razvoj proizvodnje. Dogaja se, da v posameznih gospodarskih organizacijah (ali v številnih *v določeni panogi) omejujejo nadaljnjo še- hitrejšo rast proizvodnje. V njihovih skladiščih namreč končijo gotovi izdelki, ki jih ne morejo vnovčiti na trgu. V gotovih izdelkih so »zamrznjena-« obratna sredstva, teh pa, kot je znano, ni dovolj že sedaj. In od tod mnenje, da bo manjša izguba za gospodarsko organizacijo, če nekoliko zaostaja za proizvodnjo, kot pa, če jo še -pospešuje in s tem pospeši nara- ščanje zalog in zmanjšuje že itak pičla obratna sredstva. Dogaja se tudi, da zaradi restrikcijskih ukrepov izbor blaga na trgu ni tako pester, kot bi si obetal in želel naš potrošnik. Tega ali onega proizvoda, ki ga je kupil lahko še pred časom, ni moč dobiti. Tovarna, ki ga je izdelovala, sedaj pa je izdelavo opustila, pravi: Če hočemo izpolni-ti naše družbene obveznosti, sl zagotoviti prejemke in sklade, izdelujemo tisto, pri čemer je dohodek večji. Manjši proizvodi, v katerih je vloženega več dela, za nas niso »interesantni«. V takšnem mnenju sicer lahko najdemo zrnce kratkovidnosti, kajti trg bo tudi z dosedaj »rentabilnimi« proizvodi kaj kmalu zasilen in tudi tu bodo nastajale zaloge. Toda to zožuje izbor izdelkov na trgu. Samo ta dva primera, izmed nekaterih drugih, povesta, da so ukrepi takšnega značaja sicer koristili stvari, toda sedaj krepitvi gospodarstva, njegovi stabilizaciji že škodujejo. Drugače povedano, regulator v gospodarstvu naj bo do ekonomski odnosi in ne administrativni ukrepi. Odbor za gospodarstvo Republiškega zbora je menil v svojem končnem poročilu, »da bi bilo treba bolj smelo pristopiti k odpravljanju maksimiranih in blokiranih cen, ker taki ukrepi ne omogočajo formiranja pravilnih ekonomskih odnosov v proizvodnji ter zavirajo ustvarjanje normalnih odnosov, ki jih narekujejo spremembe in izpopolnitve gospodarskega sistema.« Tako je sodil tudi Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev, ki je menil, »da bi bilo treba nujno pristopiti k ponovni proučitvi restrikcij in njihovem postopnem odpravljanju tam, kjer učinkujejo v nasprotju z namenom, ki so ga zasledovali. Mnogi teh ukrepov namreč v sedanjem položaju zavirajo pravilen razvoj gospodarstva in preprečujejo, da bi novi sistem polno zaživel. Uvajanje in odpravljanje začasnih ukrepov bi bilo treba izvajati elastično in prilagoditi potrebam razvoja.« Tokratna razprava in ugotovitve na skupščinskem zasedanju opozarjajo na zelo pomembno za-devo, ki ni samo trenutnega značaja. Gre za to, da podobne ukrepe, Če jih je potrebno sprejeti, z enako gibčnostjo odpravljamo, kot so bili sprejeti, takoj, ko so odigrali svojo vlogo. P. D. UPOR V SIRIJI KAJ SE SKRIVA ZA UPOROM NEKATERIH SIRSKIH ČASTNIKOV — NASER: »FINANČNI DIREKTORIJ PETIH PREVZEL OBLAST!« — AFERA, V KATERO SO VMEŠANE DRŽAVE CENTO-PAKTA — TURČIJA, JORDANIJA IN IRAN PRIZNALI NOV REŽIM — SPOPADI IN DEMONSTRACIJE V SIRSKIH MESTIH — VOJSKA ZAR NE BO POSREDOVALA, DA BI TAKO PREPREČILI PRELIVANJE KRVI Skupina sirskih častnikov je v sredo s pomočjo sirske reakcije in deklasiranih krogov dvignila upor proti ZAR in kmalu nato v praksi prekinila unijo med Egiptom in Sirijo, sklenjeno l. 1958. Postavila je tudi že nov režim pod vodstvom odvetnika Kazharija. Kakor kaže, je ta nasilen prevzem oblasti, naperjen proti prijateljstvu z Egiptom in arabski enotnosti na sploh, močno odjeknil med Sirci samimi. Poročajo o demonstracijah proti novemu režimu in celo spopadih med civilisti na eni in policijo ter vojsko na drugi strani. Množica Kairčanov pozdravlja predsednika Naserja po enem izmed govorov, v katerem je orisal pravo ozadje sirskega upora Predsednik ZAR Naser je v svojih govorih, ki jih je imel te dni v Kairu, ocenil najnovejše dogodke. Predvsem ZAR ne namerava uporabiti oborožene sile, da ne bi prelivali arabske krvi. Predsednik Naser je že pred združitvijo leta 1958 opozarjal politične in vojaške kroge na morebitne velike težave, ki bodo nastopile po združitvi, kajti imperialistični krogi skušajo neposredno ali posredno po svojih agenturah najti pot, da bi se v tej ali oni obliki vrnili v Sirijo. Toda tistega leta so vojaški krogi soglasno zahtevali združitev. Egipt je visoko cenil sirsko solidarnost ob znani anglo-francosko-izraelski a-gresiii in prošnje ni odrekel. Sirija je tako postala del arabske republike. Tudi v njej so pričeli izvajati reforme ali se vsaj pripravljati nanje. Agrarna reforma in podržavljenje bank je močno prizadelo domače finančne kroge, ki so bili poprej povezani s kolonialnimi oblastmi. Tako se je pričel podtalen boj proti Kairu. Svoj veliki delež pri tem sd imele, kot sedaj kaže, države bagdadskega pakta, oziroma po revoluciji v Iraku dežele Cento-pakta, za katerimi stoji Velika Britanija. Nič čudnega ni, če sta Turčija in Iran poleg Jorddnije prvi priznali novi režim... Oblast v Siriji je prevzel finančni direktorij petih,« je izjavil predsednik Naser. Gre finančne mogotce, ki so jim bile socialne in druge reforme trn v peti. Sicer se skušajo v svojem »programu« nekako .držati »pravih socialističnih načela, kot pravijo, obenem pa že dajejo zasebni pobudi proste roke. In kar je še bolj značilno: s prvimi dekreti so razveljavili osnovne zakone revolucije ZAR, med drugim zakon o podržavljenju bank. Predsednik Naser je izjavil, da ne nameravajo posredovati z orožjem, ker verujejo v napredne sirske sile. Te sedaj demonstrira.jo po sirskib mestih proti cepitvi arabske enotnosti, proti »sirski arabski republiki«, ki je pod vplivom kolonialnih krogov in njihovih hlapcev. Sirski režim je dovolil Egipčanom, da se vrnejo v Egipt. Obenem je izgnal vse tiste politične begunce, ki so zaradi svojega delovanja v Jordaniji, Saudski Arabiji in Iraku morali zapustiti domovino in si poiskati zavetja na sirskem ozemlju ZAR. Tudi s tem dejanjem je uporniški režim pokazal, kam pravzaprav sodi. Toda boj za osvoboditev se je, kot je dejal predsednik Naser, šele pri- čel. Ni dvoma, da bo sirsko ljudstvo samo opravilo z izdajalci, ki so, kot je dejal predsednik Naser, »kupili sirsko armado«. Mirno reagiranje vlade ZAR je presenetilo zahodne kroge, ki so pričakovali oboroženo posredovanje in s tem nove zapletljaje na Srednjem Vzhodu, ob katerih bi laže ribarili v kalnem. Kuzbari, vodja uporniškega režima Ob začetku jesenske setve: PRVE VEČJE PARCELE (Nadaljevanje s 1. strani) v pogodbi pa je zajeta tudi žetev. Takega sodelovanja pa seveda niso skušali uveljaviti na majhnih in odročnih parcelah. V omenjeni zadrugi bodo to jesen zasejali več večjih kompleksov, med katerimi so zorali meje. Za takimi oblikami težijo tudi v zadrugi M. Sobota, Beltinci, Ljutomer in še v nekaterih drugih, vendar imajo večjih površin za zdaj še sorazmerno malo, vsekakor pa več kot lansko jesen. V kmetijski zadrugi Murska Sobota so prav pred začetkom setve povečali število ponujenih zemljišč v zakup. Tako so samo v ponedeljek prevzeli 13 hektarov zemlje. V zadrugi v Beltincih so nameravali zasejati v sodelovanju večji kompleks, vendar sta se dva kmetovalca tik pred setvijo odločila, da bosta dala površine v zakup. Podobno pa omenjajo tudi v nekaterih drugih zadrugah. Prav z ozirom na to je pričakovati, da bodo zadruge letos lastno proizvodnjo močno povečale. Predvidenih je bilo okrog 240 hektarov, vendar bo število hektarov o-čitno presegalo 300. Delo zadrug je letos precej zahtevnejše, ker so razen omenjenega pogodbenega sodelovanja in lastne proizvodnje tu še predpisani agrotehnični ukrepi ki zajemajo v okraju okrog 1800 hektarov pšenice. Pri tem prednjači zlasti zadruga G. Radgona, kjer zajema odlok kar 950 hektarov površin, sledita pa zadrugi Beltinci in Crensovci. V čren-sovski zadrugi so mnenja, da so odloki z ozirom na zmogljivost strojnega parka in strokovne službe KZ, zajeli za sedaj, preveč površin. Čeprav je v posameznih zadrugah zaslediti pri organiziranju proizvodnje še določene pomanjkljivosti in težave, je vendarle čutiti, da povsod i-ščejo najprimernejše oblike. Kakor skoraj ob vsaki setvi, pa imajo tudi letos težave s preskrbo z nekaterimi sortami semen in ponekod celo z umetnimi gnojili, čeprav so vse to pravočasno naročili. J. Stolnik ČEZ LETO DNI V IVOVEM POŠTNEM POSLOPJU (Nadaljevanje s 1. strani) nižje od bančnega poslopja. To pa ne drži. Novo poštno poslopje bo stilno prikrojeno novi sosednji zgradbi, pa tudi v višini ne bo razlike. Razen tega pa bosta obe poslopji povezami s posebno ploščadjo, pod katero bo nekaka betonska opora s primernim vhodom. Sami pritlični prostori bodo precej dvignjeni, tako da bodo speljane iz trga precej visoke stopnice, nad katerimi bo že omenjena ploščad Vse to bo dajalo poslopju primerno podobo. Notranja ureditev poštnih prostorov bo prilagojena sodobnim potrebam in naraščajočemu prometu PTT služba Z dograjevanjem pošte očitno ne bo, večjih težav, saj sd denarna sredstva zagotovljena; zadnje čase tudi resno razmišljajo o pripravah na avtomatizacijo. J. S. PREDAVANJE V MERSKI SOBOTI Društvo prijateljev mladine v Murski Soboti bo priredilo v okviru Tedna otroka danes zvečer ob pol osmih v sejni dvorani Občinskega odbora AVTOBUS ZA POLANO Prebivalcem Velike in Male Polane se je te dni izpolnila želja: dobili so avtobus. Poleg tega nameravajo v Veliki Polani ustanoviti pomožno pošto. -ek SZDL predavanje o vzgoji ofcrok. Predavala bosta prof. I. Švarc in prof. H. Senica. POPRAVEK V prejšnji številki se v sestavku »Ponosni smo na svoj delež v NOV« glasi na Z. strani v 10. vrsti objavljeni stavek pravilno: »Ena izmed največjih akcij v letu 1941 pa je bila v noči med 25. in 26. septembrom.« in ne »... na Moti med 25. in 26. septembrom,« kakor je bilo pomotoma objavljeno. Vendar začasna rešitev Vprašanje, kdo bo naslednik tragično preminulega glavnega tajnika OZ Hammarskjolda, je vsekakor zelo pereče. Združeni narodi ne morejo za delj časa ostati brez izvršnega organa, saj bi bilo njihovo delo močno oslabljeno. Na drugi strani so se blokovska trenja prav letos močno zaostrila, pri čemer je nepričakovano prišla še za sedaj skrivnostna smrt glavnega tajnika, tesno povezana z kolonialno igro v Kongu. Zato je treba poiskati vsaj do trenutka, ko bi pokojnemu tajniku potekel mandat, začasno rešitev. Jugoslovanski državni sekretar Koča Popovič, je v glavni razpravi pred Generalno skupščino priporočal v imenu jugoslovanske vlade, naj bi imenovali začasnega tajnika, kateremu bi pomagal pet ali veččlanski organ svetovalcev. V ponedeljek zvečer jejtudi sovjetska delegacija v Generalni skupščini nastopila s podobnim predlogom. Začasne- mu glavnemu tajniku naj bi pomagali trije pomočniki, vendar bi ti ne imeli na njegove sklepe pravice »veta«, to je odklonitve. Sovjetska vlada je tako v bistvu umaknila — vsaj do aprila l. 1962, ko bi se dokončno domenili o glavnem tajništvu — svoj predlog o »trojici« sekretarjev, ki naj bi vse odločitve sprejemali le soglasno. Tak razvoj dogodkov kaže, da bo Generalna skupščina začasno prebrodila težave te vrste. O kandidatih za začasnega tajnika trenutno še nekam molče. Nekateri omenjajo tuniškega predstavnika v OZN Mongi Slima kot najprimernejšo osebo. Omenjajo tudi nekatera indijska imena. Nekako »ponudil« se je bivši predsednik Generalke skupščine Irec Bolan d, če bi se pečina s tem strinjala. Vsekakor pa mora obveljati staro, četudi nepisano pravilo, da mora biti kandidat iz manjše, po možnosti nevtralne ali vsaj ne preveč blokovsko obarvane države. Hruščev ne želi vojne Ali je berlinska kriza vredna, da bi kdorkoli (razen nemških militaristov) zaradi nje pričel vojno? To vprašanje si zastavljajo mnogi resni diplomati na svetu. Pred dnevi je nekdanji francoski vladni predsednik Paul Renault, ki ni niti zdaleč naklonjen SZ in socialističnim gibanjem, v pariškem »Le Monde« odgovoril na več vprašanj o svojih razgovorih s sovjetskim premierom Hruščevom v Moskvi. Na svoj način tudi odgovarja na zgoraj postavljeno vprašanje. Razgovor med urednikom časnika in bivšim ministrom objavljamo v malce skrajšani obliki. »G. predsednik, po vašem srečanju s Hruščevom sta izjavili, da ste vstopili kot črnogled, po razgovoru pa ste prišli ven bolj kot optimist. Ali nam lahko kaj natančnejšega poveste o e- ■ lementih iz razgovora, ki so vplivali na tako vaše stališče?« »Na spremembo mojega vtisa je posebno vplivalo razpoloženje g. Hruščeva, ki se mi je zdel zelo zmeren med razgovorom. Kajpada je prihodnost nezanesljiva, je dejal. Vendar mi je dejal tudi to, da dva milijona in pol prebivalcev Zahodnega Berlina ne sme predstavljati povoda za resnejše spopade. Saj predstavlja samo dobro kapljico, ki ne more resneje vplivati na ravnotežje sil. Vse to je vplivalo name tako, da sem dobil vtis, da Hruščev ne bo izbral vojne.« »Kaj sodite, kakšen bo razvoj sovjetskega stališča v podrobnostih glede pogajanj o berlinski krizi? Ali bolje rečeno: o čem se bodo lahko pogajali?« »Prizadeval sem si, da bi g. Hruščeva med razgovorom prepričal predvsem o dveh zadevah: — da Kennedy ne more popuščati preko meja, ki bi pomenile izgubo ugleda; — da je ameriško javno »mnenje mnogo »boli trdo« razpoloženo od samega g. Kennedvja, o čemer govori tudi poslednja Gallupova anketa. Ne vem, ali se mi je posrečilo, vendar sem prepričan, da sc bodo s Hruščevom lahko menili o vseh točkah, v katerih obstajajo spori zaradi Berlina. O vseh teh vprašanjih je govoril kot človek, ki želi, da bi dosegli sporazum.« »Ali je g. Hruščev govoril o pomembnem vprašanju postopka: o dnevnem redu razgovorov o Berlinu? SZ vztraja pri tem, naj dnevni red vsebuje podpis mirovne pogodbe z Nemčijo in Jele skozi to prizmo rešitev berlinskega vprašanja. Ali ste prepričani, da bi utegnil privoliti v določene spremembe takega dnevnega reda?« »Da, prav tak je moj vtis po razgovoru s Hruščevom. Rad bi pristavil, da ne delam razlike med tistim, kar imenujejo »diplomatsko sondiranje« in dejanskimi razgovori. V bistvu sodim, da so se pogajanja sedaj praktično že pričela.« »Kaj mislite, v čem lahko dosežejo sporazum, med Zahodom in Vzhodom med pogajanji o berlinskem problemu?« »Predvsem mislim, da je g. Hruščev končno prepričan, da ne bomo priznali Demokratične republike Nemčije. Mislim pa, da se lahko sporazumejo o jamstvih zahodnih pravic v Berlinu in jamstvih njihovih pravic do dostopa.« »Ali v Moskvi sprejemajo, zamisel o Berlinu kot svobodnem mestu?« »Da.« »Po vrnitvi iz Moskve ste se menili z generalom de Gaulom in Couveom de Murvilleom. Kaj mislite, ali bosta sprejela sodelovanje pri teh razgovorih?« 1 »Rečemo lahko, da bi smatral za popolno nenormalno dejstvo, če Francija ne bi sprejela udeležbe na teh razgovorih, ki bi reševali enega najresnejših, morda najresnejšega med mednarodnimi problemi Na kocki je usoda miru. Ne sodelovati, bi pomenilo storiti nekaj, kar je proti interesom države.« »Ali ste z g. Hruščevom obravnavali svobodne' komunikaciie med zahodnim Berlinom in Zvezno republiko Nemčijo?« »O tem sva se mnogo menila. Ob neki priliki je Hruščev dejal: Dejansko bo praksa, ki velja sedaj, ohranjena. Spremenili bomo le pravno podlago. Te komunikacije ne bodo temeljile na sedanjem zasedbenem statusu, temveč na podlagi odnosov med suverenimi državami. Da bi lahko izkoriščali pravice dostopa do zahodnega Berlina, bo nujno sporazumevanje z DRN. V bistvu je to za nas zadovoljivo. Sedanja praksa je za nas zadovoljiva, za ves Zahod. Hruščev pa mi ni dejal, ali sodi, naj Vzhodna Nemčija dobi pravico, da posamično nadzira vse dohode, vse potnike med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Tega tudi ni mogel natančneje povedati v trenutku, ko njegov minister Gromiko uradno razpravlja o teh problemih. Vendar je tudi tu zapustil vtis človeka, ki je pripravljen na pogajanja.« »Ali se vam zdi, da je sedanji namen ZSSR, da podpiše mirovno pogodbo z Demokratično republiko Nemčijo, predvsem namenjen izgubi ugleda Zvezne republike Nemčije v Evropi?« »Sovjetsko vlado brez dvoma zelo skrbi porast zahodnonemške vojaške moči. Z veliko zakrblje-nostjo je govoril o zahodnonemških letalcih, ki so na supermodernih reaktivnih letalih nedavno prileteli do francoskega sektorja zahodnega Berlina. Hruščev mi je še dejal: Zahodna Nemčija postaja vse bolj bojevita, ne več morda iz leta v leto, temveč iz meseca v mesec. Podčrtal je, da je nedavno kancler Adenauer prevzel nase odgovornost, ko je dejal in zahteval to, kar je doslej govoril in zahteval njegov minister Strauss: Sedaj zahteva tudi Adenauer atomsko bombo. Da bi ga pomiril, sem mu dejal: Ne pozabite, da pariški sporazumi ne dopuščajo atomske oborožitve Bundeswehra. Ko govorite s pozicij skrbi za varnost vaše dežele, sem dalje dejal, boste brez dvoma naleteli na razumevanje pri zahodnih zaveznikih. Če gledamo tako, je povsem očiten razlog, zakaj želi Hruščev okrepiti Vzhodno Nemčijo. Zato bomo kajpada imeli težave pri pogajanjih, vendar ni mogoče reči, da Moskva ne bi imela dobrih razlogov za svojo sedanjo politl-ko.« Paul Renault — optimističen razgovor s Hruščevom Ivo Rajh: OB PROSLAVI 20-LETNICE VSTAJE V ORMOŠKI OBČINI Iz dneva v dan se vrstijo v letošnjem letu proslave 20-letnice vstaje širom naše domovine. Tako bomo tudi v občini Ormož imeli proslavo v nedeljo dne 8. oktobra 1961 in to v Središču ob Dravi, kjer je bil ustanovljen prvi OF odbor. Na tukajšnjem predelu se med narodnoosvobodilno borbo niso odvijale važnejše akcije za širše področje. Že pred vojno se je kmečko-viničarski polproletariat boril le za svoj ekonomski obstoj individualno in neorganizirano. Tuja, zlasti nemška in domača gospoda, ki je bila lastnik večine tukajšnjih vinogradov, je bogatela na račun težkega dela viničarjev. Viničarja je smatrala za manjvrednega človeka, ga brezobzirno izkoriščala in ga gospodarsko utesnila v pol-fevdalne spone Za ohranitev življenja je moral naš mali človek garati svojim gospodarjem od ranega jutra do poznega večera. Otroci iz teh viničarskih družin so v zgodnji mladosti odhajali za pastirje h gospodarju ali večjim kmetom. Niso imeli ne časa, ne možnosti, da bi redno obiskovali šolo. Zato so vse življenje ostali pastirji, hlapci ali pa ceneni dninarski delavci. V takih okoliščinah je bilo izredno težko začeti z uporom proti okupatorju. Toda vkljub izselitvi narodno in napredno mislečih ljudi so tudi tukaj ostale zdrave sile. V začetku so bili to posamezniki, razkropljeni in neorganizirani. Ne oziraje se na teror in nevarnost, so se uprli okupatorju in začeli ljudi opozarjati na nevarnost, ki preti slovenskemu in vsem jugoslovanskim narodom. Te prve sile so se kmalu povezale, budile ljudstvo in mu vlivale vero v zmago nad fašizmom. Že v avgustu 1941 so bili prvi sestanki prvoborcev. Posebno važen je bil posvet dne 10. avgusta 1941 v Središču, katerega je vodil Stefan Kuhar-Bojan, član Pokrajinskega komiteja KPS za vzhodno Slovenijo. Med! drugima so bili navzoči tudi Jože Kerenčič, Milena Petovarjeva in Polde Berce. Na tem sestanku so bile obrazložene naloge in program Osvobodilne fronte. Že 4. septembra 1941 je sklical Jože Kerenčič sličen sestanek pri Miklavžu, kjer so govorili o formiranju odborov OF in pri Miklavžu tega tudi ustanovili. Iz ohranjenih zapiskov pa je razvidno, da je bil dne 12. oktobra 1941 drugi sestanek v Središču, katerega je sklical Jože Kerenčič in je na tem bil ustanovljen petčlanski odbor OF v Središču. Na tem sestanku so obravnavali organizacijo »ljudske pomoči in zbiranje drugih prispevkov. Ta dan je bilo v Središču sprejetih 10 ljudi v SKOJ. V nedeljo 8. oktobra 1961 se bomo torej zbrali v Središču, se ponovno spomnili vseh dogodkov in naporov. OBVESTILO BRALCEM Bralcem sporočamo, da smo zaradi priprav naslednjih dveh Številk, ki bosta posvečeni radgonskemu in soboškemu občinskemu prazniku in bosta obsegali predvidoma po 12 strani, bili tudi tokrat primorani izdati Pomurski vestnik na šestih straneh. Uredništvo POMURSKI VESTNIK, 5. OKT. 2 Predstavljamo vam KZ Križevci pri Ljutomeru PERSPEKTIVNI NAČRT KMETIJSTVA KZ Križevci pri Ljutomeru vključuje po združitvi s KZ Veržej okrog 5500 ha obdelovalne zemlje in okrog 1200 ha gozdov. Lastne zemlje ima 100 ha, od tega 60 ha obdelovalne zemlje in 40 ha gozdov. Zanimivo je to, da so v KZ Križevci pri Ljutomeru vključeni vsi kmetovalci, razen jedkih posameznikov, ki jim zemlja ni glavni vir dohodkov. Po novi Uredbi o krnetijskih zadrugah se bo število članov kmetijskih zadrug nekoliko spremenilo. Vendar v KZ Križevci upajo, da bodo našli take vrste kooperacij, za katere bodo vsestransko zainteresirani kmetje in zadruga. Zato predvidevajo, da se pri njih število članstva ne bo bistveno spremenilo. V križevski kmetijski zadrugi posvečajo precej pozornosti kmetijski mehanizaciji. Imajo 9 traktorjev z vsemi po-trebnimi priključki, 5 mlatilnic, žitni in silosni kombajn ter kamion znamke TAM s prikolico. Samo letos so nabavili za okrog 12 milijonov dinarjev vrednosti raznih kmetijskih strojev. V zadrugi si tudi prizadevaj o, da bi strojni park še izpopolnili — seveda v okviru potreb in finančnih možnosti. Za redna popravila in vzdrževanje kmetijskih strojev bodo ustanovili lastno delavnico. Področje KZ Križevci pri Ljutomeru slovi po kvalitetni pitani živini. Živinoreja prinaša zadrugi pomemben vir dohodkov. V pitanju imajo o-krog 400 glav živine in to največ v novih hlevih v Veržeju, ostalo pa v preurejenih hlevih v Križevcih. Pri vsem tem je treba omeniti, da imajo delavsko samoupravljanje urejeno po takem sistemu, ki jim najbolj odgovarja. Poleg 60-članskega zadružnega sveta, delavskega sveta in upravnega odbora ekonotmskih enot imajo še tri ekonomske enote: ekonomsko enoto komerciale in dve kmeti jsko-prodzvodni enoti. V vseh treh ekonomskih enotah imajo še obračunske enote. Tako imajo na primer v kmetijsko-proizvodni enoti poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo, strojni park, vse vrste kooperacij in valilnico. Ekonomska enota komerciale pa zajema odkup lesa, odkup živine, skladišče, ■dve trgovini z reprodukcij-skim materialom in kamion. Ekonomske enote imajo vrsto pristojnosti, kakor najemanje in odpuščanje delavcev, sestava načrtov dela, odločanje o 'stroških proizvodnje, gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, delitev dohodkov in drugo. V pristojnost ekonomskih enot spada tudi sklepanje pogodb o najemu zemlje in prilagajanje raznih vrst kooperacij terenskim prilikam. Zaradi skrbnega gospodarjenja predvidevalo, da se bo letošnja vrednost prometa gibala okrog 500 milijonov dinarjev. Od tega bodo okrog 20 milijonov dirarjev namenili za razne sklade. Ob koncu je treba zapisati še to — kar je bilo razbrati iz razgovora ž nekaterimi člani kolektiva križevske kmetijske zadruge — da si močno prizadevajo za sestavo perspektivnega načrta razvoja •socialističnega kmetijstva za celotno področje ljutomerske občine Pri sestavi' tega načrta naj bi poleg ObLO Ljutomer sodelovali KZ Ljutomer in KZ Križevci ter Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer. Pomenek z direktorjem Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru, dr. Sijancem: NAČRTNO OBNAVLJANJE zgodovinskih in umetnostnih objektov Direktorja Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora dr. šijanca sem srečal po naključju. Čeprav je imel, kakor vedno, polno opravil, je ljubeznivo pristal za kratek pomenek. Na vprašanje, kaj ima zavod v krajši perspektivi v programu v murskosoboškem okraju, je dr. Sijanec dejal: »Vsa dela opravljamo sistematično in programsko. Med prvimi večjimi nalogami imamo izdelavo topografije umetnostnih spomenikov Pomurja. Razen tega imamo v programu restavriranje novoodkritih slojev fresk v kat. cerkvi v M. Soboti in ureditev arhitekture in fresk v turniški cerkvi, ki so ene najdragocenejših v Pomurju. Obnoviti pa nameravamo tudi več drugih umetnostnih spomenikov.« Pogovor sva zasukala še na nekatera druga dela s področja spomeniškega varstva: »Ena velikih nalog je obnavljanje grajskih parkov v Beltincih, Rakičanu in drugod. Tudi grajsko poslopje pri Gradu je ena precej zahtevnih nalog za prihodnja leta. Tam je potrebno obnoviti posamezne prostore, ki so sedaj le deloma izkoriščeni. Seveda bodo potrebna za te namene tudi republiška sredstva,« je dejal dr. Sijanec. Dr. Sijanec je nato še povedal, da bodo skušali ta dela kav najbolj pospešiti, čeprav zajema zavod kar tri okraje in imajo dela več ko veliko. Janko S. PRVI TEČAJ LETOS V PUCONCIH Zanimanje za vkuhavanje sadja in zelenjave med pomurskimi ženami in dekleti iz leta v leto narašča. Zaradi tega ima Zavod za napredek gospodinjstva iz Murske Sobote tudi letošnjo jesen v programu vrsto tečajev po vaseh, prav tako pa bo v Murski Soboti organiziral začetni in nadaljevalni gospodinjski tečaj, za katerega vlada precejšnje zanimanje. Letošnji prvi tečaj za vkuhavanje sadja in zelenjave je omenjeni zavod organiziral v Puconcih, kjer so v nedeljo priredile tamkajšnje zadružnice svečan zaključek z razstavo in srečelovom. Tečaj ni bil strnjen, ampak so se tečajnice — bilo jih je preko 30 — sestajale tako, kakor je dozorevalo sadje. Kljub temu, da je tečaj trajal le kakih trinajsi dni; so se naučile marsičesa. To potrjujejo tdui razstavljeni vzorci, ki jih je bilo preko 150. Potrebno pa je omeniti tudi srečolov, posebno zato, ker so bili dobitki v pre- cejšnji meri plod njihovega dela. Obisk na razstavi je bil bogat. Puconske žene so mi zaupale, da bodo denar, pridobljen z razstavo in srečolovom namenile za pralni stroj ali 'kaj podobnega, kar bo koristilo vsem. In še to: letošnjo jesen bodo vkuhale precejšnje količine sadja in zelenjave za domače potrebe. Pri njihovem delu jim bodo nedvomno zelo dobrodošli sokovniki. Podoben zaključek bodo v nedeljo priredile tudi tečajnice v Šalovcih, ki bodo prav tako pripravile bogato razstavo. J. S. S kuharske razstave v Puconcih SE VEČ SERVISOV Program soboške stanovanjske skupnosti v letu 1960 In letošnjem letu je obsegal Vrsto nalog. Nekatero od teh je bilo treba uresničiti s sodelovanjem stanovanjske skupnosti- in ustreznih organov, zavodov in organizacij. Za reševanje nekaterih perečih vprašanj pa bi se morala stanovanjska skupnost angažirati sama, seveda prav tako ob določeni pomoči državljanov. Zaradi vedno večjega števila zaposlenih, postajajo stanovanjske skupnosti tisti organ družbe, ki prevzema vse več obveznosti za zadovoljitev potreb v sami družini, kot na primer vprašanje vzgoje in varstva otrok, pomoči pri kuhi, urejanju in čiščenju stanovanj itd. To so dejavnosti, ki se vedno zelo bremenijo zaposleno ženo in ji preprečujejo, da bi se lahko v času izven zaposlitve vključevala v aktivno družbeno življenje. Kajti iz velikega števila zaposlenih žena izvirajo še večje potrebe in povpraševanje po raznih gospodinjskih uslugah, to je po ustanovitvi servisov za nudenje neposredne pomoči družini.-Takih servisov pa žal pri naši stanovanjski skupnosti ni, kljub temu, da je po teh uslugah vedno večje povpraševanje in po katerih je bilo že veliko govora na zborih volivcev. Nekateri menijo, da za Mursko Soboto ta vrsta u-slug ni potrebna. Če pa pogledamo, kolikšno je število zaposlenih žena v Murski Soboti, ki so brez gospodinjskih pomočnic, bomo videli, da je ustanovitev takega servisa utemeljena. Vemo, da je danes težko dobiti dobro gospodinjsko pomočnico, ker se večina žena, ki prihaja iz podeželja, zaposluje v industriji. Ustanovitev tovrstnega servisa bo zagotovljena le takrat, če bo tudi stanovanjska skupnost pokazala iniciativo za uresničevanje te želje državljanov. M. Luthar METEOROLOSKO-SINOPTICNA POSTAJA V M. SOBOTI SAMO DO 50 ODSTOTKOV Služba meteorološko-sinoptične postaje- v Murski Soboti traja dnevno' zjutraj od pol sedme ure do 21. ure zvečer. V tem času poročajo dnevno vsake tri ure trenutno stanje vremena na zbirni center meteorološko-sinoptične službe v Ljubljani. Poročajo: - trenutno stanje zračnega pritiska, temperature, vlage, oblačnosti, vrste in višino oblakov ter hitrosti gibanja oblakov, vidnosti, smeri in hitrosti vetra. Zvedeli smo, da v zadnjih letih opažajo, da je prišlo do velikih vremenskih sprememb. Letos se te vremenske spremembe najbolj odražajo v mesecu februarju in marcu, ko je bilo zelo sušno vreme kakor tudi v mesecu septembru. Vsaka tri leta preizkušajo s posebnimi baloni stanje višinskih vetrov. Predlani so v Prekmurju ugotovili že v višini tri tisoč metrov veliko mešanje višinskih vetrov, kar se je še stopnjevalo, čim višje so šli. Na zemlji se zadržujejo bolj standardni vetrovi in ne pride do večjih sprememb. V spomladanskem času pihajo pri nas jugovzhodni vetrovi, poleti jugozahodni, v jeseni pa severovzhodni vetrovi. Poleg tega smo še zvedeli, da je za Slovenijo, zlasti pa še za Prekmurje, zelo težko napovedati vreme. V Prekmurju še čuti vpliv Panonske nižine. Vremenska napoved Ljubljane drži za naše v kraje le 50 odst. —ml Zasedanje ObLO Gornja Radgona NEENAKOMERNA PROIZVODNJA Na nedavni skupni seji ObLO Gornja Radgona so odborniki razpravijali o poročilu občinskega Zbora proizvajalcev z dne 26. avg. letos, ko so obravnavali izpolnitev družbenega plana za prvo polletje letos. Iz uvodnega poročila predsednika ObLO Gornja Radgona Branka Zadravca je bilo med drugim razvidno, da so gospodarske organizacije z ozirom na sezonski značaj proizvodnje, v nekaterih podjet-kakor v opekami in v radenskem Zdravilišču, finančne plane v glavnem zadovoljivo izpolnile. Med industrijskimi podjetji je polletni plan najboljše izpolnila opekarna, med obrtnimi podjetji pa Avtoremont. Na skupno realizacijo polletnega družbenega plana v obrti je v precejšnji meri vplivalo podjetje Mizarstvo Apače, ki je plan izpolnilo komaj s 25 odst. Ko so odborniki razpravljali o nekaterih problemih v zvezi z izpolnjevanjem družbenega plana, so omenjali nekatere težave, ki vplivajo na enakomerno proizvodnjo. Tako na primer v podjetju Elrad močno primanjkuje strokovni kader in obratna sredstva, kar bo do neke mere vplivalo tudi na predvideno proizvodnjo visokofrekvenčnih kablov. Odborniki se tudi niso strinjali s tem, da je Avtoremont opustil servis za Tomosova vozila. Predlagali pa so, da bi Avtoremont, ki ima za to vse pogoje, servisno službo še razširil, saj je Tomosovih vozil vedno več. Zelo neugodno bi namreč bilo, da bi morali lastniki Tomosovih vozil na servisna popravila v oddaljene tovrstne delavnice v Mursko Soboto ali v Maribor. Mimo tega so se zavzemali za ustanovitev posebne delavnice za popravila poljedelskih strojev v Gornji Radgoni. Odborniki so nato obširno razpravljali o poročilu Sveta za socialno varstvo in o poročilu Sveta za varstvo družine pri ObLO Gornja Radgona. Na predlog občinskega Sveta za industrijo in obrt so sklenili, da se v Mizarstvu Apače uvede prisilna uprava. -rj- OBNAVLJANJE PORTALOV V LJUTOMERU Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora je začel pred kratkim z obnovo baročnih portalov na Miklošičevem trgu v Ljutomeru. Dela opravlja znani slovenski strokovnjak za restavriranje kamnite in lesene plastike kipar Tone Blatnik, ki je sodeloval tudi pri restavriranju plastik za nedavno razstavo »Barok na Slovenskem«. Dela potekajo precej hitro, zlasti še, ker je vreme ugodno. Nad portali bodo med drugim namestili pločevinasto streho ter tako zaščitili ta dragoceni umetnostni spomenik. Tovariš Blatnik je tudi obljubil, da bo obnovil še Miklošičev kip, čeprav to ne sodi v njegov okvir. Za obnovo portalov je pokazal ObLO Ljutomer veliko razumevanje. (js) OD ZATRTEGA UPORA V RADGONI DO ZMAGE V REVOLUCIJI (Ob občinskem prazniku v Gornji Radgoni) Ivan Cankar je bil tisti naš pisatelj in socialistični politik, ki je postavil najdoločnejši cilj slovenske politike: združitev štirih sorodnih in enakopravnih narodov Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov v federativno republiko. Ivan Cankar se je tako že leta 1913 izrekel za revolucionarno rešitev slovenskega in jugoslovanskega nacionalnega vprašanja. Kljub takemu jasnemu spoznanju Ivana Cankarja so bile revolucionarne sile jugoslovanskih narodov ob koncu prve svetovne vojne brez pravega vodstva, tako da so o načinu združitve in notranji ureditvi novonastale države Jugoslavije odločale predvsem zmagovite antantne sile v skladu z razrednimi interesi domačih jugoslovanskih buržuazij. Z razvojem imperializma se je pritisk nemškega in madžarskega vladajočega razreda v Avstro-O-grski večal, z njim pa tudi odpor narodov, ki jih Je Avstro-Ogrska zatirala. Spomladi leta 1918 se je začelo pod vplivom februarske ruske revolucije in majniške deklaracije močno gibanje, ki je zajelo tudi slovenske vojake v Judenburgu, Radgoni, Murauu in drugod. To revolucionarno vrenje je pospešil Še močan vpliv zmage Oktobrske revolucije v Rusiji ter revolucionarni spopadi na Madžarskem, v Nemčiji in 'drugod. Avstrija je razpadla. V Sloveniji se je v takem- položaju poleg JSDS celo SLS izjavila proti monarhiji. Delavstvo je šlo na ulice in zahtevalo, naj dobi nova jugoslovanska država socialistično vsebino. Prišlo Je do velikih stavk In spopadov, tako tudi v Ljubljani na Zaloški cesti, Buržoazlja je bila ogrožena. Pomagala si je z Obznano in z Zakonom o zaščiti države, s katerima so, postavili delavsko gibanje izven zakona. Vsi ti •ukrepi so zadeli predvsem KPJ, ki je imela v skupščini 58 poslancev. Za razmerje sil v skupščini je značilno predvsem glasovanje za vidovdansko ustavo, ki je dobila le 13 glasov večine. Z izjemo Slovenije so Jugoslavijo sestavljala nerazvita področja, ki so jih opustošenja med prvo svetovno vojno spravila na še nižjo gospodarsko raven. Tuj kapital in nerazvita buržoazlja sta skušala izvleči iz zaostale dežele kar največje profite. V rudniku Boru so francoski kapitalisti vloženi kapital amortizirali že v prvem letu. Tudi Angleži so zelo donosno vložili svoje funte v rudnika Mežico In Trepčo, Nemci pa v Trbovlje in KID, Švicarji v hidrocentralo Falo in tako dalje. Tudi na vasi so se razvijale skrajno ostre oblike eksploatacije, zato je osirotelo veliko malih kmetov tudi v Sloveniji. Ob meji so posestva takih kmetov kupovali predvsem Avstrijci. Tuj kapital je večji del svojih dobičkov odnašal v raznih oblikah v inozemstvo, domača buržuazija pa je večji del svojih dohodkov trošila v neproduktivne namene. Tuj kapital je prodiral k nam v pogojih, ki so bili za eksploatatorje izredno ugodni. Tako so na primer v Mariboru — potem ko so naleteli na odpor klerikalnih veljakov v Pomurju — postavili tekstilno industrijo s preseljenimi starimi stroji iz Avstrije in Češke, vendar so le-ti že amortizirani stroji zaradi nizkih mezd še prinašali velike dobičke. Na ta način je postajala Jugoslavija ekonomsko zmerom bolj odvisna. Nacionalne buržoazije so v medsebojnem boju iskale podporo v tujini. (Pavelič in Maček pri Mussoliniju, Korošec pa v Vatikanu,) Nacionalni spopadi so na široko odprli vrata tujemu vmešavanju in sicer z vsemi sredstvi. Nasprotja med delavskim gibanjem in vladajočim razredom so se neprestano zaostrovala. Pod režimom Pašiča-Pribičeviča je Orju-na organizirala 1. junija 1924 pohod na Trbovlje. Reakcionarni politični sistem je postajal v Jugoslaviji vse bolj nevzdržen, re-volucionamo-demokratična rešitev pa toliko nujnejša. Zaradi uboja Radiča in drugih hrvaških poslancev v parlamentu 20. junija 1928. je prišlo do težke krize beograjskega režima. Dne 27. julija 1928. leta je dr. Korošec sestavil vlado, ki jo je 6. jan. 1929 zamenjala monarhistična vojaška diktatura. Toda tudi šestojanuarska diktatura, kljub krvavemu obračunavanju z delavskim gibanjem in Ko- munistično partijo, kateri so ubili voditelje; med prvimi Djuro Djakovita 25. aprila 1929 pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ni mogla stabilizirati režima. Dne 3. dec. 1931 je kralj oktroiral ustavo in 8. nov. so bile razpisane IV. državnozborske volitve. Čeprav je bila Partija razbita in ni mogla učinkovito poseči v volilni boj, je pozvala delovno ljudstvo k aktivnemu bojkotu volitev, ki so jih priredili samo za Živkovičevo stranko. Po volitvah se je začelo obdobje, v katerem narašča boj ljudskih množic za rešitev političnih ekonomskih; socialnih in drugih, problemov. Ta boj je zavzemal vedno večji obseg, z njim pa je rasel tudi vpliv . Komunistične partije. Dne 1. dec. 1932 je izšla prva številka revije »Knježevnost«, pri kateri so sodelovali Edvard Kardelj, Boris Kidrič in drugi. Prav tako je to leto začel izhajati ilegalno »Rdeči prapor«, slovensko glasilo KPJ s prilogo »Proletarka« — glasilom revolucionarnih žena. Junija 1933 je izšla prva številka »Celice«, organizacijskega vestnika KPJ — pokrajinskega komiteja za Slovenijo. V tem letu je bila ustanovljena tudi založba ekonomske knjige »Enka«. Pod pritiskom ljudskih množic so spodleteli poizkusi uvedbe fašizma. Poglavitna sila revolucionarnega demokratičnega gibanja pa je bilo slej ko prej delavsko gibanje in njegova prednja straža — Komunistična partija Jugoslavije, ki je začela pridobivati tudi večji ugled pri mednarodnem proletariatu. Aprila 1934 so Komunistične stranke Jugoslavije, Avstrije in Italije podale izjavo o skupnem stališču do slovenskega vprašanja. Izrekle so se za samoodločbo do odcepitve od imperialističnih držav in za podpiranje boja za združitev slovenskega naroda. Za nadaljnji razvoj partijske organizacije in revolucionarnega gibanja v Sloveniji, je bila velikega pomena Pokrajinska partijska konferenca septembra 1934 v letnem škofijskem dvorcu v Goričanah Dri Medvodah, ki se je je u-deležil tovariš Tito — poleg Kardelja, Kidriča in drugih. Neposredno po tej konferenci, 5. okto-zvezi z razpispm volitev v državni davi »Ljudska pravica«, ki je postala javen glasnik demokratičnih teženj ljudskih množic, ki so postajale vse bolj aktivne. O tem pričajo dogodki, kakor spopad med ljotičevci in profašisti na Ljotičevem shodu v veliki unionski dvorani v Ljubljani 13. aprila 1935, dalje shod, ki ga je na pobudo partijskega vodstva sklical 31. marca 1935 dr. Jože Vilfan v zveri z razpisom volitev v državni zbor, predvsem pa volilna kampanja s ciljem združitve tistih opozicijskih sil, ki naj bi postale temelj za antifašistično gibanje pod vodstvom KPJ z geslom: narodna enakopravnost, kruh, mir, svoboda. Velik uspeh Partije je bilo antifašistično zborovanje 1. septembra 1935 v Ljutomeru. Na volitvah leta 1936 je v treh občinah Ložu, Starem trgu in Koroški Beli zmagala lista SLF, v 30 odst. občin pa so zmagale opozicijske liste v povezavi s Slovensko ljudsko fronto. V znamenju teh uspehov in v smislu sklepa IV. konference KPJ v Ljubljani 24. in 25. decembra 1934, je bil 18. aprila 1937 v Cebinovem nad Zagorjem Ustanovni kongres KPS. Novo vodstvo s Titom na čelu je dobil v tem letu tudi CK KPJ. To vodstvo Je uresničilo uspešno povezovanje Partije z delavskim razredom, razširilo je njen vpliv na obstoječe sindikalne organizacije, poživilo je revolucionarni boj sindikatov, aktiviziralo je mladino in u-veljavilo je močnejši vpliv Partije na celo vrsto drugih množičnih organizacij, utrdilo na je vpliv Partije tudi pri kmečkem ljudstvu. To se je po kongresu KPS izrazilo v množičnih akcijah, kakor so bili izleti na Tabor nad Jericami, na Stari grad nad Zalogom, Ihanom nad Domžalami in pri stavkovnih akcijah, pri katerih so kmetje pomagali stavkujo-čim s hrano in izražali solidar-not s stavkovnim gibanjem tudi na drugi način. V dneh med 6. in 9. junijem 1937 je Živkovičevo propagandno potovanje po Sloveniji spravilo na noge velike ljudske možice, site diktature. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 5. OKT. 3 Včeraj zabeleženo NON STOP INVENTURA Na prelomu septembra in oktobra je čas inventur. Te so nedvomno potrebne, vendar bi bilo treba misliti tudi tukaj na potrošnika, zlasti na zaposlene žene. V G. Radgoni si lahko slišal minuli teden na, cesti takle razgovor: »Ata, mama vpraša, če si kupil tisto ...« Tako je vprašal sinko očeta, ki je pribrzel z mopedom po glavni cesti. Oče je odgovoril: »Ne. Non stop ima inventuro, trgovina pa ima sedaj v opoldanskem času zaprto.« In oče in sin sta odšla vsak svojo pot. Prav je, da ima tudi non stop trgovina inventuro. Toda te vrste trgovin odpiramo prav zaradi potrebe, da si delovni ljudje tudi v opoldanskem času kupijo vse, kar potrebujejo za dnevne potrebe. Ali bi bilo res tako težko, da bi se vodstvo non stop trgovine dogovorilo z »navadno« trgovino, ki bi lahko imela dan, dva v času inventure odprto tudi v času, ko ima sicer opoldne zaprto. Ne- mara gre za oviro, ker sta to dve razni trgovski podjetji, toda pozabiti ne smemo, da je krog potrošnikov isti ne glede na organizacijsko strukturo trgovskih podjetij, ki bi se lahko zamislila malce o globljem pomenu besede gibčnost v trgovini v l. 1961. Podobno so opazili potrošniki tudi v Murski Soboti. V nekem predelu sta bili ne- kega dneva obe edini trgovini zaprti. Pred vrati so čakale zjutraj ob 7. uri ženske s košaricami za nakup, vajenec z zabojem praznih steklenic ... Nič ni pomagalo. Potrošniki so morali skoraj 1 km daleč v trgovino, ki je inventuro že opravila. Predpise je treba spoštovati, enako spoštovanje pa zaslužijo tudi potrošniki. -boš- K USTAVLJANJU OBČINSKIH SKLADOV (Nadaljevanje s 1. strani) manjkljaja. Za ta primanjkljaj do sedaj ni na vidiku nobenega kritja. Finančna slika v socialnem zavarovanju bi bila še bolj kritična, če bi bilo na našem področju dovolj zdravstvenega kadra in bi lahko zavarovanci enega ali drugega sklada v večji meri uveljavljali zdravstveno varstvo, kar danes si- cer ni možno predvsem v zobozdravstvu. Vzroki za takšno stanje so znani: predvsem izstopajo v zdravstvenenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, povprečno nizki osebni dohodki in s tem tudi nižji prispevki za socialno zavarovanje, visoko število družinskih članov, socialne bolezni itd. Kaj prinaša novi zakon o socialnem zavarovanju? Novi zakon o organizaciji zdravstvene službe predstavlja za zdravstvo velik korak naprej. Sklepanje pogodb med zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem je treba razumeti kot zelo pozitiven kontakt med temi organi. Če so se prej postavljale cene v zdravstvu preko svetov za zdravstvo, je to sedaj direktno čeprav ne sme priti do nezanimanja svetov za zdravstvo pri tej formi zdravstva ,ki pa že močno ljajo vsekakor svoj delež v reformi zdravstva ,ki pa že močno kaže potrebo po občinskih zavodih odnosno skladih, ker je le v tem edina rešitev. Tu občutimo danes precejšnjo praznino, ker še ni potrebnih predpisov o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja ter zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev še delujejo zdravstveni centri, ki bi lahko pomagali pri sestavljanju programov dela in vsklajevali dela zdravstvene službe. Poleg vrste nejasnosti pa danes ni utrjenih meril, razen finančnih, ki pa izkazujejo stroške še po starem sistemu. Sklepanje pogodb se z zakasnitvijo le zaključuje. Če smo dosegli smisel in namen zakona, je stvar razprave. S pogodbami se zagotavlja kritje izdatkov zdravstvene službe, toda s tem še nismo zagotovili plačila dobrega strokovnega dela. Pogodba, ki je sklenjena z Zdravstvenim domom v Lendavi v pavšalnem znesku po aktivnem zavarovanju, vsebuje vse znane dobre elemente in pričakujemo, da bomo prav tu imeli največ izkušenj za bodoče. M. Luthar MALA KRONIKA Z OSEBNIM AVTOMOBILOM PODRL PEŠCA Dne 27, septembra je prišlo do lažje prometne nesreče v Petanjcih. Z veliko hitrostjo je privozil osebni avtomobil znamke Opel 01ympia in z desno stranjo avtomobila zadel dijakinjo M. V. iz Petanjec, ki se je peš ob dvokolesu vračala domov iz šole. Pri padcu je dobila lažje poškodbe na nogi. Po nesreči je voznik avtomobila takoj pobegnil. S TOVORNJAKOM ZADEL V VPREGO S SEJALNIKOM Voznik tovarnjaka F. N. iz M. Sobote je v Preda novcih zadel v zadnji del vprege s sejalnikom, katero je upravljal S. P. iz Pre-danovec. Pri trčenju je nastalo na obeh vozilih za okrog 50 tisoč dinarjev materialne škode. V času nesreče je bila gosta megla in slaba vidljivost. Z AVTOMOBILOM PODRL KOLESARJA V bližini Tropovec se je s kolesom peljal iz Murske Sobote proti Tišini M. H. iz Renkovec. Za njim je privozil z osebnim avtomobilom Rudolf Goseh iz Rad-kersburga, se zaletel v kolesarja ter ga podrl. Kolesar je bil močno pijan, vendar je vozil pravilno po desni strani ceste. Pri padcu je bil težje poškodovan in takoj prepeljan v bolnišnico. Avtomobilist je takoj pobegnil in so ga ujeli na mednarodnem bloku v Gornji Radgoni. Na obeh vozi- lih je nastalo za okrog 65 tisoč dinarjev škode. ŽENA — DOM — DRUŽINA NASVETI Posoda izgubi duh po ribah, v kateri smo jih pekli ali kuhali, če dodamo vodi za pomivanje nekoliko kisa. x x x Zlikano, perilo se mora najprej shladiti in posušiti, zato ga pri likanju ne zlagamo na kup. Sele, ko je popolnoma suho in hladno, ga spravimo v omaro. Zlikano obleko ali bluzo obesimo takoj na obešalnik, na katerem naj visi najprej nekaj ur na zraku, ne pa v omari. XXX Obleke iz nekaterih vrst volnenega blaga se začno svetiti, posebno zadaj, kjer na njih sedimo, na kolenih ih na komolcih. Taka mesta skrtačimo z mešanico vode in- salmijaka (1 liter vode, 1 žlica salmijaka) in nato prelikamo z Vlažno krpo, tudi namočeno v tej mešanici. Pri temnih oblekah lahko uporabljamo drobno zmleti kavni odcedek ali pa, če ga imamo, goveji žolč, razpuščen v mlačni vodi. Posušen kavni ocedek potresemo po obleki, kjer se sveti, malo razdrgnemo, potem pa izkrtačimo. XXX Madeže od črnila spravimo iz volnene tkanine z glicerinom, ki ga nato speremo z mlačno vodo. X XX Madeži od rdečila. — Zelo si obvarujemo robčke in tudi brisače, če še navadimo brisati usta, ki jih mažemo z rdečilom, z mehkim papirjem, v velikosti malih prtičev ali robčkov. Z njimi popravimo obliko namazanih ust ali zbrišemo rdečilo, če ga hočemo odstraniti. Ravno krojeno krilo, narejeno iz tanjšega tveeda, ne samo da je moderno in praktično, temveč je tudi neobhodno potrebno za žensko jesensko garderobo. H krilu se lahko nosijo — seveda, če je oseba v pasu vitka — najrazličnejši kroji bluz in puloverjev, povlečeni v krilo, kakor tudi lep usnjen pas. Manj vitka žena lahko dopolni isti kroj z ravno krojeno bluzo ali s pleteno jopico. Ker je krilo prerezano v višini bokov, spodnji del pa je zadaj in spredaj krojen počez, je potrebno za krilo 60 cm blaga, širine 140 cm. V kolikor pa želite izdelati krilo iz tanjšega navadnega blaga širine 90 cm, potrebujete 1,80 m blaga. Humoreska PREKVALIFIKACIJA JAKE SRAKE Jaka je imel priložnost, da je prisostvo-val sodni razpravi. Pozorno je sledil zasliševanju obdolžencev, a tudi zaslišanju prič, ki so morale priti na razpravo od blizu in daleč. Vse priče so dobile predpisano kreditirano vozovnico za vlak, vendar so se nekatere res pripeljale z vlakom, nekatere pa spričo lepega vremena in ne prevelike zemljepisne oddaljenosti kar s kolesom. Jaka ni zanimalo, ali so imele priče med vožnjo na zaslišanje na kolesni zvonec, zavore, mačjo luč in svetleče pedale, zanimalo ga je, koliko so zahtevale za povračilo stroškov. Med pričami so bili kmetje, logarji, u-službenci. Tisti, ki so prišli s kolesi, so vrnili kreditirano vozovnico, ostali pa so zahtevali novo za povratek. Drugih stroškov ni zahteval nihče vse dotlej, dokler ni bil zaslišan komercialni oškodovanega podjetja, ki je ugotovilo primanjkljaj v poslovanju z lesom šele takrat, ko je ugotavljalo dobiček s tržnimi viški. To pomeni, da je bila evidenca in kontrola v tem podjetju Španska vas. Predsednik senata je vprašal zaslišanega komercialnega, če je dobil kreditirano vozovnico. Ta je odgovoril pritrdilno in pripomnil, da se je peljal z avtom — podjetja. Pristal je, da bo kreditirano vozovnico vrnil. Ko ga je predsednik senata vprašal, če zahteva druge stroške, je odvrnil: » Dnevnico! « Predsednik sodišča ga je moral opozoriti, da dnevnic sodišče ne izplačuje, vendar pa vrne stroške za hrano in prenočišče. Ker stroškov za prenočišče ni bilo, je zaslišani zahteval povračilo stroškov za kosilo in sicer 500 din. Tu je Jako spreletel srh. Cene gostinskih uslug v pogojih svobodnega gospodarstva sicer naraščajo, vendar še ni slišal, da bi stalo skromno kosilo že 500 dinarjev. Toda zgledi vlečejo. Jaka je sklenil, da ne bo imel manjvrednostnih kompleksov, ker mu žena servira dnevno kosilo le za 150 dinarjev. Odločil se je, da bo tudi on zahteval od žene kosilo za 500 dinarjev. Pohitel je domov in sporočil svoj sklep ženi. Kako je uspel, je danes že znano. Navzlic temu, da se je razbila posoda na njegovi glavi,■— potem, ko je ženi sporočil svoj »zgodovinski« sklep — , je moral kupiti novo posodo. Za bolečine ni dobil nobene odškodnine, zato pa se bo najbrž prekvalificirat v — komercialnega. To zaradi kosila za 500 dinarjev in ne zaradi manjvrednostnih kompleksov. B. Sinko POMURSKI FILMSKI BAROMETER DOBER DAN ŽALOST - Ameriški barvni film v kinemaskopu po znanem delu Francoise Sagan »Bonjour Triestesse«. Režiser je kajpak Oto Premonger, v glavnih vlogah pa nastopajo Deborah Kerr, David Niven, Jean Seberg, Milene Demongeot, Juliette Greco in Walter Ciari. Čeprav je film star že štiri leta, ni nastal slučajno. Za ameriško filmsko tržišče ter njegovo pojmovanje umetnosti, etike in morale je vse to, kar izpoveduje v svojih deli Francoise Sagan brez olepšav in slepomišenja, drznost prve vrste. Tega se zaveda tudi producent — družba Columbia, saj pomenijo taki in podobni filmi čisti dobiček. Kdor ceni to mlado francosko pisateljico, bo morda nad filmom malo razočaran, saj ostajata scenarij in režija pogosto na površju in to namenoma, kar pa je treba razumeti spričo ameriške cenzure in sploh ameriškega pojmovanja življenja, predvsem malomeščanskega. Kakor znano, gre za zgodbo o bogatem pariškem trgovcu in njegovi razvajeni hčerki, ki uživata »sladko življenje« v romantični preobleki na obali modrega morja. Ko zaradi kovarstva privlačna vdova, ki jo poznamo iz romana, tragično konča, je brezskrbnega življenja trgovca in njegove hčerke konec, zato se film konča v vzdušju, ki ga napoveduje že naslov. KOTA 905 — Jugoslovanski vohunski film režiserja Mate Relje. V glavnih vlogah nastopajo Ilija Džuvalekovski, Dušan Bulajič in Hermina Pipinič, ki smo jo videli v »Karolini Reški«. Scenarij in režija sta želela nuditi gledalcem dramo, ki nas vrača v prvo povojno leto, ko so morali naši varnostni organi v posameznih krajih obračunavati z oboroženimi banditi in diverzanti, ki so prihajali iz tujine. V ospredju dogaja- nja je skupina zločincev, ki so potem, ko so izgubili sleherno upanje za vrnitev v svobodno življenje, pobegnili v gozd. Eno izmed takšnih skupin je vodil Momir (Ilija Džuvalekovski), zaljubljen v Jelko, hčerko »gazda« Stanka (Hermina Pipinič in Stane Potokar). Jelka pa je uvidela brezsmiselnost načrtov in naklepov zločinskega Momira in zato se naposled odloči, da bo pomagala varnostnim organom ter zato s svojim molkom reši brata in očeta... KLJUČ — Angleški kinoskopski film znanega režiserja Carola Reeda po noveli »Stella« Jana De Hartoga. Tudi izbira nosilcev glavnih vlog je na visoki ravni: William Holden, Sophia Loren, Trevor Houard, Oscar Homolka, Kleron Moore in Bernard Lee. Film je izdelan v proizvodnji Carl Foreman — Columbia. Kakor se spominjamo iz novele, je Stella izgubila v vojni vihri najprej svojega izbranca, nato pa še kapitana Chrisa. Kasneje se je zaljubila v Davida, on pa v njo. Pri njej so namreč bivali kapitani vojaških reševalnih ladij in v smrtni slutnji izročali ključ stanovanja nasledniku. Naposled tudi David ni imel druge izbire, ko so ga poslali na smrtno akcijo. Ostal je sicer živ, toda Stella se je odpeljala v neznano, ker ne bi mogla prenesti, da bi bival v njenem stanovanju kdo drugi namesto ljubljenega Davida. Torej zopet eden redkih umetniških filmov, ki pa skoraj na mojstrski način prikazuje trpljenje ljudi v minuli vojni, a ne samo trpljenje na bojiščih, temveč tudi v človeških srcih. Vsi trije filmi bodo od srede tega do srede prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. HELENA IZ TROJE - Ameriški barvni kinemaskopski film režiserja Roberta Weisa in proizvodnje Warner Bross, ki z učinkovitimi izraznimi sredstvi oživlja že znano zgodbo o mladem Parisu, lepi Heleni, njenem soprogu kralju Menelaju in še bolj znanem trojanskem konju. Kakor znano, Paris v borbi pade, lepa Helena pa se mora vrniti k svojemu možu. Znano je tudi, da Rossana Podesta uspešno nastopa v glavni vlogi lepe Helene, navzlic temu pa je treba uvrstiti film v vrsto tistih, ki spektakularno skušajo prepričati tiste, ki verjamejo v mitološke pripovedke. Zanimivo pa je, da je vloga Brigitte Bardot v tem filmu njena prva vloga. Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Ljutomeru. -bjš- NOVINARSKO SREČANJE OB MURI Aktiv Društva novinarjev Slovenije iz Murske Sobote bo priredil v nedeljo ob Muri pri Bistrici srečanje novinarjev iz Maribora, Varaždina, Čakovca, Ptuja in Murske Sobote. ASFALTNE PREVLEKE NA MOSTOVIH Na obeh mostovih pri Veržeju so začeli pred dnevi urejati asfaltne prevleke, ki so jih zlasti šoferji ves čas pogrešali. Enako prevleko so uredili tudi na novem mostu pri železniški postaji v Ljutomeru. Bralci bralcem v presojo »Pitšen, a kilo Knohen« Radgonska mesnica št. 3. Tam prodajajo ob četrtkih drobovino, svinjske glave, jezike in kosti. Takoj po šesti uri zjutraj je mesnica polna ljudi. Mesnica št. 3 prodaja tudi meso goved, telet in svinj, ki so bile zaklane po sili zaradi kakšne nesreče. Meso je prav tako dobro, le cenejše je od tistega, ki ga prodajajo v drugih dveh mesnicah. Pol sedmih zjutraj se v mesnici že tare ljudi; prihajajo še novi, tudi taki, ki so od daleč doma. Postavijo se in čakajo; za njimi pride zopet kakšen novi kupec. Ta pa ne čaka. S komolci rine naprej, steguje svoj vrat skozi gosto gručo ljudi, ko ga končno ne prerine do pulta. Nič se ne ozira, če so prišli ljudje že pred njim! Kaj mu to mar! Naj le čaka tisti, ki mora na delo že ob sedmih, naj le čaka tisti šolar, ki mora še domov in potem še v šolo. Najbolj je bil tečen tisti gospod, ki je prišel čez most: »Pitšen a kilo Knohen...« Bil je med zadnjimi, ki je prišel v mesnico. Tovarišica, ki seka meso in reže jetra in pljučka, res nima časa, da bi gledala, kako je kaj z vrsto, ki je sploh ni, dajati meso, računati, sprejemati denar in vračati drobiž. To res ne gre! V taki zmešnjavi nastane tudi kakšen prepirček; vsak bi rad red, posebno tisti, ki dela nered. Tisti kupci, ki so tihi in ponižni, lahko čakajo do konca, komolčarji pa imajo tudi tu prednost. Napravimo red ali pa se pojdimo raje: »Pitšen, a kilo Knohen .. . pa bomo vsi prvi. --ar RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 8. okt. do 15. okt. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Povabilo., na ples; 8.26 Iz albuma skladb za o-troke;. 8.41 Orkester Mantovani; 9.05 V novi teden z zabavno glasbo; 10.15 Se pomnite, tovariši .... Aleš Sedlar: Zmagali sta mladost in volja; 10.30 Slovenske narodne v raznih izvedbah za razne okuse; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Mitja Kreft: Povest o generacijah (reportaža); 13.30 Za našo vasi 13.50 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved;. 15 30 Majhen operni mozaik; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavne melodije za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Franz Schmidt: Simfonija št. 4 v C-duru; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Trije veliki operni odlomki. PONEDELJEK 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet; 8.30 Domači ansambli zabavne glasbe; 8.55 Oddaja za otroke; 9 25 Operna matineja; 10.15 Zabavni zvoki za vse; 11.30 Deset španskih pesmi Federica Garcie Lorce (Ponovitev oddaje z dne 2. maja 1961); 12.09 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Nežka Snoj: Pravilna oskrba čebel pred zazimitvijo; 12.25 Melodije za opoldne; 13 30 Veseli hribovci in Fantje na vasi; 13.55 Blaž Arnič: Finale iz simfo- nije »Vojna in mir«; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem — Tilka Blo-ha: S potovanja po Zahodni Nemčiji; 16.20 Stefan Askenase igra Chopina; 17.15 Šoferjem na poti!; 18.00 Iz slovenskih oper; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij; 21.10— 22.50 Z letošnjega festivala v Salzburgu; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Iz predklasičnih oper; 8.35 S popevkami po Italiji; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo' — Šopek svežih rož; 9.25 Ljubljanski jazz ansambel; 9.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet 10 15 Med Bachom in Prokofjevim; 11.00 Zabavni orkester Raphaele; 11.15 Branje za vroče dni — W. Holland: Sin Oskarja Wilda — I.; 11.35 Novo in staro s programov pianistke Use Alpenheim; 12.00 Glasbena oddaja za otroke — »Mladi pevci — mladim poslušalcem«; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lekšan: Gnojenje v intenzivnih sadovnjakih pred zimo; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Operne melodije; 14 05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ivan Tavčar; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — od Triglava do Ohrida; 15 40 Marko Tajčevič: Dva samospeva in pet preludijev za klavir; 16.00 Počitniška zgodba — F. Moglieh-: Do- brosrčni vlomilec; 16.20 Od tod in ondod; 17.15 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Plesni zvoki; 18 45 Ljudski parlament; 20.00 Koncert komornega zbora univerze iz Valparaisa, dirigent Marco Dusi; 20.30 Radijska igra — Mauro Pez-zati: Obtoženi Ricardo; 21.07 Stanko Premrl: Pastorala v F-duru; 21.12 Zvočni kaleidoskop; 22.15 Večer Škerjančeve glasbe; 23.05 Plesna glasba. SREDA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolškem letu; 8.30 Ali vam ugaja?; 8.55 Oddaja za cicibane; 10.15 Zvočna panorama; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11-40 Pavel Šivic: Medjimurska rapsodija in Kolo; 12 00 Skladbice Boruta Lesjaka; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Lucerno pokosimo tik pred nastopom zime; 13.30 Trio iz Doline pri Trstu, oojeta Dario in Darko: 13.50 Klavirski poet. Peter Dumičić igra lastne skladbe; 14.05 Radijska šola za .srednjo stopnjo — Šopek svetih rož (ponovitev); 14.35 Glas-bena medigra: 14 40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška: 15.40 Franz Schubert: Pet nemških plesov: 16.00 Radijska univerza — Dr. Anton Polenec: Iz proučevanja živalske duševnosti — H: 16.15 Koncert po željah poslušal- cev; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.00 Vrsti se plošča za ploščo; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna s popevkami in zabavnimi melodijami; 21.00 Iz manj znanih Verdijevih oper; 22.15 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. Četrtek 8.05 Jutranji glasbeni izlet po Hrvatski. Bosni in Srbiji; 8.40 Glasbena oddaja za cicibane — Naši najmlajši pevci; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ivan Tavčar (ponovitev); 9.25 Pojo Los Paraguayos, Los 4 De Ruf, Maya Casablanca in Dalida; 10.15 Iz slovanskih oper; 11.00 Poje vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba; 11.15 Branje za vroče dni — W. Holland: Sin Oskarja Wilda - II.; 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba; 12.00 Pesmi iz Slavonije; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Ferčej: Selekcija bikov na pitovnost: 12.25 Klavir v ritmu: 12.40 Domači napevi izDod - zelenega Pohorja; 13.30 Nekaj popularnih orkestralnih melodij; 14.05 Godala in vokalni zabavni ansambli; 15.40 Domače polke in valčki: 16 00 Godala in tipke; 16.20 Znani kvarteti iz ooer Marta. Don Pasauale in Rigoletto: 17.00 Lokalni dnevnik: 17.15 Valčki Johanna Straussa; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.15 S sporedov Britanske- ga radia; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi, in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer — R. Burns — J. Menart: Veseli berači (ponov.); 21.30 Iz so-Kolar, 3. oktobra 1961 dobne hrvatske glasbe; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni akordi. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev; 8.55 Pionirski tednik; 9.15 Trio Raisner; 9.25 Petintrideset minut z Wolfgangom Amadeom Mozartom; 10.15 Radi bi vas zabavali; 11.00 štirje samospevi Cirila Preglja; 11.40 Operetna glasba; 12.00 Boris Frank predstavlja svoj novi ansambel; 12.15 Kmetijski nasveti — Vilko Rudi: Uporaba žvepla v kletarstvu; 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Srečno pot in na svidenje; 14.35 Majhni ansambli 15.40 Poje Komorni zbor RTV Liubljana p. v. Milka Škoberneta; 16.00 športni tednik; 16.20 Zvočna mavrica; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Ansambel Jožeta Privška, 18.15 Narodna glasba iz Južne Amerike: 18 45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoraka: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Modema plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Stara in moderna Anglija - v zvočnem zrcalu. SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Češka in romunska zabavna glasba; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo -Srečno pot in na svidenje (ponovitev); 10.15 Naš zvočni magazin; 12.00 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Oto Muck: Gospodarnost rabe močne krme pri reji govedi; 12.25 Ansambel Srečka Dražila igra narodne; 12.45 Hammond orgle;. 13.30 Brahms in Čajkovski; 14.00 Vedri napevi; 16.00 Humoreska tega tedna — St. Leacock: Nadnaravna zgodba; 16.20 Sedem pevcev — sedem popevk; 16.40 Moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15, Mandoline in godala; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe; 18.45 Okno v svet; 20.00 Domača glasbena uvertura za sobotni večer; 20.20 Radijska komedija — Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri — 5. epizoda: Poštena kritika; 20.58 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. POMURSKI VESTNIK, 5. OKT 4 ROJSTVA Rodile so: Marjeta Perš od Grada — deklico, Ivana Seršen iz Kobilja - deklico, Marija Horvat iz Turnišča — deklico, Viktorija Bu-zeti iz Bakovec — deklico, Marija Horvat iz Turnišča — deklico, Angela Bokan od Jurija — deklico, Helena Gomboc, iz M. Sobote — dečka, Jožefa špilak iz Doliča -dečka, Irena Sever iz Pečarovec -dečka, Alojzija Novak iz Murskih Črnec — deklico, Marija Novak iz Tropovec — dečka. POROKE Poročili so se: Ivan Baranja, delavec iz Črnelavec in Etelka Horvat, delavka iz Crnelavec; Matija Žitek, traktorist s Hraščev-skega vrha in Terezija Bejek, šivilja iz Kroga. Franc Tratnjek, skladiščnik iz Bakovec in Viktorija Mencinger, kmetovalka iz D. Slaveč; Zoltan Pojbič, šofer iz Lončarovec in Ana Bojnec, kmetovalka iz Strehovec. SMRTI Umrli so: Lovrenc Lačen iz M. Sobote, star 90 let; Janez Balajc iz Cikečke vasi, star 70 let; Stefan Cahuk iz Bakovec, star 73 let. Helena Trokšar iz Murske Sobote, stara 59 let; Ana Cor, rojena Kolar iz Otovec. stara 70 let; Marija Baler, roj. Štibler iz Bakovec. stara 87 let. PNL I. razred Sobota II 4 3 1 0 16: 1 7 Nafta 4 3 1 0 20: 5 7 Radgona 3 3 0 0 13: 4 6 Beltinci 3 2 o l 10: 8 4 Planika 4 1 1 2 10: 7 3 Grafičar 4 1 0 3 7:11 2 Dobrovnik 4 0 1 3 2:16 l Pušča 4 0 0 4 4:20 0 II. razred Salovci 4 4 0 o 17: 3 8 Nafta II 4 3 1 0 14: 4 7 Ljutomer 3 2 0 1 9: 5 4 Radgona II 4 2 0 2 10: 7 4 Bakovci 4 12 1 10:11 4 Bogojina 4 1 0 3 5:20 2 Tišina 4 0 1 3 4:12 1 Gradbenik 3 0 0 3 3:10 0 Pionirji Sobota 4 4 0 0 12: 2 8 Planika 3 2 11 5: 1 5 Grafičar 4 2 0 2 4: 4 4 Nafta 4 2 0 2 6: 8 4 Dobrovnik 4 112 4: 4 3 Radgona 3 1 0 2 2: 5 2 Beltinci 3 1 0 2 2: 6 2 Pušča 3 0 0 3 0: 5 0 PRL lestvica I. Članske lige Lendava 4 4 0 0 86:39 8 Tekstilec 4 4 0 0 82:43 8 Beltinci 2 2 0 0 87:12 4 Grafičar 3 2 0 1 71:47 4 Krog 4 2 0 2 90:94 4 ESŠ 4 2 0 2 69:78 4 Elan 4 1 0 3 54:109 2 SURS 4 0 1 3 60:87 1 Sloga 4 0 1 3 47:90 1 SUT 3 0 0 3 8:55 0 Po IV. kolu v Pomurski nogometni ligi VODITA SOBOTA IN NAFTA Tekmovanje za prvenstvo v I. in II. razredu PNL je v polnem razmahu. V obeh razredih je stanje po IV. kolu še dokaj nejasno. V I. razredu doslej še samb moštvo Radgone ni oddalo nobene točke, v II. razredu pa imajo ta primat Šalovci. Kaže, da je tekmovanje od nedelje do nedelje vse bolj zanimivo. Prvak, namreč jesenski, bo znan šele zadnjo nedeljo po tekmi med Radgono in Nafto. Dosedaj sta namreč obe moštvi neporaženi. Če ne bo kakšnih presenečenj, bosta verjetno obe moštvi pospravili zmage v srečanjih s prihodnjimi nasprotniki. To lahko sklepamo po njuni, doslej prikazani igri. Preseneča pa dokaj slab start moštva Turnišča; ne samo, da kot kaže, ne bo resneje poseglo v borbo za prvo mesto, marveč se bo moralo še krepko potruditi, če bo hotelo pristati na častnem tretjem mestu. Ostala moštva so v glavnem izenačena in bo zategadfelj za njih vsaka tekma odločilna. V II. razredu bo odločilna tekma za prvo mesto med moštvom Šalovec in Bakovec. Posebno preseneča moštvo novoustanovljenega - aktiva v Bakovcih — seveda po doslej prikazani igri. Nasprotno pa moštvo Tišine, ki se je v pretekli sezoni dokaj odlikovalo, kaže neresen odnos do srečanj za prvenstvo s svojimi na- sprotniki (saj jih enostavnosti na igrišče!), kar bo morala tekmovalna komisija vsekakor resno obravnavati in v skrajnem primeru Tišino tudi izključiti iz nadaljnjega tekmovanja v tem kakovostnem razredu. ■V pomurski pionirski ligi vadi moštvo Sobote — zasluženo, saj so pionirji tega kluba po prikazani igri bili doslej tudi najboljši. V nedeljo na rokometnih igriščih KAR ŠESTKRAT P. F. Zadnjo nedeljo je bilo v Pomurju odigranih 17 rokometnih tekem. V I. članski konkurenci so po pričakovanju zmagali favoriti (Grafičar, Krog, Beltinci, Lendava in Tekstilec), ki soi sedaj v vodeči skupini, vendar s to razliko, da imata Lendava in Tekstilec po 8, ostali skupno z ESS pa 4 tekmovalne točke. V II. članski ligi presenečata zlasti visoki zmagi mo- štev Agroservisa in Beltinec II nad svojimi nasprotniki. Krog je slavil izdatno zmago v srečanju z ekipo Rogašovec tudi v pionirski konkurenci. Ljutomerčanke in Lendavčanke pa so morale v konkurenci pionirk podleči znatno u-činkovitejšim nasprotnicam soboškega Poleta in Cankove. Nič kaj razveseljiva ugotovitev za nedeljska srečanja na rokometnih igriščih: kar šest tekem se je končalo z zmago brez borbe (p. f.), kar je vsekakor pojav, ki kaže na nediscipliniranost in neresnost posameznih moštev v tekmovanju. Take pojave bo potrebno v prihodnosti bolj energično odstranjevati, da ne bodo sčasoma postali navada. Tako je za moštvo Lendave II igral član I. moštva, v konkurenci članic iz I. lige moštvo soboškega Elana sploh ni prišlo na igrišče, podobno je bilo tudi v obeh tekmah n. lige za članice, ko je eno moštvo zmagalo, drugo pa izgubilo — brez borbe. V srečanju pionirjev Ljutomer : Polet je prišlo do neredov na igrišču, na tekmi Cankova : Lendava v pionirski konkurenci pa je za moštvo Lendave nastopil igralec članskega moštva. Sicer pa so bili v posameznih srečanjih doseženi naslednji rezultati: I. liga — člani: ŠURS : Grafičar 15:34, SUT : Krog 8:45, Elan : Beltinci 2:42, ESŠ : Lendava 17:34, Sloga : Tekstilec 6:34; člani n. liga: Agroservis : Krog II 23:10, Beltinci II : Ljutomer 34:11, SKS : SSTV 16:11, Pomurje : Lendava II 5:0 (p. f.); članice — I. liga: Krog : Sloga 3:9, Beltinci :Elan 5:0 (p. f.); članice — II. liga: SSTV : Tekstilec 5:0 (p. f.), SZD : ESS 0:5 (p. f.); pionirji: Ljutomer : Polet 0:5 (p. f.), Roga-šovci : Krog 7:13, Cankova : Lendava 5:0 (p. f.); pionirke: Ljutomer : Polet 2:12, Crensovci : Krog 7:2,1 Cankova : Lendava 17:1; prijateljske tekme: Grafičar (M. S.) : Grafičar (Čakovec) - člani 21:16, Grafičar (M. S.) : Grafičar (Čakovec) — članice 8:3, SSTV : Roko-metni sodniki 13:29. V II. zvezni ligi — zapad in v SCL MARIBOR-2; SOBOTA-O Če se po nedeljskih dogodkih na nogometnih igriščih ozremo malo čez pomurske meje, moramo vsekakor na prvem mestu zapisati, da se je tokrat skoraj proti pričakovanju uresničila želja vseh nepristranskih ljubiteljev te igre v Sloveniji: moštvo Maribora je premagalo v Zagrebu domačo Lokomotivo z rezultatom 3:1 in tako pripravilo ugodno presenečenje. In še več: z dvema dragocenima točkama se je naš edini predstavnik v zvezni konkurenci precej oddaljil od neposredno nevarne cone. Kot pravijo poročila, imajo za nedeljsko zmago največ zaslug naslednji igralci Maribora: vratar Vabič ter napadalca Canjek in Markovič. Drugače pa je šlo na domačih poljanah. Moštvo Sobote je v nedeljo zabeležilo doma v srečanju z enajstorico Krima-Odreda težak poraz ob končnem rezultatu 0:4 (0:0) ki je zadnje dni povzročil dokaj vročekrvne polemike med navijači domačega moštva. Drži namreč to, da moštvo Sobote že dolgo ni doživelo take katastrofe na svojem terenu. Vendar pa se je potrebno tudi s takim dejstvom sprijazniti, saj še zdaleč ni vse izgubljeno . . . Žoga je okrogla in tudi športna sreča ni vedno naklonjena. Moštvo Sobote je v nedeljo zlasti v drugem polčasu prikazalo mlačen nogomet in zato so gostje, ki so igrali tehnično lepo in povezano, tudi zasluženo zmagali. V domačem moštvu so nekoliko izstopali vratar Vrdjuka, Norčič in Puškarič, medtem ko se je gostujoča vrsta izkazala kot celota. Mladinsko moštvo Sobote pa je v nedeljo na domačem terenu sla- vilo zmago v srečanju z ustreznim moštvom Krima-Odreda. Svojega nasprotnika je premagalo z rezultatom 5:2. ŽUNEC — 15,3 V SUBOTICI Na že tradicionalnem republiškem mladinskem cupu v atletiki v Subotici je nastopil tudi pomurski atlet Oto Zu-nec za slovensko reprezentanco. V svoji disciplini — v teku na 110 m čez ovire — je dosegel čas 15,3 ih se v konkurenci uvrstil na prvo mesto. USPEŠEN DVOBOJ GRAFICARJEV . Preteklo nedeljo je bilo v Murski Soboti uspešno športno srečanje med domačimi grafičarji in vrstniki iz Čakovca. Športni tekmovalni ekipi obeh tiskarskih podjetij sta se pomerili v nogometu, rokometu, odbojki, streljanju in namiznem tenisu. Vsa srečanja — v ženski in moški konkurenci — so odločili v svojo korist domačini, razen v nogometu, kjer so s svojim nasprotnikom remizirali. SLUŽBENE OBJAVE ORO V NEDELJO, 8. OKT. 1961 Člani I. liga: Igrišče Partizan M. S.: ob 8.00 Grafičar : SUT - Šiftar; ob 9.10 Tekstilec : ŠURS — Titan; Beltinci: ob 10.00 Beltinci : ESŠ Huzjan; Krog: ob 9.50 Krog : Elan — Babič; Lendava: ob 10.15 Lendava : Sloga Hartman. Člani II. liga: Igrišče Partizan M. S.: ob 11.10 SSTV : Pomurje — Ambruš; Lendava: ob 9.00 Lendava : Agroservis — Hartman; Krog: ob 8.45 Krog II : Beltinci II — Babič; Ljutomer: ob 11.00 Ljutomer : SKS — Krenos. Članice I. liga: Igrišče Partizan M. S.: ob 10.20 ESS : Beltinci — Titan; Osemletka II.: ob 8.00 Elan : Krog - Roudi; Sloga je prosta. Članice II. liga Igrišče Osemletke II.: ob 8.45 ESS : Tekstilec - Juteršnik. Pionirji: Igrišče Osemletke II.: ob 10.20 Polet : Rogašovci — Juteršnik; ob 11.00 Mladost : Ljutomer — Petek; Lendava: ob 11.20 Lendava : E-notnost — Kous; Krog: ob 11.45 Krog : Cankova Sečko. ; pionirke: igrišče Osemletke II.: ob. 9.45 Polet : Crensovci — Roudi ; ob 11:45 Mladost : Cankova Petek; Lendava: ob 12.00 Lendava : E-notnost — Kous; Krog: ob 11.00 Krog : Cankova — Sečko. SLUŽBENE OBJAVE NP IN PNS Razpored tekem za 8. oktober Lendava: ob 12.30: Nafta II : Salovci, del. Kučok — sodnik Drvarič; ob 14.30: Nafta : Grafičar pionirji, del. Kučok — sodnik Kozar; ob 15.15: Nafta : Grafičar, del. Kučok — sodniki: Sušeč, Drvarič, Kozar; Dobrovnik: ob 14. uri: Dobrovnik : Pušča pion., del. Vajda — sodnik Roudi, ob 15.00: Dobrovnik : Pušča, del. Vajda — sodniki: Kološa, Bolkovič, Roudi; G. Radgona: ob 14.00: Sobota : Radgona pion., del. Skraban, sodnik Hari, ob 15.00: Radgona : Sobota H, del. Skraban, sodniki: Gerenčer, Hari, Puhan; Beltinci: ob 14 00: Beltinci : Planika pion., del. Kranjc, sodnik Sabo, ob ,15.00 Beltinci : Planika, del. Kranjc, sodniki: Boj-nec, Celec, Sabo; Bogojina: ob 15.00: Bogojina : Bakovci, del. sodnik — Koren; Ljutomer: ob 10.00 Ljutomer : Radgona II, del. sodnikih Cak;-Tišina: ob 15 00: Tišina : Gradbenik, del .-sodnik — Glavač, Želodec, Šadl. REGISTRACIJA TEKEM Pušča : Nafta, protest Sobota II : Dobrovnik 5:0 (2:0), protest zavrnjen Beltinci : Grafičar, protest Planika : Radgona 2:5 (1:3) Bakovci : Nafta II 3:3 (3:1) Radgona II : Tišina 3:0 (p. f.) Ljutomer : Bogojina 4:0 (3:0) Gradbenik : Salovci 1:2 (0:2) Pionirji: Sobota : Dobrovnik 2:1 Planika : Radgona 2:1 Beltinci : Grafičar 0:3 Pušča : Nafta 0:2 Disciplinske kazni: Horvat Franc, NK .Pušča — 2 tekmi, Horvat Janez, NK Pušča — 4 tekme, Gregur Stefan, NK Nafta — 2 tekmi prepovedi igranja. Petek, 6. okt. — Dalibor Sobota, 7. okt. — Dan artilerije Nedelja, 8. okt. — Simeon Ponedeljek, 9. okt. — Abraham Torek, 10. okt. — Danijel Sreda. 11. okt. — D. vstaje v Mak. Četrtek, 12. okt. — Maks OBVESTILO Sprejemam vsak dan vse vrste žitaric v vsaki količini, v zamenjavo za kvalitetne mlevske izdelke. Zmeljemo tudi lastne žitarice po želji stranke. Po postavitvi nekaterih najsodobnejših strojev izdelujemo moko najboljše kvalitete. Se priporočam, Franc Šaruga, mlinar, Mele pri Sl. Radencih. RACUNSKO-GOSPODARSKI CENTER Beltinci razpisuje prosto mesto RAČUNOVODJE Pogoj: srednja ekonomska šola s tri leta prakse ali nižja srednja šola s 5 let prakse v računovodstvu. Osebni dohodki po pravilniku ali po posebnem dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov: Računsko-gaspodarski center Beltinci. KRAVO, dobro, 8 let staro, s teletom, prodam. Franjo Gašparič, Kokoriči št. 16, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1Ž06 HIŠO z gospodarskim poslopjem, 2 ha; posestva, vinograd, sadovnjak in njive , prodam. Jurkovič, Libanja 4T, p. Ivanjkovci pri Ormožu. M-1207 TROSOBNO komfortno stanovanje v Murski Soboti zamenjam za primerno v Mariboru. Naslov v upravi lista. M-1209 MOTORNO KOLO znamke DKW 250 ccm tipa 1953 v odličnem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi lista. . M-1210. SOSTANOVALKO (dijakinjo) - sprejmemo. Naslov v upravi lista. M-1211 INVENTAR-PREMICNINE na licitaciji, ki bo v nedeljo 8. 10. 1961 ob 13. uri v Lemerjih št. 15 A, prodam. M-1213 JOPICO od trenirk, modre barve, sem izgubila v četrtek od kina do gimnazije. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v upravi lista. M-1214 PRAZNO SOBO oddam osebi, lahko tudi s hrano, ki bi mi posodila denar, oziroma' plačala za leto vnaprej. Ugodno prodam tudi dva nova svinjska hleva. Naslov v upravi lista. M-1215 OPREMLJENO SOBO dvema fantoma oddam. Bedič, Stara ul. 1, Murska Sobota. M-1212 DVA FANTKA od 8—10 let dam v celotno oskrbo dobri družini. Naslov v upravi lista. M-1212 MOTORNO KOLO znamke BMW, tipa 1952, v dobrem stanju, prodam. Stefan Maučec, Gančani 78, p. Beltinci. M-1219 TELEVIZOR znamke »Metz«, malo rabljen, za 120.000 din in moped za 40.000 din, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi, lista. M-1220 LAHKI VOZ »Bagrli«, po želji s konji, ugodno prodam. Gančani 89. p. Beltinci. M-1221 STANOVANJE, parcelo z gradbenim materialom v Apačah, prodam. Vprašati pri matičarju, Apače. M-1222 POSESTVO v izmeri 5 ha obdelovalne zemlje z novim gospodarskim in stanovanjskim po-slopjem, vodovodom in elektriko, pri asfatirani cesti pri Mariboru, ugodno prodam. Avgust Bauman, Loka 19, p. Starše. M-1223 GOSPODINJSKO pomočnico z nekaj prakse v gospodinjstvu sprejme dr. Vučak- Kardoševa ul. 1 Murska Sobota. M-1225 MOTORNO KOLO znamke DKW. 98 ccm. prodam. Franc Roškar organist, Kapela, p. Slatina Radenci. M-1226 MURSKA SOBOTA - od 6. do 8. okt. ameriški barvni kinemaskopski film: »Dober dan žalost«; od 9. do 10. okt. jugoslovanski film: »Kota 905«; od 11. do 12. okt. angleški kinemaskopski film: »Ključ«. LJUTOMER - od 7. do 8. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Helena Trojanska«; od 11.. do 12. oktobra danski film: »Mladostne igre«. SLATINA RADENCI — od 8. do 9. oktobra italijanski barvni vistavisionski film: »Benetke, mesečina in ti«; 12. okt. jugoslovanski film: »Tri korake v prazno«. SALOVCI - od 7. do 8. oktobra francoski barvni kinemaskopski film: »Zvonar cerkve Notre Dame«. GORNJA RADGONA - od 7. do 8. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Sonce vzhaja«; od 11. do 12. oktobra ameriški kinemaskopski film: »Za-branjeni planet«. VIDEM OB ŠCAV. - od 7. do 8. ■■ okt. ameriški film: ►♦Gora«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 7. do 8. .okt. ameriški kinemaskopski film: »Sedeči bik«; 11. oktobra poljski film: »Likvidacija«. Carter Dickson Nevidna roka ,, Pozneje ni in ni mogel razumeti, zakaj je čutil nelagodnost. V nekem smislu celo strah, še preden je zagledal obalo. Noč in domišljija? Ampak kako daleč lahko gre domišljija? Strma pot je vodila k obali. A bila je dobra in lahko se je zanesel na. svoj avto. In vendar, preden je Dan Fraser okusil morski veter, na pol pota, ko še ni slišal šumenja morja, je začutil znoj na čelu. Trznill mu je živec v meči na nogi. ki je bila pripravljena nad zavoro. »Glej no, to pa je prekleto neumno!« je pomislil sam zase. Ob misli na to je bil nekako presenečen, podobno kot takrat, ko je prvič spoznal strah med vojno nekoč zdavnaj. A strah je bil čisto pravi strah, ne glede na to, kako dobro ga je zakrival, in o njem so ljudje mislili, da ga nikdar ne čuti. Pred njim se je slepeče zablisnilo. Noč je bila prevroča. Pritiskala je na cesto, na vzmeti njegovega avtomobila, kakor da bi se usedala v brezzračno votlino. Konec koncev, je pomislil Dan Fraser, se vse to odvija, da je lahko hvaležen. Zakaj peljal se je k Brendi na obisk; bil je najsrečnejši mož v Londonu. Z veseljem se je peljal za njo. da bi skupaj preživela konec tedna. Pred njim je vstala Brendina podoba, tako čista in jasna kakor hipen preblisk. Videti je bilo, da jo ima zmerom pred seboj na pol smejočo, na pol našobljeno in z lučjo v zlatih laseh. Bila je zelo lepa; želel si jo je. Brenda Lestrange je zmerom imela, kar je hotela. In njega je hotela, čeprav sam bog vedi zakaj; saj ni bil nikakršno deveto čudo. V mislih jo je zopet zagledal med hrupom in valovanjem v nekem nočnem klubu. Brendina ramena so se belila iz dekoltirane srebrne obleke, oči so ji bile modre in razprte kakor oči večne Eve. Pomislil bi, da bo dala prednost kakemu vihravcu, bučnemu' moškemu Tobyjevega kova, za katerega so se pehale vse ženske. A to bi utegnilo zaplesti stvar, kakor je namignila Joyce. Toby Curtis ni mogel videti Brende zavoljo vseh drugih. In tako je Brenda dala prednost... No, čakaj, kaj pa je z njim? Brendo bo videl čez nekaj trenutkov. Morah bi se oglasiti veseli pozdravni zvonovi, ne pa netopirji v ... » Pazi! Zdaj je bil na prostem, na čistini pri morju. Dan Fraser se je peljal po kotanjasti poti med grmičevjem ob straneh, na vrhu ene od redkih, nizkih teras, ki so vodile k privatni plaži. Bred njim je stal bungalow, obrnjen proti morju, velik in ves okrašen, da ga je Brenda poimenovala »Kraljeva hiša«. In luči ni bilo v njej, čeprav je bilo šele četrt na enajst. (Nadaljevanje na 6. strani) OBČINA GORNJA RADGONA vabi na ODKRITJE SPOMENIKA REVOLUCIJE ob 20- letnici vstaje in občinskem prazniku v nedeljo, 15. oktobra 1961 v Gornji Radgoni PROGRAM: V SOBOTO, 7. oktobra ob 10. uri otvoritev razstavo -Naš kraj včeraj, danes in jutri« v Gornji Radgoni; ob 19.00 akademija in kresovanje na Kapeli. V NEDELJO, 8. oktobra ob 9. uri občinski gasilski festival v Sl. Radencih. V PONEDELJEK, 9. oktobra ob 15. uri strelsko tekmovanje v Gornji Radgoni. V TOREK, 10. oktobra ob 10. uri otvoritev razstave NOB v Gornji Radgoni; ob 15 uri tekmovanje v odbojki v Gornji Radgoni; ob 19. uri akademija TVD Partizan v Gornji Radgoni. V SREDO, 11. oktobra ob 15. uri nogometna tekma Radgona ■: Drava Ptuj. V ČETRTEK, 12. oktobra ob 15. uri nogometna tekma Radgona II : Bakovci; ob 19.30 gostovanje Mariborskega gledališča v Gornji Radgoni. V PETEK, 13. oktobra ob 15. uri otvoritev rokometnega igrišča in tekma v Gornji Radgoni; ob 19. uri akademija TVD Partizan v Apačah. V SOBOTO, 14. oktobra ob 11. uri otvoritev vinske razstave v Gornji Radgoni; ob 15. uri nogometna tekma Radgona : Sobota II; ob 18.30 baklada v Gornji Radgoni; ob 19. uri taborni ognji v Radgoni, pri Vidmu, v Negovi, na Kapeli, v Apačah in Stogovcih ter ostalih krajih; v Radgoni sprejem partizanskih patrulj; otvoritev javne razsvetljave; ob 19. uri pri Vidmu drama »Volkodlaki«. V NEDELJO, 15. oktobra v Gornji Radgoni ob 6. uri budnica; Ob 8. uri koncert godbe na pihala; ob t. uri parada športnih in drugih društev ter gospodarska povorka; ob 10. uri otvoritev zborovanja, slavnostni govor, odkritje spomenika in nastop združenih pevskih zborov in godb; ob 11. uri ljudska igra »Prleško gostovanje«; ob 14. uri motorne dirke; ob 17. uri ljudska igra »Prleško gostüvanje«. LJUDSKO RAJANJE! ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očka FRANCA CELECA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, nas tolažili in sočustvovali z nami ob njegovi tragični smrti. Zahvaljujemo se vsem govornikom za njihove poslovilne besede in vsem tistim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali krasne vence. Zahvaljujemo se vsemu osebju in zdravnikom Splošne bolnišnice v Murski Soboti, posebno dr. Starcu, za trud, ki so ga vlagali za njegovo zdravje. Murska Sobota, 30. sept. 1961. Žalujoči: žena Marija, sinova Franček in Miro Kolektiv podjetja Kamnoseštvo in cementnim v Murski Soboti sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl upravnik podjetja FRANC CELEC Vestnega člana kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu. DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA POMURSKI VRSTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačila — Nenaročenih rokopisov ne vračamo In ne odgovarjamo sanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 666—11 POMURSKI VESTNIK, 5. OKT. 5 NOVO IN STARO NA ASFALTU Lani smo dobili v Jugoslaviji okrog 700 km novih modernih cest, približno toliko pa jih bodo zgradili tudi letos. Ob koncu tega leta bo v Jugoslaviji okrog 7400 km modernih asfaltnih in betonskih cest. Celotnega cestnega omrežja je v naši državi 82.000 km. Ena izmed naših novejših sodobnih cest je tudi jadranska magistrala, ki jo poznajo tudi že številni pomurski vozniki osebnih in drugih motornih vozil. Letos bo dokončan del od Reke do Omiša, razen 40 km ceste pri Šibeniku. Del te ceste od Titograda do Petrovca na moru so predali prometu julija, do konca leta pa bo v glavnem dokončan tudi del od Titograda do Kolašina. Za jadransko magistralo od Reke do Jablanca velja, da nima preveč ovinkov. Malce več ovinkov je od Jablanca do Zadra. Spričo tega previdni voz- niki po tej cesti ne drvijo, saj je treba pred vsakim ovinkom zmanjšati brzino. Zanimivo je, da je na tej cesti od Jablanca do Zadra med prometnimi znaki menda najbolj pogost na tablah ob cesti znak — krave, ki kaj rade hodijo čez cesto, čeprav bi človek pričakoval, da tukaj krav sploh ni. Pred Zadrom je ob tej cesti tudi velik in sodoben motel, sicer pa lahko vozniki motornih vozil kupijo na vsakih nekaj kilometrov sveže sadje pri otrocih, ki ga ob cestah prodajajo. Na tej cesti lahko srečamo tudi prometnega miličnika v službi na — kolesu, natovorjene osličke in še marsikaj, česar človek ne bi pričakoval na tej naši osrednji avtomobilski cesti. Prav nič ni tudi prizor, ko vidimo na tovornem avtomobilu skoraj zdrobljenega »Fičota 600«, ki je postal spričo ne dovolj trdne konstrukcije žrtev brzine in neprevidnega voznika. Vsak tretji betonski stebriček ob cesti ima tudi mačje oko, navzlic temu pa lahko vidimo tudi domačinke, ki pobirajo z asfalta živalsko blato z rokami. Gnoj je v teh krajih dragocena stvar —- kot zemlja, motorna vozila pa torej še niso povsem izpodrinila osličkov in vprežnih vozil. Nova jadranska magistrala na mostu Maslenica, ki vodi čez morski preliv pri Zadru. Most je gradila »Metalna« iz Maribora. (Foto: B. Sinko) DOMAČA TOVARNA ZOBOVJA Pacientom v zobnih ambulantah običajno ni znano, da umetni zobje večinoma niso domačega porekla. Uvažamo jih iz. raznih držav pod različnimi pogoji. Plačujemo jih z devizami. V najkrajšem času pa bomo sami krili naše potrebe in tudi izvažali jih bomo. Janez Skrij, zobotehnik iz Dolnjega Logatca, je začel na popolnoma nov način izdelovati u-metne zobe v različnih barvah in odtenkih. Vedno je primanjkovala kakšna malenkost, da bi bili ti zobje enakovredni angleškim, izraelskim, francoskim, avstrijskim in drugim umetnim zobom, ki prihajajo na naše tržišče. Po dvanajstih letih je končno prišlo do uspešnega rezultata. Zobje, napravljeni po postopku Janeza Škrlja, vzdržijo pritisk 200 kg na en »četvorni« milimeter, odporni so proti kislinam, ne spremenijo oblike in barve niti pod visokimi temperaturami. So idealne oblike in sijaja, zvesta kopija prirodnih zobov, fizične in kemijske snovi pa so enake in še boljše od inozemskih. Domači zobje so cenejši tudi od najcenejših uvoženih. Podjetje za ortopedijo in tehnično opremo za zdravstvo »Soča« v Ljubljani je že začelo proizvajati umetne zobe po postopku Janeza Škrlja, on sam pa bo kot strokovnjak nadzoroval proizvodnjo. Prvi domači umetni zobje so se že pojavili na tržišču. Od danes jemo (to velja za tiste, ki i-majo umetno zobovje) z lastnimi zobmi. Prodal svoje brke Vinkovski kolporter Gabriel Oršolič — Gabor je zadnjič dospel v izkušnjavo, ki se ji ni mogel upreti. Neki tujec mu je ponudil 20.000 dinarjev za njegove dolge in bujne brke. Gabor ni hotel nič slišati o kupčiji in je ljubosumno čuval svoje brke. Vendar ga ideja o prodaji ni pustila povsem ravnodušnega in si je zaželel, da bi tujca zopet srečal. V začetku prejšnjega meseca je prišel Gabor v gostilnico »Sokadija« v Vinkovcih in tu naletel na frizerskega obrtnika Antona Ništa, ki mu je ponudil za leve brke 5000 dinarjev. Oršolič je hotel najprej imeti 6000 dinarjev, a je potem pristal na ceno. Zacingljale so škarje in levi brki so o-stali v frizerjevi roki. Istočasno se je javil še en kupec za desne brke. Gabor je brke odsekal z ostrim nožem. Dogovorjeno je bilo, da bo dal kupec denar natakarici, ki je stregla. Natakarica mu je izročila 5000 dinarjev, dobljenih od Antona Ništa. Drugi kupec pa sl je med operacijo brk premislil in pobegnil. Gabor ga je zaman iskal, žal pa tega kupca ni nihče poznal. Gabor pravi, da ga bo takoj predal sodišču, čim ga najde. Gaborjeva žena je bila namreč zelo huda in ji je moral dati 1000 dinarjev, da jo je pomiril. Pa tudi rodbina ga sedaj ne smatra »za svojega«, dokler mu brki ponovno ne zrastejo. V Županji živi Gaborjev brat, ki ima tako dolge brke, da si jih zveže okoli glave. Gabor mu ne sme pred oči, dokler ne popravi svoje (menda tudi družinske) sramote. SENZACIONALNO ODKRITJE JUGOSLOVANSKEGA UČENJAKA Dr. Bogdan Maglič je odkril skupaj s kolegi na univerzi Brac-ley nov delec materije, imenovan omega-mezon. Mnenje priznanih svetovnih učenjakov je, da pomeni to pomembno odkritje velikanski korak k nadaljnjemu razvoju nuklearne fizike. Odkritje omega-mezona, tako poudarjajo, bo omogočilo boljši vpogled v strukturo atomskega jedra in v mnogočem prispevalo k čimprejšnji sestavitvi tabele elementarnih delcev materije — protonov in nevtronov. Dr. Magliču se je odkritje posrečilo po dveletnem potrpežljivem delu. Omega-mezon je sku-Salo odkriti več učenjakov. GALERIJA SLIK V CERKVI Vrbovška je malo ribarsko in turistično mesto v srednjem delu otoka Hvara. Mnogi obiskovalci ne vedo, da v njeni cerkvi, zgrajeni v obliki močne trdnjave, pravo umetniško blago. Tu so slike Basana, Antonija Skurija, Paola Veroneza, Celestina Nedoviča in mnogih drugih slikarjev preteklega stoletja. Zanimivo je, kako so te umetniške slike prispele v malo Vrbovško. Kupovali so jih na svojih dolgih potovanjih po Sredozemskem morju vrbovski pomorščaki in jih prinesli s seboj kot spomin ter jih darovali mestni cerkvi. Na ta način so dela do danes ohranjena, Vrbovška pa je dobila umetniško galerijo velike vrednosti. DROBNE ZANIMIVOSTI ČOLN, STAR PREKO 3000 LET Na obali Save, pri vasi Hrtkovac, so delavci gozdarske sekcijo iz Platičeva izkopali prazgodovinski čoln, star preko 3000 let. Čoln je bil dokaj dobro ohranjen, dolg pa je čez 8 m in širok pri krmilu 120 cm. Pri odkopavanju je zemlja poškodovala eno stran tega redkega muzejskega eksponata. Dragocena izkopanina iz predzgodovinske dobe bo obogatila muzej v Sremu. IZKUŠNJA Sommerset Maugham je zapisal tudi to v svojo »beležnico«: »Pri izbiri prijateljev je lahko človek širokogruden, pri izbiri sovražnikov pa mora dobro odpreti oči.« »KREDITNE« ULICE V mnogih mestih osiješkega o-kraja so vzniknila v zadnjih letih cela nova naselja z lepimi družinskimi zgradbami. Zgradili so jih delavci in uslužbenci v glavnem na kredit, ki jim ga je nudila skupnost. Ljudski odbori občin teh mest pa majejo z glavo in ne vedo, kakšna imena naj dajo tem ulicam. Nekateri so navzlic temu nanašli za svojo uporabo »rešitev«. Dve ulici v Valpovu in Cepinu sta dobili ime »kreditni« — zato ker so hiše zgrajene na — kredit. HITLER ZA OTROKE Ameriški publicist William Shea-rer, avtor knjige »Vzpon in propad Tretjega rajha« je objavil sedaj »otroško izdajo« tega svojega dela, ki je hitro postalo »bestseller«. Pisec pravi, da je želel zadostiti potrebi, ki jo občutijo otroci, da bi spoznali zgodovinske dogodke in osebe. Zaradi tega je na popularen in enostaven način z mnogimi ilustracijami prikazal nesreče, ki jih je Hitler prizadejal Nemčiji in svetu. Ameriški kritiki si niso edini glede smotrnosti te knjige in nekateri pripominjajo, da jih Hitler spominja v njej na Robina Hooda in druge romantične junake, ki razvnemajo otroško domišljijo. POSTRVI NA 2000 M VIŠINE Izpod vrha Zekova glava leži na nadmorski višini okoli 2000 m Pešidža jezero, ki je znano ne samo po svoji lepoti, temveč tudi po okusnih postrvih v njem. Ribo je vrgel v vodo jezera leta 1939 profesor D jura Pešič. Mnogi so tedaj rekli profesorju, da bo to njegovo delo brez uspeha. Pokazalo pa se je, da je imel profesor prav. Danes je v jezeru polno postrvi. V dobi množenja imajo čuvaja. Ta čez leto ne bo več potreben, ker bo nad jezerom zgrajena 6tavba relejne postaje. Njenih devet uslužbencev ne bo dovolilo, da bi tatovi rib z dinamitom uničevali to plemenito ribo. - PREDNOST PODMLADKA Znani filmski režiser William Wyleer pravi v neki anketi o igralskem podmladku: »Med podmladkom so dobri igralci. To so tisti, ki še niso imeli dovolj prilike, da bi se pokvarili' v »filmu««. NENAVADEN LOVEC PTIC Petar Ružič, kmet iz okolice Črnega jezera na Durmitorju Je lovec vseh vrst ptic. Ne lovi pa jih s puško ali z zankami, temveč oponaša njihovo petje tako popolno, da prileti ptica k njemu, čim se oglasi in pusti, da jo vzame v roko. In še eno: Ružič še ni ubil nobene ptice. KOPANJE NI VEDNO PRIJETNO V mnogih hollywoodskih filmih so scene, ki prikazujejo glavne igralke v kadi, pogosto važnejše od vseh ostalih skupaj Tako bo tudi v najnovejšem filmu Kirn Novak, pri katerem so porabili samo za sceno konanja dva tedna, dokler je ni uspelo posneti tako, kot si jo je režiser zamislil. V tem času se je igralka okopala pred kamero natančno 150 krat. PRVE PLOŠČE IN GRAMOFONI Prešlo je 85 let, kar je Edison napravil fonograf » aparat za zaznamovanje zvoka. To je bila zelo primitivna naprava — zvok je bil »zapisan« z iglo po valju, ki se je premikal. Leta 1892 je na Dunaju komponist Franjo Gal iz Subotice posnel na fonografu odlomek iz svoje glasbe »Kraljevič Marko.« Gramofon se je prvič pojavil leta 1887. Iznajditelj gramofona se je imenoval E. Berliner. Iznašel je okroglo ploščo, na katero Je bilo moč zapisati več glasbe kot na Edisonovem valju. Pri prvih gramofonih — »mehaničnih« — se je tresenje membrane direktno prenašalo v zrak, pri čemer se Je pojavljal zvok. Pozneje pri električnih gramofonih se je tresenje pretvarjalo v električno pulsiranie, pri čemer postaja zvok močnejši. Gramofonska plošča Je prodrla v vse kraje sveta, uspela, da »omehča« vse ljubitelje glasbe in tako postala važen činitelj v zabavnem in kulturnem življenju pri nas in po svetu. Pri nas izdelule gramofonske plošče podjetje »Ju-goton«. KONJU PREŽGAL REP Stojan Miladinov je ponovil primer, ki se je nedavno dogodil v Stipu. Prižgal je rep Svojega ko-nla, da bi mu tako »dal moči«, da izvleče voz iz blata. Konj je potegnil, Stojan pa je ostal pod kolesi. GRADNJA GNEZD ZA ŠTORKLJE Čeravno smo na pragu zime, se na Nizozemskem v velikem slogu odvija akcija zidanja gnezd za — štorklje na strehah hiš. To je poizkus, da bi se vrnile te priljubljene ptice, ki se ogibljejo Nizozemske. REŠITEV V OMARI Letošnja trgatev bombaža v Egiptu bo spričo velikih poplav Nila, največjih v zadnjih 16 letih, zmanjšana. Mnogo vasi, oddaljenih 30 km od glavnega mesta E-gipta, je pod vodo. Zanimiv primer: vsa obitelj nekega kmeta se je rešila, ko je plula v starinski omari. — Zavil je kruh v papir, kaj to pomeni? ... — Zelo sem podoben njegovemu sanitarnemu inšpektorju! (Nadaljevanje s 5. strani) Dan je ugasnil motor in luči ter stopil iz avta. V temi je lahko slišal, kako morje naskakuje obrežje — kakor da bi ga naskakovala armada. Potegnil je kovček iz avtomobila in zaloputnil vrata, da je zadonelo nad vodnimi vrtinci. Ta del corwalske obale je bil presamoten, prezapuščen, a tokrat je bilo prvič, da se mu je rodila taka misel. Napotil se je v hišo okrog stranske stene in proti pročelju. Njegovi koraki so glasno zaklopotali po slabo tlakovani poti ob hiši. In celo v medlem svetlikanju od razbijajočih se valov pred seboj je opazil, zakaj se iz hiše ne vidi luč. Vsa okna so bila zagrnjena z zavesami — vsaj na tej strani. Ko je Dan hitel naokrog k sprednjim vratom, je skoraj tekel. Poropotal je z železnim tolkalom po vratih, potem je por ropotal še enkrat. Ko je pogledal čez ramo, je blisk zopet razsvetlil nebo na zahodni strani. Pokazal mu je plast sivega peska. Ožaril je črno vodo, ki se je burno penila. Sredi peščine se je nepričakovano vzdigovala skala, oblikovana kot naslonjač z nizkim hrbtnikom, večno obrnjen proti morju; to je bilo znano že stoletja kot stol kralja Arthurja. Belo oko bliska se je zaprlo. V daljavi je zabobnal grom. Ves bungalow ni mogel biti zapuščen! Četudi bi bila Ed-mund Ireton in Toby Curtis v stari hiši nekaj desetin metrov dalje ob obrežju, bi Brenda sama morala biti tu. In Joyce Ray. In dve služkinji. Dan je nehal trkati s tolkalom. Začel je tipati po vratih in našel je kljuko. Vrata niso bila zaklenjena. Odprl jih je in oblila ga je bleščeča luč. V preddverju, ki je bilo precej prenačičkano kakor toliko Brendinih stvari, je več luči osvetljevalo nakičeno pohištvo in pološčeni pod. A tudi tu ni bilo žive duše. Pred vetrom, ki se mu je zaletaval v hrbet in piskal okrog ušes, se je umaknil v preddverje in divje zaloputnil' vrata za seboj. Ni imel časa, da bi rekel dober dan. Na drugi strani pro-stoTa so se odprla vrata. Joyce Ray, Brendina sestrična, je stopila. proti njemu s povešenimi rokami in velikimi, mesečnimi očmi. »Torej si prišel sem,« je rekla Joyce in si stisnila suhe ustnice. »Torej si le prišel, naposled ...« »Jaz...« Dan je utihnil. Njena zunanjost mu je pomagala do nove ugotovitve. Ni razložila njegove nelagodnosti ali njegovega strahu — a razložila je mnogo stvari. Joyce je bila mirna, temnolasa, neopazna, nevsiljivo elegantna, a bila je ubogi sorodnik in Brenda ni dala, da bi to takoj pozabila. Dan jo je zdaj gledal in gledal. Nenadoma so njene oči zgubile zgubljeni pogled. Bile so sive oči z zelo temnimi trepalnicami; oživele so in se prebudile, kakor da bi bila brala njegove misli. »Joyce je zinil. »Pravkar se mi je nekaj posvetilo. In tega nisem razumel do današnjega dne. Ampak moram ti povedati ...« »Utihni!« je kriknila Joyce. Usta so se ji spačila. Vzdignila je roko, kakor da si hoče zastreti oči. »Vem, kaj si mislil reči,« je nadaljevala. »Ampak ne smeš reči! Me slišiš?« »Joyce, ne vem, zakaj stojiva tukaj in vpijeva drug na drugega. Sicer pa, sicer ti pa nisem mislil povedati. Ne še, vsekakor še ne. Hočem reči, moram povedati Brendi...« »Brendi ne moreš povedati!« je vzkliknila Joyce. »Kaj pomeni to?« »Ničesar ji ne moreš povedati, nikdar več,« je rekla Joyce. »Brenda je mrtva.« So besede, ki te prvi hip niti ne pretresejo niti ne osupnejo. Kratko malo jim ne verjameš. Ne morejo biti resnične. Dan Fraser je silno previdno odložil kovček na tla in se zopet zravnal. »Policija,« je rekla Joyce in besede so ji komaj šle z jezika, »policija je bila tukaj ves čas od jutra. Zdaj jih ni. Odpeljali so jo v mrtvašnico. Tam bo nocoj spala.« Dan še zmerom ni spregovoril. »Gospod... gospod Edmund Ireton,« je nadaljevala, »je bil tukaj ves čas po tistem, kar se je bilo zgodilo. Prav tako tudi Toby Curtis. In na srečo tudi neki moški, ki se piše doktor Gi-deon Fell. Doktor Fell je brundajoč star mazač, zelo učen mož ali nekaj takega. S policijo si je na roke; prijazen je; pomaga stvari zgladiti. Vseeno pa. Dan, ko bi bi ltukaj sinoči. .« »Nisem mogel stran. To sem povedal Brendi.« »Da. Poznam vse te zgodbe o zaposlenih časnikarjih. Ampak, Dan, ko -bi bil tukaj ti..., se mogoče sploh ne bi zgodilo.« »Joyce, za božjo voljo!« Potem je v svetlem, mirnem prostoru zavladal molk. V Joycinih očeh se je motno lesketalo nekaj prizadetega. »Dan, oprosti. Strašno mi je žal. Čutila sem se grozno in tako, mislim, sem se morala iztresti na prvo bitje, ki mi je prišlo v- roke. »Nič, nič, to je v redu. Ampak kako je umrla?« Potem so se obupano začele porajati hude slutnje. »Čakaj, tu jo moram! Zjutraj je šla plavat, že navsezgodaj? Skakala je na glavo s tistih skal na rtu, kaj? In ...« (Nadaljevanje prihodnjič) Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 16. Minilo je eno leto, minili sta že dve leti od tega časa, ko so prišli novi gospodarji v teg pod starim gradom. Zastava s čudnim križem že davno ni več mahala s starega stolpa. Zdaj je bil Vester že več ko šestnajst let star. V trg že včasih ni rad hodil, ker je vse njegovo življenje tako lahko opazoval s starega stolpa, sedaj pa se sploh ni zgodilo, da bi brez važne potrebe stopil med hiše. Ker je bil malo prihuljene postave, se je vsak vojak spotaknil ob njega in ga ozmerjal, če ni takoj snel klobuka z glave. Tudi se je bal, da ga ne bi pobrali in vtaknili med njegove tovariše, ki so morali potem hoditi kakor vojaki po cestah in kričati razne stvari, ki jih Vester ni razumel. 17. Kmalu potem ko so v hiši trgovca z železnino stari prebivalci čez noč izginili in so se tam naselili novi prebivalci, ki niso imeli črnih, temveč sive uniforme, je Vester zapazil iz svojega skrivališča, da se pred tisto hišo, kjer je bila zdaj policija, ustavljajo avtomobili, iz katerih gonijo v hišo vklenjene ljudi. Nekatere so tja gonili tudi peš. Iz tiste hiše so se včasih slišali bolestni kriki, kakor da bi tam koga ščipali s kleščami. S stolpa se je videlo tudi naravnost na; dvorišče trgovčeve hiše. Vester je videl, kako včasih tam doli visijo ljudje ob zidu. Včasih je bil tudi priča,, kako so koga klofutali, tolkli s kolom, da je padel na zemljo, nakar so policaji skakali po njem. 18. Nekega lepega jutra je Vester spet čepel na stolpu in se razgledoval po lepi dolini. Kamor je segalo oko, povsod je bil razlit mir. Polja so bila že požeta in pokošena in nanje je začel legati prvi jesenski dih. Podoba, ki jo je Vester videl, je tako delovala nanj, da je tudi sam postal čisto miren. Tako bi presedel tukaj cele dneve brez vsake misli in kake želje. Le ena sama tiha želja je neumorno živela v njem in ta je bila, da bi bilo že konec te vojske. Iz te zamaknjenosti so ga hipoma vzdramili tuji glasovi, ki so prihajali iz vznožja razvalin. Ko je pogledal v tisto smer, je videl, da se bliža stolpu skupina sivih policistov, tistih, ki jih je vsak dan videl v hiši komande v trgu. POMURSKI VESTNIK, 5. OKT. 5