Pomen in uporaba šolarske knjižnice. Predaval na obšnem zboru Pedagoškega druitva t Krškem Iv. B e n e d i 6 i 8. Pri pripra^i za to razpra^ico sem si prebrskal razne naše listi in pedagoške knjige 7 nadi, da dobim kje kako tozadevno razpravo. — Dobil sem razmotrivanja 0 najrazličnejših predraetih, 0 šolaraki knjižniei — nič. — Preliatal sem potem vae teme, ki so se obravnavale 7 zadnjih petib letib pri okr. učit. konferencah in 7 raznih učiteljskih društvib — zopet nič. — Premišljeval sem, je li sem kdaj sploh ališal 0 kakem podobnem referatu. Eazmotrivale so ae 7ae različne potrebne in nepotreboe stvari. (Domialil sem se, da smo imeli, če se ne motim 1893. leta, za obči referat okr. učit. konference nalogo, poiakati 7Se tisko^ne napake 7 šol. knjigah, kar je bilo goto^o obče pedagoške 7rednosti!) 0 šolarski knjižnici nikjer io nikdar — nič, dasira^no zahte^a drž. šol. zakon odločno, da naj se pri okr. učit. konferencah razora^lja 7e5krat tudi 0 teh knjižnicah. — Segel sem po nPopotaikib". Veliko lepih razpra7, n. pr. nJe li pomožui glagol ,biti' predikat ali ne ?" Goto^o velike 7rednoati za ljudako aolo, kjer naj se 7zame kolikor mogoče manj slo^nice. Dobil sem dolge razpra^e, prepire in pra^de, kakor : je li pri pouku treba porabljati pet formalnih atopenj ali zadoatujejo tri ali naj se jih U7ede 60 ? — Pač škoda papirja! To in še 7e6 takega, toda 0 šolarskih knjižnicab, ki nanje polagajo drugi narodi naj7ečjo pozornost, nikjer nič! Pač dobil sem 7 petih letnikih MPopotnika" razen Jos. Brinarje76ga apiaa, ki ga bom še pozneje omenil — en cel Bpedagoški utrink", obsezajoč meada 9 7rstic. Toda k at7ari! Doaihdob se je smatralo splošno, da je naloga šolarske knjižnice zaba^ati, pouče^ati ia 7zgo,jati mlade čitatelje. Zadoščalo je na^adno žo, če ni bilo 7 episih kaj pobujšlji^ega. Ta pomen daje šolarski knjižnici tudi drža^ni šolski zakon. Kakor otroei 7obče že 7 rani mladoati radi poslušajo razne pripo^edke, tako tudi, ko prekoračijo prve teža^e 7 branju, radi 7zamejo 7 roke.knjigo iu porabijo 7saj uekaj prostega časa s čitanjem. To odgo^arja notrauji potrebi mlade duae po delovanju raz^ijajočib se moči, namreč razuma in pameti. Paziti je pa treba, da se to 7eaelje do branja ne pret?ori v takoZ7ano požiranje knjig, kar bi bilo škodljivo tako za dušo kakor za telo. Pri naglici, ki z njo hiti oko od 7rst6 do 7rste, nima mladi časa jaano io določno sprejeti no^ih predsta7 in jih spojiti 7 spominu z že znanimi. Tako braDJe t^ori 7 duši otroko^i le mpglene, nejasne predsta^e, pnmroča 7 okrožju njpgo^ih misli le nered ia raztreaenost, kar bi bilo za značaj bralče? jako škodljivo. Površnost 7 braniu preide namre& polagoraa na vse otrokovo deIo7anje, tako da preališi glas dolžnosti, kakor hitro ae oglaai 7 njpgo^i notranjosti glaa nagnenja k slabemu. Vse DJpgo^o delo^anje in nehanje poatane po7išno, nič ni trdnega, nič stalnega 7 njem, kratko: 7se 87oje življenje oatane na^adna nfrfra". Požiranje knjig brani pa tudi otroku potrebno gibanje pod milim nebom. Ker se pri branju na^adno drži 7pognjeno in si 7ečkrat odtrguje tudi potrebno apanje, mu izpodkopa^a to tudi telesno zdravje. Vestno izbrana, dobro urpje^ana in pametno dsbrabljena mladinska knjižoica ne zabranjuje te nevarnoati nerednega in čezmernega branja ter njpga slabih posledic, tem7e6 poapešuje nara^noat pouk in 7zgojo mladine. Tudi pisana ali tiskana beseda dobi pot 7 gla^o in sree učpnce7. Pri današnji potrebi in ob8?gu koristoih znano8ti in pri na 7sak način pohle^nib smotrib ljudskošolskpga pouka pa zamore šolarska knjižnica nuditi koriatno dopolnilo in razširjenje. Pri pouku doaežena 7ednoat se pri dobri uporabi kDJižnice poDa^lja, utrjuje in sklepa 7 razoe no76 z?eze. S tem se oatri razaodnost, razmišljaDJe se 7zpodbuja in 7aruje pred ne^arnimi izrodki, ki bi mogli zamoriti nedolžno bralče^o srce. Nara^no je, da si otrok s paraetnim branjem izpopolnuje tudi mehauično branje in jezikovno zmožnost. Ker šolarska knjižniea ne le ob^aruje mladino pred maraikatero škodo, tem^eč 7pli7a koriatno na delo^anje in nehanje otrok 7 njiho7em proatem čaau in tako bralce kratkočaai, poučuje in 7zgojuje, je sveta dolžnost 7sakega učitelja, da ae z 780 močjo oklene tega 7zgojevalnega sredstva. Ozitati pa se mora pri tem De le na zaba^ni, poufe^alni ia nra7st7eni moment, ki je očrtan zgoraj, tem^eč raora upošte^ati no76 težoje mladinakih spiao7. Oglasili so se 7 zadnjem času narareč reformatorji, ki zaraetujejo slehrni spis, ki ima končen smoter pouk in nra^oost. Njiho^o gealo je mar76Č, usposobiti mladino za umetniško uži^anje. Oni sicer ne zametujejo potrebe, da mladinska knjižoica poapešuj nravoost in 7edo, toda oui hočejo, da se nravnost in veda kar a čitanjem tako mimogrede okoriatita brez očitnpga namena. Mi moramo upoštevati tudi ta princip, ali 7endar ne smemo zameto^ati p»" uČDPga in vzgojuega smotra knjižnic. Bilo bi se nam pa tudi težko držati modernib zahter, ker smo 7 sloveuščini jako ubogi na primerni mladinaki literaturi. Le redke so knjižice, ki odgovarjajo bodisi le enemu izmed navedenib nameno7. Spiao? je sicer precej, toda ali 7sebioa sama na sebi ni primerna, ali je pa nakopičenega 7 eni knjižiei toliko materiala, da je groza. Pogleimo samo zadnje zvezke »Knjižnice za mladiDO". Izdane so 7 tolikem obsegu, da ae učenec kar uatraši, ko mu ponudim tak z^ezek. Vzame ga sicer, toda prebere s tako neinarnostjo in ncpazljivosjtjo, da navadno, 0 7sebini, ki je, mimogrede rečeno, tudi prerazno^rstna, nič ne ohrani. Mogoče da je prebral rea 7eatno in umno prvo po^estico, druge je goto^o le prelistal. Jaz se mu ne čudim, saj pra^ijo, da, kar je pre^eč, šb s kruhom ni dobro. S tem sem prišel do vprašanja: Kaka naj bo mladinska literatura, da doseže svoj namen? 0 tem razpra^ljati ni naloga tega referata. Opozarjamo le, da naj vsak učitelj, ki 86 peča s šolarsko knjižnico, dobro prebere Jos. Brinarje? spis „0 slo^stvu za inladino" 7 Y. pedagoSkera letopisu BSlo7. Šolske Matice" iz l. 1905. Bazen navedenih nameno? pa je po mojem mnenju šolarska knjižnica 7 dosego boljšegastika šole z domom velikega pomena. V zadnjem času se možno priporočajo razne okolnosti, ki naj pospešujejo ta stisk. Večinoma pa 8e je pozabil gla^ni temelj, to je šolarska knjižnica, na katere podlagi se naj zbližujeta šola in dom, poaebno pri nas na kmetih, kjer nima izdajaDJe šolskih naznanil takorekoč nikakega pomena, ker ae od strani staišev ne polaga nanje uikake važoosti. Edor 7 zbliževanju šole z domom pozabi na pametno uporabo šolarske knjižnice, se mi zdi podoben onemu možu, ki je podrl pritličje hiše, da bi s tem materialom sezidal pr70 nadstropje, ki je tedaj hotel zidati 7 zrak. Eako naj deluje šolarska knjižoica 7 tem smislu, da namreč zbliža šolo in dom, bo razvidno iz drugega dela tega referata, namreč: Kako naj se uporablja šolarska knjižnica? Da bo solarska knjižnica res dejstvovala na uCence 7 navedenem smislu, naj bl bila urejena po aledečih pra^ilib: 1. Vsaka knjižnica za mladino naj se razvrsti na tri dele. Prva skupina naj obsega knjige za otroke do 12. leta; druga za take od 12. do 14. leta, tretja skupina pa kojige za šoli odraslo mladino. Vsaka teh treh skupin mora biti glede na raz7rstite7 popolna, t. j. imeti mora knjige poučne vsebine in take, ki podpirajo poaebno 7zgojo srca. 2. Učitelj naj pozna 7sebino 7sake knjižiee, ki 86 nahaja 7 kujižnici, da bo mogel 87o.jo nalogo pri izposoje^anju iz^rše^ati res 7eatno in ra^nati kot pra^i pedagog. Poznati mora natanko duševno stališče in invidualaost čitajočib učence7. Vsakega učenca je treba poprej dobro apoznati, preden mu izroči kako knjigo. 3. Izpoaojene knjige morajo 80glašati s duševnim raz^ojem učence^. Zato ja priporočati, da vsak raziedni učitelj svojim otrokora sam izposojuje kujige, ker le oni, ki ima mladino dlje časa pred aeboj, more presoditi, na kakšnem duševnem stališču se nahaja posameznik. Tudi bo le razredni učitelj mogel upoštevati točko 4. 4. čitanje in pouk sta nerazdružna. čtivo bi moralo soglašati vedno s poukom. Ear namreč dostikrat ni dosegla beseda učiteljeva, doseže morebiti primerno odbrana knjiga. Vendar pa pri vsem tem ne smemo biti preveč trsnošrčni. Podajati moramo tvarino, ki ne zanima samo otrok, ampak je tudi za odraslo preprosto ljudstvo koristna in izpodbudna. Drzimo 8« pri tem dr. Ilešiča. ki pra^i 7 oceni XII. z^ezku Kosije^e BZaba7ne knjižnice-*: nSploh je pa neoporečena činjenica, da otrok ne zanimajo samo priče iz otroškpga življenja, da čitajo morebiti še rajši 0 dejanju in oebanju odraslih, 87ojih idealo^; deca niso samo realiati, 7edoo so tudi idealisti, ki se že rano ozirajo po sraotrih poznejših let, po avojib idealih, ki naj jim pomagajo 7 nebo." 5 Mora se komrolirati, je li so učenci rea fiitali in s kako koriatjo. — Doslpj smo to izvrševali, da smo od slučaja do slučaja rprašali otroka, kaj je bral, oziroma kaka je 786bina knjige. V celoti nismo imeli nikakega pregleda, koliko in kaj je že kak učenec bral. Dalje v prilogi. Temu je kri^o to, ker so naši zapianiki izposojenih knjig šolarske knjižnice zastareli, pomaujkljivi in ne odgo^arjajo nikakor namenu šolakih knjižnic. Dobri so k^ečjemu zato, da se 7e poiskati, kdo ni knjige 7rnil. Z zanimanjem sem torej premotrival A. Pesko7 članek: BTudi oaebna pola" 7 8. nPopotniko7i" šte7. 1.1., 7 9. štev. pa Pr. Pinko7 Ime učenca: spis: BŠe enkrat oaebna pola." — Oba se pečata s preosnovo zapianika izposojenih knjig iz šolarske knjižnice, in sicer naj bi tak zapianik služil obema kot izkaz, po katerem naj bi ae olajšalo apoznavanje duše^nega obzorja čitateljev. Oba predlagata za 7sakega učenca posebno polo, iu sicer 8 sledečo razpredelbo: Po Pesku: Tek. St. 1 line izpos. knjige 2 Bibl. St. 3 Kdaj izpos. 4 Kdaj vrnil 5 Vkak. stanu 6 Name-, stilo 7 Klaaifikacija 8 Opomba 9 Po Finku: Ime učenca: Naalo7 izposojene kniige 1 Piaatelj 2 Kdaj izpoaodil 3 Kdaj 7rnil 4 Opomba 5 Obe tabeli sta dobri, toda meni ugaja bolj Pesko7 naa^et, Pri obeb naj bi pola 7eljala za ves čas šol. obiaka, tako da z učencem a^anzira tudi pola 7 višji razred, oziroma oddelek in 7sak učitelj, ki bi dobil otroka 7 870J razred, bi lahko na prvi pogled raz^idel, kaj in 8 kakim uspehom je učenec že bral, 7 čiiner bi se kaj olahkotilo otroko^e indi^idualnoati. Ob izstopu iz šole pa bi učitelj imel popolno jasen pregled učenčevega duše^nega ob- Zapisnik izposojenib knj zorja, kar bi rau dobro došlo pri delo^anju 7 knjižnici za odraalo mladino. Namen in pomen teb pol mi jako ugaja. Vendar bi jaz zase pri Pesko^i razporedbi izpustil rubriko 5., 7. in 8., namreč rubriko „7 kakem stanu ?" ,nameatilo" in Bklasifikacija", ker prvi d7e nimata pač nikakega pomena, za klasifikacijo pa bi porabil »opombo", kakor priporoča Pink. Tako bi dobil polo 8 sledečo razpredelbo: ig iz šolarske knjižnice za: . 7 letib Tek. St. 1 Ime izposojene knjige 2 Knjizniena St. 3 Kdaj izp. 4 Kdaj vrnil 5 Opomba 6 Eabil bi to polo po na^odilu Pesko^em, le nopombo" — kakor aem že rekel — 7 smislu Finkovem 73, klasifikacijo. Klasificira se namreč odgovor bralcev glede 7aebine. Pri Pinku bi bila scvar euostavnejša, a ne ugaja mi, da bi polo otroci sami pisali in s aeboj domo7 noaili. To bi namreč napra^ilo dosti neprijetnosti in sitnosti, posebno pri začetnikih, ki so komaj premagali težkoče mehaničnega branja in so kolikortoliko tudi še premalo zmožni samoatalnega napiso^anja. Tudi bi ta ali oni polo izgubil, ta zopet zamazal, da ne bi bila več za rabo, drugemu bi jo domači manjši otroci raztrgali itd. Dobra bi bila rubrika „ pisatelj" — ako b'i pisali otroci sami in pa, kar je glavno, če bi imeli v izposojeni knjižici aeata^ek ali sesta^ke le enega pisatelja. — Kaj pa naj otrok zapiše 7 to rubriko, ako dobi 7 roke knjigo, ki jo je pafi uredil eden, ki pa obsega po^esti, peaemce itd. 5 do 10 pisateljev ? Ako bi botel piaati 7ae bi moral napisati tudi 7se naslo^e poaamnib sestavko7. In to bi bilo menda 7endar malo pre^eč. Jaz za S7ojo osebo bi opuatil rubriko »pisatelj". Da bi pa dosegel namen, ki ga polaga Fink na to rubriko, bi opozoril otroke večkrat, da naj dobro pazijo tudi na to, kdo je kak aesta^ek spisal. 0 tem bi jih tudi 7ečkrat 7prašal, ko klaaificiram branje. Manj dela in 7eč koriati, ker bi slišali pogo^or in pojaenila tudi drugi učenci, ki bi se mimogrede poučili 0 pisatelju ia se tako začeli zanimati za njego^e apise. Boljša torej Pesko^a, toda skrajšana metoda. Jaz za našo šolo si bom dal sam natisniti take pole. 6. Pri izposojevanju knjig naj se ozira na kraje^ne razmere, namreč glede časa. V meatih in 7ečjih trgih, kjer se otroci ne rabijo toliko pri domačib poalih, se naj bi izposoje^alo pač 78e leto. Pri nas na kmetih to ui mogoče, ker otroei poleti nimajo časa brati in jim tudi starši, ki so sicer 7neti za branje, branijo zaradi pomanjkanja delavskih moči. Saj 7emo 7ai iz izkušnje, da celo a šolskimi predmeti le počasi in z naj^ečjo teža^o rinemo 7 tem času dalje. Knjižnica naj deluje torej le 7 zimskem času. Takrat otroci nimajo poaebnega poala ; z^ečer ob nedeljah in praznikih je torej do^olj časa za branje. V tem času se pritegnejo tudi starši in drugi odrasli, da poslušajo. S tm ae pri odraslih zbudi zanimanje za čtivo, posebno 7 Slo7encih, kjer je ljudstvo sploh željno či- tanja, da je le čas. To vem iz lastne izkušnje. Pozimi nimam miru. Vaak, še tako slab učenec hoče imeti kako kDJižico. Ako ga opozorim, da še ne zna doati dobro brati, pravi, do bo starejši brat ali aestra itd. bral. Po7e mi, da ao oče ali mati ališali, da poaojujem knjižice, 7 katerih je tako lepo branje in da tudi oni prosijo kaj takega. Pripetilo se mi je, da mi mati knjižice, ki jo je deček prinesel domo7, 8plob ni hotela 7eč vrniti, češ, da plača, kolikor stane, a nazaj je ne da, ker je tako lepo branje 7 nji. Jaz sem ji knjižico puatil in letos naročil drugo. (Zapomniti pa si je treba, da se oče pri nas 7 nedeljah ali praznikih ne briga za čtivo. Takrat mu je pra7 zidanica, kjer prebije na^adoo celo popoldne do trde noži in odkoder pride tudi tako trd, da mu je malo mar branje. Ko pa se začne pomladansko delo, je konee branju. Sredi marea začne poneha^ati zanimanje. Vedao manj je onih, ki žele še kujig. Na 7prašanje, zakaj neče 7eč brati, je na^adno odgo^or : Ne smem; so oče rekli, da zdaj ni 7eč časa itd. Edor pozna naše kmetiške razmere in njih teža^e, se temu ne bo čudil. Vaaka st7ar ob 87ojem času^ torej tudi delo7anje šolarske knjižnice. 7. Knjige naj se prično otrokom izposojevati, kakor bitro prekoračijo pr7e teža76 mehaničnega branja. Z branjem njiho^emu umu primernih knjižic dobe 7eselje do branja aplob ia s tem ^eselje k drugemu učenju. Tako postopanje pa je obenem tudi 7zpodbuda za one, bodisi lenejše ali manj talentirane učence, ki 80 z branjem zaostali. Eo namreč ti vidijo, da imajo njih boljši aoučenci zaradi dobrega napredka nekako prednost, nekak priboljšek in ko 8lišijo pripo^edo^ati, kaj je ta ali oni lepega bral, kako so bili doma zado7oljni, ker je prinesel tako lepo čtivo, sami pa dobijo še kako pod nos, češ, ti si pa tak, da nič ne znaš, ker ae nočeš potruditi itd., se poprime marsikaterega teh zaostance^ nekaka gorečnost in trdni namen, da hočejo tudi oni priti do tega priboljška s pridnim učeDjem. In na^adno se jim posreči. Odraali mladini namenjeni oddelek ima to prednost, da nadaljevalni pouk in samostalno 7Zgojo šoli odraslo mladino podpira, pa tudi da 7eže šolo z domom. Tako jahko šola razširja 8voj dober vpliv pri mladini 7 najne^arnejši dobi 14. do 20. leta. To je pa iia 7sak način velike važnosti za našo narodno vzgojo. Blažila bi ae na tak način arca in maraikatera grda navada med ljudstvora bi se labko odstranila. PijančevaDJe in druge siro^osti bi ačasom ponehale in občna 7zgoja napredo^ala. Z razširjajočo se omiko bodo izginili korak za korakom razni neumni predaodki 7 U8odo, babje^erstvo in druge take c^etice zanemarjene 7zgojp. bodo usahnile. Dobre knjige bodo zadržavale mladiuo od alabih tovarišij, ki so že marsikomu bile pogubonoane. Tak oddelek šolarske knjižnice bi bila stalna 7ez med šolo ia domom, obenem pa podlaga poznejšim toliko priporočlji^im bralnim društvom in ljudskim knjižuicam. 0 p. u r e d n.: »Učiteljaka tiskirna" je na predlog ,,Pedagoškega d r u š t 7 a" že založila take osebnepole injih ima na razpolago.