slovenskega na n dinska folklorna Kako bomo praznovali? Ob dvajsetletnici Beti bomo imeli vrsto prireditev. Nekateri datumi, kijih navajamo, so le okvirni, se pravi, da bo lahko prišlo do manjših sprememb. — 25. maj: srečanje mladine vseh TOZD Beti in drugih delovnih organizacij v Metliki. Ob tej priložnosti bo pripravljen kviz „Dvajset let Beti“, nastopile pa bodo tudi amaterske instrumentalne in vokalne skupine. — 22. julij: v sodelovanju z občinskim odborom ZB bomo pripravili srečanje borcev in mladine. — 4. september: ta dan smo imenovali DAN TOZD IC. Razstava, ki jo pripravljamo, bo prikazala razvoj te temeljne organizacije združenega dela od 4. 6. 1966 -4. 6. 1976. Tega dne bo tudi srečanje strokovnega aktiva učiteljev poklicnih tekstilnih šol Slovenije, predavanje o usmerjenem izobraževanju ter tehničnih novitetah v tekstilni industriji. Razstava dvajset let Beti: TOZD Konfekcija Črnomelj od 18. 10. 1976 do 22.10. 1976 TOZD Konfekcija Mirna peč od 25. 10. 1976 do 29. 10. 1976 — TOZD Konfekcija Dobova od 8. 11. 1976 do 12. 11. 1976 — TOZD v Metliki od 22. 11. do 26. 11. 1976 — 26. november: osrednja proslava ob praznovanju dvajsetletnice. Po predvidevanjih bo nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič in recitator Boris Kralj. Tega dne bodo podeljena tudi priznanja, pohvale in nagrade najprizadevnejšim sodelavcem. — 22. december: srečanje predstavnikov JLA s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. avezno GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE .... Kaj nam prinaša novi zakon o združenem delu? Ustavne spremembe, ki so se začele v letu 1971, so dobile svojo končno obliko. Te spremembe smo čutili, ko smo se pred dvema letoma preorganizi-rali iz enega podjetja v osem temeljnih organizacij združenega dela. Takrat smo na zborih dosti govorili o tem, kaj nam prinašajo te spremembe v krepitvi samoupravnih odnosov in v smeri razčiščevanja dohodkovnih odnosov. Nova ustava je podala osnovno smer vseh družbenih odnosov, vendar je bilo na področju združevanja dela in sredstev precej nejasnih definicij, ki pa jih novi zakon o združenem delu popolnoma jasno določa. Ni nam bilo namreč jasno, katere naloge in pristojnosti imajo TOZD, OZD. SOZD in tako dalje. Z novim zakonom pa je določeno, kakšni odnosi naj vladajo med posameznimi oblikami znotraj gospodarskih organizacij združenega dela. interesnih ter družbenopolitičnih skupnosti, kajti vsak delavce v naši družbi vpliva posredno ali neposredno na dohodek in s tem na višji materialni položaj družbe kot celote. Dohodek lahko enostavno izmerimo, malo teže pa je ugotoviti. koliko je kdo prispeval s svojim delom k temu dohodku, ker ga ne ustvarja samo direktno človeško delo. ampak tudi sredstva za delo (stroji, stavbe itd.), ki so v družbeni lastnini in so rezultat minulega dela. Na naš dohodek ne vplivamo sami, ampak tudi šolstvo, zdravstvo in mnoge druge asociacije združenega dela, zato moramo del sredstev odvajati tudi zanje. Odnosi zunaj temeljnih organizacij združenega dela naj sc rešujejo s samoupravnih dogovarjanjem, ker je vsako delo vredno le toliko, kolikor ga drugi priznajo. Iz tega pa izvirajo vsi naši samoupravni družbeno-ekonomski odnosi. Čez približno mesec dni bomo pričeli z javnimi razpravami o osnutku zakona o združenem delu. ker se bodo pred sprejetjem (konec tega leta) upoštevale pripombe tistih, katerim ta zakon narekuje pravila igre, a to so delavci v združenem delu. V Beti je določena delovna skupina, ki bo proučila gradivo (knjiga je že izšla), sindikat pa bo organiziral razpravo. Značilno je, da bomo morali nekoliko dopolniti naše samoupravne sporazume, ker se nam bodo nekoliko spremenile pravice in dolžnosti, to pa vodi k dopolnitvi ali spremembi organizacijske oblike. V Beti je ta srečna okoliščina, da smo se že prej pravilno ,,prestrojili“ tako, da nam določa novi zakon uradno obliko, po kateri bomo izpolnjevali naše notranje in zunanje odnose. Tako bomo razčistili nekatere nejasnosti, ker smo bili do sedaj v negotovosti, katera od organizacijskih oblik je pra-vi lna. N podREBARAC 35-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda in praznik dela smo proslavili dostojno in slovesno. V programu na tovarniškem dvorišču ie uspešno nastopila tudi mladinska folklorna skupina. (Foto: P. Riznič) Vse o bolniški v prvih treh mesecih letošnjega leta V preteklem letu je v naši delovni organizaciji na bolniško do 30 dni odpadlo 4,8 %, nad 30 dni s porodniško pa 7,1 % od skupnega fonda delovnega časa (skupni fond 2,330.925 ur, bolniška do 30 dni 145.278 ur in nad 30 dni 214.380 ur.) Za izplačilo nadomestil osebnih dohodkov delavcem, ki so na bolniški do 30 dni (neposredno v breme podjetja) je bilo v gospodarskem načrtu za leto 1975 planirano 942.615 din, a izplačano 1,320.092 dinarjev, to je 40 % nad planiranim. To je kar lepa vsota, ki bi jo lahko uporabili za kaj drugega, na primer za reševanje perečih stanovanjskih problemov, za investicije ali druge naložbe ali za dotacije našim organizacijam, društvom, krožKom ; sindikat, mladina, Rdeči križ, industrijsko gasilsko društvo, šport, kul-turno-umetniške skupine itd.). Denar bi lahko uporabili morda za izlete, za nagrade najboljšim delavcem in podobno. Od sredstev v znesku 1,344.927 din, ki so planirana v gospodarskem načrtu za leto 1976 za nadomestilo osebnih dohodkov zaradi boleznin do 30 dni, bi lahko s skupnimi napori zmanjšali bolniško in tako privarčevali dobršen del sredstev. Razen konkretnih ukrepov za zmanjšanje bolniške in sprejetega plana gospodarskega načrta za leto 1976 je v januarju letos v naši D O. izvedena tudi anketa o bolniški. Žal anketne liste niso izpolnili vsi delavci, del anketnih listov pa tudi ni bil pravilno izpolnjen. To delno zmanjšuje popolnost ankete. Odgovori dovolj zgovorno ilustrirajo mnenje o bolniški. Na prvo vprašanje, kaj je glavni vzrok za tako visok procent bolniške v naši delovni organizaciji, so delavci odgovorili: - 27 % anketirancev, da gre to pripisati neodgovornosti posameznikov, ki bolniško izsilijo oziroma nenamensko porabijo; - 22 % pripisuje to slabi organiziranosti sprejema zavarovancev in preveliki izgubi časa v zdravstvenih domovih ter preblagemu kriteriju zdravstvene službe; - 19 % vidi vzrok v nezadostni kontroli delavcev na bolniški; - 13% zaradi materialne nezainteresiranosti za zmanjšanje bolniške; - 11 % zaradi nezadostne zdravstvene preventive, varnostne in higiensko-tehniene zaščite na delu; - 6 % zaradi splošnega slabega zdravstvenega stanja delavcev; - 3 % anketirancev je izrazilo drugačna mnenja. drugo vprašanje, kaj je mogoče v realnih mejah storiti, da se v letu 1976 občutno zmanjša izguba delovnih ur zaradi bolniške, so menili: - 31 % anketiranih, da je potrebno izdelati in sprejeti pravilnik oziroma dopolniti že obstoječi samoupravni akt za stimulativno nagrajevanje tistih delavcev, ki v teku meseca nimajo izostankov z dela; - 28 %, da je treba v pristojnem zdravstvenem domu pooblastiti zdravnika, ki edini lahko verificira bolniški stalež, da se skrajša čakanje, da se časovno določi preglede v zdravstvenem domu (ambulanti), oziroma da se po možnosti ti pregledi organizirajo v tovarni; - 22 %, da se pooblasti komisijo, ki bo v sodelovanju s KSS in zdravstveno službo občasno neposredno kontrolirala delavce na bolniški (dvomljiva bolniška), a zoper kršilce je treba podvzeti stroge disciplinske ukrepe ter jim ne izplačati nadomestila OD; - 19 %, da se v realnih mejah izboljšajo delovni in drugi pogoji, zaščita na delu in izobraževanje. Na tretje vprašanje, ali je v DO nujno potreben socialni delavec, je 52 % anketiranih odgovorilo z DA. Na četrto vprašanje, kaj je še potrebno storiti za izboljšanje varstva pri delu in zmanjšanje nesreč pri delu, je splošno mnenje, da je potrebna večja disciplina v izvajanju členov samoupravnega sporazuma in pravilnika o varstvu pri delu, da je potrebno poostriti odgovornost posameznikov, posebno pa neposrednih vodij-mojstrov, vodij TOZD in direktorjev sektorjev in služb, a zoper kršilce, brez izjem, strogo ukrepati v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev in o odgovornosti delavcev v združenem delu. Kakšni so rezultati, doseženi glede zmanjšanja bolniške do 30 dni v I. trimesečju 1976, je najbolj razvidno ob primerjavi z istim obdobjem lanskega leta v prvi tabeli. Pri skoraj istem številu zaposlenih je bila izguba delovnih ur zaradi bolniške do 30 dni v I. trimesečju 1975 44.156 ur, (izplačano 379.284,40 din, v I. trimesečju 1976 pa 29.015 ur (izplačano 332.271,85 din). Razlika v izplačilih ni tako občutna, saj so bili osebni dohodki v letu 1975 znatno nižji od OD v letu 1976, je pa visoka v delovnih urah, saj je bil v I. trimesečju 1976 za 15.141 ur manjši izpad ali za približno 34 %. Resda je v I. trimesečju 1975 bilo večje število odsotnih z dela zaradi gripe, je pa dejstvo, da so ukrepi in splošni napori za zmanjšanje bolniške do 30 dni imeli svojo težo. Samo zaradi ilustracije še nekaj podatkov o bolniški do 30 dni v novembru in decembru 1975. Bolniška do 30 dinje dosegla 12.358 ur in 115.553,00 din izplačil v novembru in 11.015 ur oz. 108.984,00 din izplačil v decembru 1975. Čeravno so rezultati glede zmanjšanja bolniške do 30 dni (rezultati bi bili natančnejši, v kolikor bi FRS vodil evidenco bolniške do 30 dni ločeno: bolniška in nega družinskega člana) vidni in ovrednoteni, s tem še ne moremo biti zadovoljni, posebno če te podatke analiziramo in primerjamo s planirano izgubo delovnih ur (izpadi) zaradi bolniške do 30 in nad 30 dni, ki smo si jih načrtovali in vsi sprejeli z gospodarskim načrtom za leto 1976. DOSEŽENA IZGUBA DELOVNIH UR IN IZPLAČANA NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV ZARADI BOLNIŠKE DO 30 DNI V I. TRIMESEČJU (VKLJUČNO NEGA DRUŽ. ČLANA) TOZD MESEC POPRHC. St. IZGUBA NADOMESTILO OD POPREC. St. IZGUBA NADOMSTILO OD ZAPOSLENIH DEL. UR DIN ZAPOSLENIH DEL. UR KODRANKA JANUAR 148 2244 18.569,75 128 824 7.372,00 IN VOLNA FEBRUAR 142 1324 10.515,40 127 448 5.075,80 MAREC 130 1248 9.681,20 126 1168 10.087,20 PLETILNICA JANUAR 103 1220 10.154,95 107 928 11.551,00 FEBRUAR 104 1248 10.651,30 108 488 5.297,80 MAREC 108 616 9.820,45 108 777 8.237,55 BARVARNA JANUAR 86 1160 11.361,50 94 1032 6.247,15 FEBRUAR 86 648 5.602,45 94 504 8.834,55 MAREC 86 1040 11.849,00 93 488 5.944,20 KONFEKCIJA JANUAR 335 4824 38.996,10 333 3862 34.211,85 METLIKA FEBRUAR 345 2904 25.696,55 351 1410 20.319,80 MAREC 347 3640 26.553,60 351 2424 23.500,75 KONFEKCIJA JANUAR 228 2412 17.777,50 229 1616 18.189,60 ČRNOMELJ FEBRUAR 225 2784 19.609,90 231 1244 24.1 83,20 MAREC 223 1852 19.393,95 229 1352 13.708,10 KONFEKCIJA JANUAR 127 1528 1 1.735,75 128 432 4.715,30 MIRNA PEC FEBRUAR 127 516 4.883,00 127 280 6.245,80 MAREC 127 1284 11.725,10 127 744 8.195,45 KONFEKCIJA JANUAR 149 2008 13.491,80 142 872 8.811,20 DOBOVA FEBRUAR 149 1696 14.805,20 142 1016 10.376,80 MAREC 151 1392 12.434,00 143 2488 23.929,60 IZOBR. JANUAR 10 - - 10 — — CENTER FEBRUAR 10 48 589,70 11 - - MAREC 10 — - 11 — — DSSS JANUAR 275 3020 29.555,70 274 1408 20.424,50 FEBRUAR 273 1756 15.953,75 270 987 10.344,70 MAREC 273 1744 17.877,10 262 2223 35.667,95 SKUPAJ JANUAR 1461 18416 151.642,75 1445 10979 1 1 1.522,60 FEBRUAR 1461 12924 108.307,25 1461 6377 90.678,45 MAREC 1455 12816 119.334,40 1450 11664 130.170,80 1 I. TRIMESEČJE 1459 44156 379.284,40 1452 29015 332.371,85 >LAN FONDA DELOVNEGA ČASA PO TOZD ZA LETO 1976 IN PLANIRANI IZPADI ZARADI BOLEZNIN (IZ TABELE 11 GOSP. NAČRTA ZA 1976) SKUPNI FOND TOZD DEL. CASA (UR) DLL. UR KODRANKAIN VOLNA 280.576 PLETI LN1CA 238.928 BARVARNA 208.240 PLANIRANA IZGUBA ZARADI: BOLEZNIN DO 30 DNI BOLEZNIN NAD 30 DNI DEL. UR % DEL. UR % 6.784 2,5 6.784 2,5 8.088 3,5 6.932 3 10.070 5 6.042 3 KONFEKCIJA METLIKA 819.808 KONFEKCIJA ČRNOMELJ 506.352 KONFEKCIJA MIRNA PEČ 291.536 KONFEKCIJA DOBOVA 309.072 IZOBR. CENTER IN DSSS 607.184 SKUPAJ 3.249.196 27.750 3,5 71.360 9 17.140 3,5 39.178 8 7.458 3 19.737 7 10.462 3,5 20.924 7 14.681 2,5 23.490 4 103.433 3 194.447 6 DEJANSKI IN PLANSKI PROCENTI BOLNIŠKE DO IN NAD 30 DNI V I. TRIM. LETA 1976 DEJANSKI ODSTOTEK BOLNIŠKE TOZD MESEC SKUPAJ 1'OND DO 30 DNI KODRANKA 1 DEL. ČASA (UR) 23.472 UR 824 % 3,5 IN VOLNA II 21.908 448 2 III 23.152 1168 5 PLETI LNICA I 19.408 928 4,8 II 18.846 488 2,6 III 19.901 777 3,9 BARVARNA 1 17.201 1032 6 II 16.573 504 3 111 17.083 488 2,9 KONI . I 60.929 3862 6,3 METLIKA 11 61.365 1410 2,3 111 65.039 2424 3,7 KONI . 1 41.422 1616 3,9 ČRNOMELJ 11 40.210 1244 3,0 Ul 41.704 1352 3.2 KONI . I 23.318 432 1,9 MIRNA PEČ II 22.287 280 1,3 III 23.288 744 3,2 KONI . 1 26.171 872 3,3 DOBOVA 11 25.070 1016 4,1 111 25.888 2488 9,6 l/.OBR. I 1.840 - - CENTER II 1.904 - — 111 2.024 - - DSSS I 50.230 1408 2,8 11 46.515 955 2 111 37.726 1495 4 SKUPAJ 1 263.91 1 10974 4,2 11 253.978 6325 2.5 111 255.805 10936 4,3 NAD 30 DNI PLANIRANI % BOLNIŠKE UR % DO 30 DNI NAD 30 DNI 1816 7,7 1728 7,9 2,5 2,5 1736 7,5 992 5,1 1028 5,5 3,5 3 1040 5,2 1000 5,8 1004 6 5 3 1000 5,9 6052 9,9 5948 9,7 3,5 9 5716 8,8 2848 6,9 3252 8,0 3,5 8 3768 9.0 1260 5,4 1344 6,0 3 7 1284 5,5 3040 11,6 3174 12.7 3,5 7 2412 9,3 184 10,0 184 9,7 2,5 4 184 9 3324 6,6 3734 8 2,5 4 2000 5,3 20516 7,8 21396 8,4 3 6 19140 7,5 BolniSka do 30 dni je glede na I. trimesečje 1975 v I trimesečju leta 1976 nižja za 34 'Z, je pa še vedno višja od planirane v gospodarskem načrtu za leto 1976. Iz tabele 3 je razvidno, da so nekateri tozdi znatno nad planirano bolniško, to so: TOZD Kodranka in volna, Pletilni- 1975 1976 Mesec Del. ur Mesec Del. ur bolniška bo ln. nad nad 30 dni 30 dni Januar 15.370 januar 20.516 Februar 14.032 februar 21.396 Marec 19.938 marec 19.140 Skupaj 48.340 61.052 ea, Barvarna in posebno TOZD Konfekeija Dobova. Bolniška nad 30 dni (od 1. 4. 1976 dalje izplačila nadomestil osebnib dohodkov je v podjetju, ne več pri skupnosti socialnega zavarovanja) je v primerjavi z istim obdobjem 1975 izredno visoka. Vse TOZD in DSSS so v odstotkih nad planom. Opomba V pripravi je analiza po TOZD in DSSS glede vzrokov za takšno povečanje izgube delovnega časa zaradi nege družinskega člana, spremstva in boleznia Kar se tiče odsotnosti z dela zaradi porodniških dopustov, je Nezgode (nesreče) 1975 Skupno število nezgod 32 Od skupnega števila št. nezgod na delu 28 št. nezgod na poti 4 Resnost 11,7 Pogostnost 2,2 Število izgubljenih del ur 3016 Iz števila izgubljenih delovnih ur je razvidno, da se je v I. trimesečju 1976. leta v odnosu na isto obdobje 1975 stanje znatno popravilo (45% manjša izguba deL časa). Čeprav je Razlika pri skoraj istem številu zaposlenih je 12.712 ur letos število delavk znatno večje, saj je to logično glede na to, da naša delovna organizacija zaposluje nad 76 % žensk, predvsem mladih. In na kraju še pregled nesreč pri delu: L trim. 75 13 12 1 1672 I. trim. 1976 14 8 6 768 bilo več nezgod v 1. trimesečju 1976, je število nezgod (nesreč in njihova resnost) na delu znatno manjša v primerjavi s I. trimesečjem 1975. D. Z. OBETAJOČ ZBOR Na prvomajski proslavi je zapel tri pesmi tudi zborček naše poklicne šole. Tovarišica Nenadičeva mi je povedala, da dekleta rada pojejo. In to je lepo in prav. Človek je vesel vsakršnega novega rojstva, dekletom lahko le čestitamo za trud, pogum in za lepo zapete pesmi. Nepravični bi bili, če ne bi pohvalili tudi folklorne skupine. Mladi so zaplesali kot se spodobi, škoda je le, da ni bilo zraven tudi tamburašev. Toda le-ti imajo velike težave z nakupom prepotrebnih instrumentov. Denarja ne morejo nikjer izvrtati, so si pa nekateri člani ansambla sami kupili glasbila. Preporodu amaterizma bomo morali posvečati veliko več pozornosti, če ga hočemo obdržati in ga razšititi. Prijetno je bilo slišati učenke poklicne šole, ki so zapele tri pesmi. Le tako naprej, dekleta, da vas bomo še večkrat slišali in da nas boste še večkrat razveselile! (Foto: P. Riznič) Večni stražarji Naše prostovoljno industrijsko gasilsko društvo deluje že več kot petnajst let in člani so v tem času dokazali, da je več kot potrebno. Med najstarejšimi gasilci je prav gotovo Jože Pirkovič, poveljnik industrijske gasilske čete, ki je o delu in načrtih društva povedal naslednje: „Prepričan sem, da je naša 55-članska vrsta pod vodstvom poklicnega gasilca Martina Fira ta čas med najboljšimi v občini. Zavedamo se, da se nam ogenj ali katastrofa ne bosta napovedala, zavoljo tega smo na „večni straži". Ker se zavedamo, da „stare“ kosti ne bodo mogle v nedogled streči cevem, brizgalnam in drugim gasilskim pripomočkom, skrbimo za podmladek. Zategadelj smo dosedaj pripravili vrsto tečajev, seminarjev in vaj, na katerih novi, pa tudi stari člani društva izpopolnjujejo svoje znanje. To pa ni vse. Z gasilskimi spretnostmi seznanjamo vse zaposlene. Pomagamo si s kratkimi nekajurnimi tečaji. Zaenkrat smo z našim delom zadovoljni, zlasti zato, ker so se v zadnjem času začele za naš ,,šport" zanimati tudi ženske. Pred leti se je lahko Beti postavila z močno žensko desetino, ki se na tekmovanjih ni ustrašila skorajda nobene moške vrste, danes pa je za gasilstvo zagreta le ena, in kot kaže, bomo prav z njeno pomočjo poživili žensko gasilsko vrsto. Zdi se mi, da bo najbolje, ko bomo po vseh tozdih organizirali trojke in desetine, morda kdaj kasneje pa bomo razmišljali še o novi obliki organiziranja ženskih gasilskih vrst...“ Jože Pirkovič, gasilec s 25-letnim stažem, je med drugim povedal, da je njihovo društvo sorazmerno dobro opremljeno. Premore lastni avto in vso najnujnejšo opremo, in kar je najvažnejše, odlično se razume s „so-sedi“, predvsem z Novo-teksovimi gasilci. Ob skupnih vajah si izmenjujejo izkušnje, spoznavajo se z gasilskimi pripomočki, kajti nihče ne ve, kdaj lahko njihova naprava odpove. Izhajajoč iz načela, da je družbena samozaščita pravica in dolžnost vseh občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti in da so naše TOZD podpisnice (po občinah) družbenega dogovora o družbeni samozaščiti se postavljajo pred nas številne naloge in aktivnosti v okviru samoupravnih pravic in dolžnosti s ciljem, da preprečujemo vsa delovanja: — ki ogrožajo ustavno ureditev in teritorialno nedotakljivost, — ki ogrožajo oblast delavskega razreda in delovnih ljudi ter njihove samoupravne pravice, — ki ogrožajo samoupravno ekonomsko osnovo družbe, družbeno in zasebno premoženje, — ki razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodovsin narodnosti, ki ogrožajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe, — ki kršijo in kratijo samoupravne in druge pravice ter svoboščine občanov, socialistično moralo, kakor tudi druge priznane socialistične vrednote, tako da: varujemo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borimo proti raznim zlorabam in izkoriščanju, — se borimo proti vsem pojavom, katerih cilj je razbijati bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in proti pojavom, ki ogrožajo pridobitve NOB, — varujemo družbeno premoženje in skrbimo za osebno varnost delovnih ljudi in občanov, — se borimo proti gospodarski kriminaliteti, proti zlorabam pri razpolaganju z družbenim premoženjem, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju, — skrbimo za preventivne ukrepe za zaščito proti elementarnim nesrečam in epidemijam, — skrbimo za varovanje javnega reda, splošne ter prometne varnosti delovnih ljudi na svojem območju, — skrbimo, da z ustreznimi socialnimi, vzgojnimi in drugimi dejavnostmi opravimo v svoji sredini vzroke za kriminalne in druge asocialne pojave, — s primernimi oblikami množične vzgoje razvijamo var- nostno kulturo med delavci naših TOZD in delavci skupnih služb, socialistični patriotizem in zavest o pomenu varnostne službe, — nudimo svojo pomoč državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne varnosti občanov, vzdrževanja javnega reda in mira, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj, — dajemo pristojnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom pobude za reševanje problemov varstva družbenih vrednot in opozarjamo na smeri in oblike preventivnega delovanja. Področje delovanja družbene samozaščite, kakor je razvidno iz nekaj zgoraj naštetih aktivnosti, je zelo široko in pestro. To je obrambni mehanizem, ki varuje človeka, družbo in samoupravljanje ter vse vrednote, ki izhajajo iz naše družbene ureditve. S krepitvijo družbene samozaščite v naših TOZD in v D. O. ter z našim aktivnim in zavestnim delovanjem na vseh področjih bomo dali velik osebni prispevek k boljšemu poslovanju in splošnemu izboljšanju osebnega in družbenega standarda, kar je najboljši odgovor vsem našim sovražnikom. Poleg odbora za LO in družbeno samozaščito podjetja ter pododborov v TOZD, pri nadaljnjem razvoju družbene samozaščite v TOZD in v DSSS morajo imeti pomembno vlogo sindikalne organizacije, odbori samoupravne delavske kontrole in ostali družbenopolitični dejavniki v TOZD in v D. O. ter vsi delovni ljudje, ki jim je varovanje naštetih vrednot pri srcu. Objektivno in vsestransko informiranje delovnih ljudi, utrjevanje in dopolnjevanje varnostne kulture naših delavcev, seznanjanje delavcev z delovanjem sovražnika in njegovimi metodami, nadaljnje razvijanje samoupravljanja in povečana odgovornost vsakega posameznika je največji porok, da se bo v naši delovni organizaciji v družbeno samozaščito vključila večina delovnih ljudi. Družbena samozaščita je sestavni del samoupravnih odnosov in mora biti ves čas sestavni del vsakodnevnega samoupravnega delovanja delavcev in njihovih samoupravnih organov. - V SR Sloveniji je v pripravi tudi zakon o družbeni samozaščiti. Ta zakon bo spodbuda za nadaljnjo akcijo, saj bomo morali družbeno samozaščito v TOZD in v D. O. v skladu s tem zakonom pravno normirati, tako da bo vsakdo poznal svoje mesto in obveznosti v njej. Do takrat pa bodo ta vprašanja pravno urejena s pravilnikom o družbeni samozaščiti v naši delovni organizaciji. Da bi manifestirali podružab-ljeno skrb za varnost kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov praznujemo vsako leto TEDFN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, in sicer v tistem tednu, ki vključuje 13. maj. Poleg organiziranja proslave (v občini, delovni organizaciji ali temeljni organizaciji združenega dela) tedna varnosti in družbene samozaščite praznujemo lahko tudi z organiziranjem svečane seje pristojnega samoupravnega organa, s publiciranjem aktivnosti in uspehov na področju družbene samozaščite, ter tako, da se podelijo pohvale in priznanja. D. Ž. Marsikdo meni, da je delo v telefonski cenuaii prijetno. V resnici pa je precej drugače, saj morajo biti telefonistke ves čas zbrane, prijazne, pri iskanju telefonskih številk okretne, itd. Oblike varčevanja in najetje kreditov za stanovanja IdllKU VMKUU UULfl IUU1 JJJ5UJ11U pil organizaciji združenega dela. Le tako bo gradnja končana hitreje in z manj težavami. TONE TOMC Podružnice Ljubljanske banke na območju Slovenije so sprejele nov pravilnik o varčevanju in dajanju 1. MAJ-VRSTA PRIREDITEV Mednarodni praznik dela 1. maj smo proslavili v Metliki z vrsto kulturnih prireditev. Osrednja proslava, posvečena tudi obletnici OF, je bila v domu Partizana. Na akademiji je bil pester kulturni program, ki so ga pripravili pevski zbor osnovne šole, člani literarne skupine mladinskega kluba ter metliška godba na pihala. Pomemben dogodek je bila podelitev priznanj O F in državnih priznanj organizacijam in posameznikom. Priznanje OF je dobila ob svoji 20-letnici tudi Beti, vendar bo priznanje izročeno 26. novembra ob proslavi 20-letnice naše delovne organizacije. Proslavljanje prvega maja smo zaključili s kresom na Veselici, ob katerem se ja zbralo veliko ljudi, predvsem mladih, JANEZ ŽELE kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Po tem pravilniku lahko vsakdo sklene pogodbo z banko, s katero se zaveže, da bo namensko varčeval za nakup, popravilo ali gradnjo stanovanja. Po preteku varčevalne dobe dobimo poleg vrnjenih prihrankov še posojilo, katerega višina je odvisna od varčevalne dobe in višine prihrankov. Ne glede na to, ali varčujemo z enakimi mesečnimi zneski ali z enkratnim pologom, je odstotek posojila na privarčevani znesek večji, čim daljša je doba varčevanja. Na primer: varčujemo tri leta z mesečnimi pologi po 1.000 dinarjev. Po treh letih dobimo vmjen svoj prihranek 36.000 dinarjev z 2 % obrestmi. Poleg tega imamo pravico do kredita v višini 160% na privarčevani znesek, če gradimo v okviru organizirane stanovanjske graditve ali 140 %, če gradimo izven usmerjene in organizirane stanovanjske graditve. Če ne upoštevamo obresti, imamo po treh letih na razpolago 93.600 dinarjev za gradnjo v okviru organizirane graditve ali 86.400 dinarjev za gradnjo izven organizirane stanovanjske graditve. Druga oblika varčevanja za stanovanja je enkratni polog. To je navadno večji znesek denarja, ki ga vežemo pri banki za določeno število let. Če ta znesek vežemo na tri leta, dobimo poleg pologa še 200 % posojila za gradnjo v okviru organizirane graditve ali 180 % za gradnjo izven organizirane stanovanjske graditve. Čakalna doba 10 mesecev 18 mesecev 24 mesecev 36 mesecev % posojila od zneska vezanih sredstev do 175 % do 210% do 250% do 290 % Organizacija združenega dela lahko sklene z banko pogodbo tudi za vezavo določenega zneska, ki ga vplača v desetih enakih zaporednih mesečnih obrokih. Tudi na podlagi tega dobi pravico do posojila. To posojilo se lahko porabi: a) za nakup najemnih stanovanj za člane delovne skupnosti, b) znesek posojila se lahko razdeli v obliki stanovanjskih posojil graditeljem stanovanjskih hiš. Tako smo na kratko prikazali vse oblike in možnosti varčevanja in najetja kreditov za stanovanja. Kdor ima namen graditi hišo, mu priporočamo, naj najprej nekaj let namensko varčuje z enakimi mesečnimi zneski. Posojilo, dobljeno na podlagi varževanja, veliko koristi vsakemu graditelju. Poleg tega pa Poleg varčevanja vsakega posameznika, kot je opisano zgoraj, lahko organizacija združenega dela pogodbeno veže svoja prosta stanovanjska sredstva pri banki za dobo najmanj pet in največ petindvajset let. S tem dobi po določeni čakalni dobi pravico do posojila. Višina posojila je odvisna od višine vezanih sredstev in čakalne dobe. Betko ima besedo Na naših sestankih mrgoli tujk. v dokaz za to smo zapi šali tuje besede, ki so bile iz govorjene na sestanku kole gija v pičlih petnajstih minu tah (sestanek je sicer traja pet ur in trideset minut) organoleptično, parametri konstatacija, trend, nonsens varianta, kontrolor, centrali zirati, kompletno, diskusija konsultacija, avtomatsko konkretno, situacija, toleri rati, regulirati, akceptirati reorganizacija plana, bonifi cirati, defekt, faza, registri rati, kontakt, moment, pro cent, generalna rešitev, in strument, vkalkulirane arbiter, komplicirati, našte lati, limitirati, korigirati procedura, stimulans, klasi ficirati, fascikel, struktura fauš, potencirati, epilog diskusije, realna številka team, selekcija, nesinhro nizacija, fleksibilno, aspekt in tako dalje. Zakaj po domače, če lahko tuje? Prednostna lista prosilcev za družbena stanovanja je bila objavljena nekaj številk nazaj, danes pa smo nekaterim od čakajočih zastavili vprašanja, kot: kakšno je trenutno vaše stanovanjsko stanje, ste že kdaj pomislili na gradnjo lastne hiše in kaj bi bilo treba po vašem storiti, da bi se zadeve okrog stanovanjske izgradnje izboljšale, pospešile? J majhno, premajhno. Mislim, da je pri nas vseh premalo samoiniciative, premalo vloženega lastnega truda. V najtežjem položaju so prav gotovo mlade družine. Pri točkovanju je danih preveč točk za izobrazbo in premalo za leta službe. Najbrž bo treba slej ko prej popraviti dosedanji pravilnik, kajti še zdaleč ne ustreza razmeram. Resnica pa je tudi, da je kvadratni meter stanovanjske površine zelo drag. V naši občini pa še posebno. ILIJA SAJATOVIČ: Stanujem v družbenem stanovanju, ki ni zračno ne sončno. To je le sobica z urejenimi sanitarijami. Vse skupaj je VILMA SLOBODNIK: V Beti delam že devetnajst let. Trenutno stanujem v garsonjeri z osemnajstletnim sinom. Na gradnjo hiše sem sicer že večkrat pomislila, toda denarja ni. Zdaj, ko je sin že odrasel, bi se morda skupno lotila zidanja. Pomanjkanje stanovanj vnaša med ljudi nemir, prepire, negotovost in slabo voljo, kar se gotovo pozna tudi pri delu. Odločiti bi se morali za delo ob prostih sobotah, če hočemo zbrati več sredstev. Drugače se bo vlekel problem v nedogled. MILENA BADOVINAC: V podjetju sem pet let. Z možem in hčerko stanujemo v župnišču. Imamo sobo, kuhinjo ter sanitarije, ki pa so stran od teh prostorov. Ja, gradnje bi se lotili, a ni denarja nikoli dovolj. Mislim, da ne bi bilo neumno, ako bi vsakdo od prosilcev varčeval, iz skupnih sredstev pa bi se dodelili primerni krediti. Po izplačilu le-teh bi bilo stanovanje last posojilojemalca. To se mi zdi najpametnejša rešitev. DANICA BELAVIČ: V Beti delam trinajsto leto. Z družino - dva otroka in mož — stanujemo v enosobnem družbenem stanovanju brez kopalnice. Prostor je precej vlažen. Da bi pričeli z gradnjo hiše, ne moremo niti pomisliti. V pravilniku o dodeljevanju stanovanj je preveč poudarjena izobrazba in premalo zvestoba kolektivu. JANKO BELA VIČ: Ne bi odgovarjal na vprašanja, o katerih je že govorila moja žena. Bi pa predlagal, da bi se zbirala sredstva v solidarnostnem skladu. Tako bi se problemi hitreje reševali. To pa je nujno potrebno, ker so problemi več kot pereči. STANKO KRIZ (Foto: Tone Bezenšek) Izkušnje že dalj časa kažejo, da so prav glasila delovnih skupnosti eno najbolj branih, uspešnih in razširjenih sredstev za informiranje. Zavoljo tega je društvo SRS za boj proti raku pred kratkim poslalo uredništvom tovarniških listov vrsto poučnih prispevkov naših vidnih strokovnjakov o posameznih vrstah raka. Avtorji izredno zanimivih prispevkov so odstopili svoje honorarje v korist boja proti raku, in naše uredništvo se je na enem izmed zadnjih sestankov odločilo, da bo v posameznih številkah v celoti objavilo prejeto gradivo. Slovenskemu društvu za boj proti raku se uredništvo najtopleje zahvaljuje za poslane članke v upanju, da bo „Vezi-Io“ pomagalo pri prizadevanjih v boju proti raku. Rak na dojki Med boleznimi, ki jih s skupnim imenom označujemo kot rakaste, je rak na dojki ena najpomembnejših. To pomembnost bolezen zasluži zaradi nekaterih neugodnih značilnosti: gre za vrsto raka, ki zelo pogosto, če ne celo najpogosteje, prizadeva ženske, ki so komaj dobro zakoračile v četrto desetletje življenja; zdravljenje raka na dojki je navadno dolgotrajno, neprijetno in -neredko brez uspeha; odkrivanje raka na dojki je v zgodnjem razvojnem obdobju bolezni težavno. Rak na dojki vznikne iz celic žlez, namenjenih izdelavi mleka, ali pa iz celic izvodil, po katerih prispe mleko iz žleze. Razumljivo je, da tako zgodnjega dogajanja ne moremo opaziti drugače kot z drobnogledom. Sčasoma pa moremo tako spremembo otipati, ker se bolno tkivo loči od zdravega po trdoti. Ni pa redko, da se začne bolezen v več predelih v dojki ali v obeh dojkah hkrati. Zaradi enostavnosti sledimo poteku ene same rakaste zatrdine: s svojo rastjo uničuje zdravo tkivo dojke, vraste se v kožo, ki se vname ali celo razpade, tako da se na tem mestu pojavi rana. Po drugi strani pa se razraste rakavina tudi v steno prsnega koša in povzroči, da se bolni organ povsem zraste s podlago. Čeprav torej rak prej ali kasneje uniči dojko, v kateri je zrasel (ne pozabimo tega, kadar govorimo o kirurškem zdravljenju raka na dojki!), pa je vendar bolezen usodnejša zaradi neke druge lastnosti: celice rakavine lahko zapuste in tudi praviloma zapuščajo kraj, kjer so nastale, in se po mezgovničnem in krvnem obtoku selijo v pazdušne bezgavke in notranje organe. Na srečo ne najdejo vedno ugodnih tal za naselitev in rast, pogosto pa se to zgodi. Ja- sno je, da delovanje organa, v katerega se je naselila rakavina, slabi in končno preneha. Kaj to pomeni pri kakem življenjsko potrebnem organu, ni treba posebej povedati. Zdravljenje raka na dojki je odvisno od njegovega obsega in razsežnosti. Dokler sodimo, da je rak zajel le dojko in njeno najbližjo okolico, naravnamo zdravljenje le v ta predel, bodisi da ga odstranimo z operacijo, bodisi da zavremo rast rakavine z obsevanjem z ionizirajočimi žarki. Pri tem velja načelo, da je kirurška odstranitev bolezni zanesljivejša kot pa njeno uničevanje in zaviranje z obsevanjem. Kadar pa najdemo znake razsoja v notranjih organih, takrat posvetimo vso pozornost zdravljenju zasevkov in se manj oziramo na obolelo dojko. Pri zdravljenju zasevkov, ki so praviloma številni, uporabimo spoznanje, da vplivajo na rast rakavine zavirajoče ali pospešujoče nekateri hormoni, izločki spolnih žlez. Vrsta zdravilnih postopkov temelji na tem spoznanju, pa naj gre pri tem za odstranitev žlez, kjer hormoni ostajajo, ali pa za preprosto vnašanje teh snovi v telo. Poleg tega so v zadnjih desetletjih našli vrsto kemičnih spojin, ki prav tako uničujejo rakaste celice, predvsem s preprečevanjem njihove delitve. Te snovi imenujemo citostatiki. Seveda bi bila ta zdravila idealna, če bi prizadevala le rakaste celice, ne pa tudi zdravih. Tako pa se ta zdravila hitro sprevržejo v strup, če niso v veščih rokah. Ves čas žc besedujemo o zdravljenju. Kaj pa je z ozdravljenjem? Rak na dojki je zahrbtna bolezen in zato težko govorimo o zdravljenju. Govorimo pa lahko o obdobju, ko je bolnica brez znakov bolezni, govorimo lahko o obdobju, ko sicer najdemo znake bolezni, vendar bolnici ne povzročajo težav in podobno. Ne izmikamo se odgovoru o ozdravljenju, lc pojasniti moramo, kaj ozdravljenje v našem primeru sploh pomeni Zaradi enostavnosti odgovora recimo takole: čc začnemo zdraviti bolnice z rakom na dojki v tako imenovanem zgodnjem stanju bolezni, lahko računamo, da jih bomo srečali čez deset let brez znakov bolezni osmero od deseterice. Ce pa začnemo zdraviti raka na dojki v napredo-valnem stanju, ne moremo pričakovati, da bi sploh katera teh bolnic dočakala deset let. Iz tega preprostega odgovora je moč razumeti, zakaj toliko in vedno znova govorimo o zgodnjem odkrivanju raka na dojki. Drugi vzrok velikega zanimanja za zgodnje odkrivanje raka na dojki pa je dejstvo, da je zgodnje odkrivanje te bolezni izredno težavno, kot je nasprotno zdravljenje take zgodaj odkrite bolezni razmeroma preprosto in -uspešno. Upoštevati moramo, da ni vsaka zatrdina v dojki rak, nasprotno, rak je vir neznatnega dela za-trdin, ki se pojavljajo v dojkah. Zato moramo omeniti sicer nenevarne zgostitve žleznega tkiva dojk, kar učeno imenujemo mastopatije ali displazije. Te spremembe so odraz delovanja organov z notranjim izločanjem, predvsem jajčnikov, skrivajo pa nevarnost, da zaradi njih prezremo rakasto zatrdino. Upoštevati moramo še resnico, da nobena od danes znanih, enostavnih preiskovalnih metod, ki jih lahko na široko uporabljamo, ne more zanesljivo pojasniti, kakšna je narava zatrdine v dojki. Pred nedavnim je morda v javnosti zbujala take upe rantgen-ska preiskava dojk. Ta način preiskave je postal sicer eden od temeljnih preiskovalnih načinov dojk, za množično uporabo, kot je to primer pri fluorografiji, pa ni primeren. Pri odkrivanju raka na dojki imamo opraviti s skoraj nepregledno množico sprememb, pri katerih mo- ramo ločiti nevarne od nenevarnih. Pri tem si moramo pomagati z nekaterimi medicinskimi ugotovitvami, da rak na dojki prizadeva določen del žensk pogosteje kot druge. Med značilnosti tega dela žensk sodi starost nad 35 let; rak na dojki je pogostejši pri ženskah, ki niso nikoli rodile ali pa so prvič rodile po 30. letu starosti. Ženske, katerih mater ali sestro je prizadel rak na dojki, pogosteje zbole za to boleznijo. Raka na dojki večinoma odkrijejo bolnice same. Žal pa jih več kot polovica pride pozno na zdravljenje. Zenske navadno vedo za spremembo v dojki mesece in mesece, ne gredo pa k zdravniku, misleč, da spremembi ne velja posvečati pozornosti, ali pa zato, ker prav dobro slutijo nevarnost, boje pa se izvedeti resnico. Očitno je, da moramo teh nekaj dejstev posredovati našemu prebivalstvu, predvsem pa seveda ženskam; prepričati jih moramo, da ni izgubljen čas, ki ga posvetijo mesečnemu pregledu lastnih dojk; prepričati jih moramo, da velja prepustiti zdravniškim rokam vse spremembe v dojkah, pa naj gre za zatrdine, izcedek iz bradavic, „vnetja“ v dojkah ali v koži dojk, ki v mesecu dni ne izginejo. Nedvomno pa je potrebno prepričati ženske, da je treba premagati strah pred trenutkom, ko bo morda zdravnik povedal neugodno resnico. Bolj ko bodo premagovale ta strah, manj bo resnica o raku na dojki neugodna in manj usodna. Dr. JURIJ LINDTNER Rak na maternici VEČ KAKOR 90 ODSTOTKOV BOLNIC Z ZAČETNO OBLIKO BOLEZNI LAHKO POPOLNOMA OZDRAVI Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih in na dojkah, takoj za tem pa na želodcu. Na leto zboli v Sloveniji okrog 300 žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak ženska spolovila ali vrat maternice, kjer je sploh najpogostejši, ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje. Pravi vzroki za nastanek raka na vratu in telesu maternice nam še niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in meški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine sc trudijo, da bi s svojimi z nanstveno-raziskovaln imi št udijami čimprej odkrili povzročitelje rakavih obolenj. Tehnični napredek in ogromno število znanstvenikov ter tehnikov ob sočasni neprecenljivi finančni podpori je rodilo sen človeštva, da bi se človek lahko sprehodil po luni. Zato tudi pri rakavih obolenjih lahko upamo na skorajšnji uspeh. Zenska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iz nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krvavkasti izcedki po občevanjih. V takih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da bi že od 18. leta dalje hodila vsaj enkrat na leto na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žensko stal življenje, ker je tako zamudila pravočasni začetek zdravljenja. Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologom o vseh svojih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pregledom, ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti lego in velikost posameznih ženskih spolovil. Nato pregledamo še s tako imenovanim zrcalom vso nožnico in maternični vrat. S posebno optično povečevalno napravo, ki ji pravimo kolposkop, lahko na sluznici nožnice in materničnega vratu pregledamo normalno sluznico in lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mikroskopom poiščemo morebitne bakterije. Poseben bris pa napravimo iz materničnega vratu in kanala ter njegov razmaz preiščemo z mikroskopom, da bi po odluščenih celicah ugotovili, ali gre za morebitne sumljive predrakave ali rakave celične spremembe na vratu ali telesu maternice. Ce odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponoven pregled. Vse te preiskave so neboleče; že zaradi tega je strah pred njimi neutemeljen. Ce pri mikroskopskem pogledu brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka, potem napotimo tako bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Čim prej odkrijemo predrakave spremembe ali začetnega raka, tem laže in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo! Žal pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah ali sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti - znanilci raka - sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje. Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obsevanjem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih. V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso izostali Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrgle v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne krvavitve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši. Zenske, ki so umrle za rakom na maternici, so si, žal, velikokrat same ukrojile (Nadaljevanje na 8. strani) I Pred kratkim je obiskal Belo krajino predsednik CK ZKS France Popit. Obiskal je metliško kmetijsko zadrugo in se pogovarjal s komunisti metliških tekstilnih podjetij Beti in Komet. Zaposleni v naši organizaciji so tovariša predsednika seznanili z delom, načrti in težavami podjetja, največ besed pa so na skupnem sestanku namenili združitvi obeh podjetij Na sliki: z obiska v vinski kleti. V belih haljah so gostje (od leve proti desni) predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, predsednik CK ZKS France Popit in Rado Močivnik, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS. Misli ob volilnih konferencah Občinska konferenca ZKS Metlika je na svoji 10. seji ocenila volilne konference OOZK ter krepitev ZK v občini po VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ. Iz gradiva povzemamo le nekatere misli: Ne gre zanemariti dejstva, da se je pripravam in izvedbam volilnih konferenc pristopilo z vso resnostjo. Priprave so potekale na vseh nivojih organiziranosti ZK v občini. Konference so potekale po programu, ki ga je sprejel komite in to v veliki večini v drugi polovici decembra 1975 ter nekatere v prvi polovici januarja 1976. Iz poročil osnovnih organizacij je razvidno, da so vse obravnavale idejno in kadrovsko krepitev v svoji sredini. Ob tem je pomembno omeniti rezultate, ki smo jih dosegli v kadrovski, idejni in organizacijski krepitvi ZK v občini po VII. in X. kongresu. V tem obdobju je bilo sprejetih 99 novih članov, kar predstavlja več kot 30 % novega članstva z ozirom na stanje pred kongresi. Število članov ZK v občini je preseglo 400, tako, da je okrog 8 % prebivalstva nad 15 let v ZK. Od novosprejetih članov je 75 mladih, 41 žensk, 46 neposrednih proizvajalcev, 9 prosvetnih delavcev. Nastali so pogoji za ustanovitev 00 ZK v Zdravstvenem domu, Domu počitka in Postaji milice. Ponovno je potrebno opozoriti na kriterije za sprejem v ZK. Ti so jasno opredeljeni v kongresnih dokumentih in jih morajo 00 ZK dosledno upoštevati V želji, da bi se osnovne organizacije kadrovsko krepile, so nekatere delno odstopale od postavljenih kriterijev. Žal nekateri še mislijo, da si bodo s članstvom v Z K pridobili neke privilegije in podobno. Sprejemanje v ZK mora biti načrtno, to je naša stal- na naloga in ob upoštevanju vseh norm, ki smo jih opredelili v statutu ZKS in ostalih kongresnih dokumentih. Izredno velikega pomena za delo ZK v naši sredini je, da osnovne organizacije posvetijo več pozornosti tovarniškim odnosom med člani ZK. Ozračje za neposredni tovariški dialog ponekod še ni ugodno. V nekaterih osnovnih organizacijah in vodstvih ter pri posameznikih je še zmerom premalo kritike in samokritike kot načina razpletanja družbenih vprašanj in problemov v naši družbi. To je svojevrstni politični birokratizem, ki ima svoj zunanji izraz v zapletenosti našega jezika, v ponavljanju starih resnic; posledice pa se kažejo v prepočasnem urejanju problemov, ki težijo naše delovne ljudi, v samovolji posameznikov itd. Opozoriti je potrebno tudi na pojave politikanstva, spletkarjenja in širjenja neresnic, kar je tuje ZK in proti čemer se moramo komunisti najodločneje upreti v sleherni sredini. Pojavljajo se tudi težave, ker nekateri komunisti niso pripravljeni sprejemati družbenih in političnih funkcij. Osnovne organizacije so dolžne, enakomerno obremenjevati svoje člane in tiste, ki iz neupravičenih razlogov funkcije zavračajo, pokličejo na odgovornost. Takšni pojavi in odnosi hromijo uspešnost dela ZK in se jim moramo v naslednjem obdobju odločno postaviti po robu. Tiste člane ZK, ki opozoril ne bodo sprejemali, bo potrebno odstraniti iz ZK, kajti le tako bomo še naprej ustvarjali in krepili moralno čisto ter idejno in akcijsko enotnost občinske organizacije ZK. Informacija o glasbeni mladini Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbena in vzgojnoizobraževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samoupravljal-cev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo. Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti - animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjam in v inozemskih glasbenih kampih. Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega število 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti glasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjalcih in poudtvarjalcih, ocenjuje nove plošče in glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti in jih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe. Če komu smrdijo noge... Takole od časa do časa me kdo pobara, zakaj naše Vezilo ni takšno, kot bi moralo biti. Ko drezam vanj, mi pove, da pač ne odraža življenja v našem podjetju, da so članki vodeni in neotipljivi, da obstaja vrsta problemov, o katerih pa molčimo kot grob. Ugotovitvi ne bi oporekal, ker sem istega mnenja. Bi pa uporabil že zelo izgubljene besede, da je pač Vezilo naš list in da je dolžnost nas vseh narediti ga za našo tribuno, za naš obraz, če hočete. Z golo ugotovitvijo si ne moremo dosti pomagati, če nismo pripravljeni česa sami prispevati za izboljšavo stvari. A ko komu smrdijo noge, odpravi smrad tako, da jih vtakne pod pipo, če nismo zadovoljni z vsebino glasila, napišimo sestavek, razgalimo nepravilnosti okrog sebe, pohvalimo, kar se pohvaliti da, zastavimo pero in si izpihajmo dušo, kajti filozofiranje v meglo ne razprši nejasnosti, ampak jo še bolj zavije v temino. Naš namen pa je, menim, razčiščevanje zadev, kuhanje jeze v samem sebi kaj hitro privede do čira na želodcu, obraz nam postane bel, v bolnišnici pa pripravljajo posteljo, ki je trikrat prezasedena. Nož zareže, ne da bi sodelavci vedeli, kako smo bili kot strokovnjaki zapostavljeni, brez možnosti napredovanja, kako se nam je godila strašanska krivica pri sestavi prednostne liste prosilcev za družbena stanovanja in kako nismo dobili povrnjenih stroškov za prevoz na delo. O teh zadevah lahko napiše članek le človek, ki to doživlja na lastni koži. Taliko bolj je čudno, ker se še ni zgodilo, da bi v predalu ostal članek, ker ni bilo prostora za njegovo objavo. T. G. Nadaljevanje s 6. strani svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom. Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji ncdoletnosti nujno potrebujejo. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo, naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi redno na ginekološke preglede! Doc. dr. sc. dr. STOJAN HAVL1ČLK Rak nožnice in zunanjega splovila BOLJE, DA OBIŠČETE ZDRAVNIKA DANES KOT JUTRI Rak v nožnici in na zunanjem spolovilu se pri ženskah razmeroma redko pojavl ja. Najdemo ga v 6 do 7 odstotkih vsega raka na zenskih rodilih in spolovilih. Kljub redkosti raka na teli organih moramo biti vendarle pozorni, da ga, če se ta pojavi, čimprej odkrijemo. Nožničncga raka ni lahko odkriti, saj raste zahrbtno v nožnici, skrit našim očem, ženski pa na začetku ne dela nobenih težav, Ruka na zunanjem spolovilu pa vidimo že od samega začetka, tako kot raka na koži, in ga torej lahko /godal odkrijemo. Ruka nožnice najdemo navadno meti 40 in 65 letom starosti. Nastane pri ženskah, ki so imele že prej kakšne spremembe v nožnici: odrgnine po pesarilh, brazgotine po porodih ter razjede zaradi različnih vnetij (npr. pri spolnih boleznih, tuberkulozi ali drugih pogostih vnetjih nožnične sluznice). Ženska, ki se ji razvija rak v nožnici, lahko kmalu opazi močnejše belo perilo. Kasneje opazi na perilu krvave srage ali Šibkejše krvavitve, podobne vodi Iz.pru-nega mesa, neredko pa se krvavitvam pridruži še ohčuiek tujka, v nožnici. Krvavitve so seveda neredne. brez zveze z mesečnim perilom In zlasti pogostne pri spolnem obče- Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka VidetiC, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bra-čika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urad-nttt: Toni Gaiparie, tohnični urednik: Janez Pezelj. Izdaja Belokranjika trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tisk KNJIGOTISK Novo mesto vanju. Sprva majhna zatrdlina v nožnici navadno hitro razpade v razjedo; rakava rašča pa prodira v okoliš-no tkivo in organe - v črevo, mehur in tudi zunaj male medenice. Zasevki se najraje najprej zasejejo v bezgavke v dimljah in drugod v medenici. Raka v nožnici zdravimo navadno tako, da vstavimo v nožnico radij, če pa prodre rak že v okolje, obsevamo obolelo mesto od zunaj z žarki radioaktivnega kobalta. Včasih nam pomaga pri zdravljenju tudi nož, vendar dajemo radioterapiji prednost. Če rak še ni posebno razvit, je možno dokončno ozdravljenje. Vzrok slabili uspehov je predvsem to, da ženske prihajajo na zdravljenje pozno, dostikrat šele tedaj, ko je rak že zajel zadnje črevo in mehur. Rak na zunanjem spolovilu sc pojavi sprva kot zatrdlina, bradavica ali razjeda, ki ne boli, temveč povzroča morda le nenehne neprijetne občutke: srbi, peče in solzi. Nezdravljena novotvorba se kasneje razbohoti, hkrati pa se širi v sosednje in globlje ležeče organe: nožnico, v mehur in danko ter v bezgavke v dimljah. Raka na zunanjem spolovilu najdemo najpogosteje pri ženskah od 60 let starosti navzgor, redkeje pri mlajših. Razvije se zlasti rak pri ženskah, ki so higiensko zanemarjene. Opažamo, da se razvije najraje iz že poprej spremenjene kože ali sluznice: na razjedah po vnetjih ali brazgotinah po poškodbah ter na starostno spremenjeni koži in sluznici. Raka na zunanjem spolovilu zdravimo kirurško ali pa radiološko. Operacijam dajemo prednost. Lahko ozdravljiv začetni rak na zunanjem spolovilu se zanemarjen sprevrže v hudo oziroma neozdravljivo bole-ze n. Za raka nožnice in zunanjega spolovila lahko trdimo, da ga pripelje do neozdravljivega stanja nepazljivost bolnic in zanemarjanje opozorilnih znamenj, kot so: iztok, neredne krvavitve, srbenje, pekoče bolečine in pa seveda opuščanje rednih vsakoletnih zdravniških pregledov, ki so za zgodnje odkrivanje raka na ženskih spolovilih in rodilih prepotrebni že kar od 25 letu starosti dalje. C e smo že sami malomarni v opazovanju lastnih bolezenskih sprememb, prepustimo to skrb vsaj zdravniku. V Sloveniji zabeležimo na leto okoli 25 novih primerov teh dveh rakavih obolenj. Žal pa je več kot polovica od teh že toliko razširjenih, da je uspešnost zdravljenja dvomljiva. Številka sicer res ni velika,glede na možne hude posledice pa naj se ob tem zamisli vsaka Slovenka: bolje, da obiščem zdravnika danes kot jutri, du ne bo prepozno. Doc. dr. sc. dr. ANDRLJ KOCIJAN, specialist-ginekolog Rak na jajčnikih in jajcevodih USPEHE ZDRAVLJENJA BOMO IZBOLJŠALI, ČE BO VSAKA ŽENSKA PO 30. LETU STAROSTI PRIHAJALA DVAKRAT NA LETO NA GINEKOLOŠKE PREISKAVE Jajčnik Je organ z. zelo pomembno reprodukcijsko nalogo. Sestavljajo ga raznovrstne celice, ki imajo izredno velike in raznotere sposobnosti. Zato sc iz jajčnikovih celic lahko razvije zelo veliko različnih tvorb ali bul. Več kakor vsaka peta izmed teh bul je zločesta - rak! Rak jajčnikov zavzema več kot 15 odstotkov vseh rakavih spre- memb ženskih spolovil. Register raka za Slovenijo zapiše vsako leto več na novo ugotovljenih primerov raka na jajčnikih. Leta 1950 jih je registriral 41, leta 1955 61, leta 1965 83, leta 1966 106, leta 1972 pa že 118 primerov. Rak na jajčnikih se lahko prične razvijati v vsaki starosti, vendar je največje število bolnic, ki se pridejo prvič zdravit, starih od 45 do 65 let. Bolezen se začne in napreduje zelo dolgo brez znajenj in skoro ne povzroča težav. Zaradi lege jajčnikov v osrednjem delu spodnje trebušne votline in zaradi jajčnikove enake trdote kot jo imajo drugi organi v mali medenici, začetne spremembe na jajčnikih z običajnimi zdravniškimi pregledi le s težavo ugotovimo. Zato prihajajo bolnice z rakom na jajčnikih pozno k zdravniku in zato splošni zdravniški pregled lc redko odkrije bolezen v začetku ali v zgodnji razvojni stopnji. Tako prihajajo bolnice na zdravljenje po večini v poznem, napredovalnem stadiju bolezni. Uspešno zdravljenje je tudi pri sedanji medicinski znanosti odvisna predvsem in skoraj edino od stopnje razširjenosti bolezni ob pričetku zdravljenja. Zato bomo uspehe zdravljenja izboljšali le, če bo vsaka ženska po 30. letu starosti prihaja la dvakrat na leto na ginekološke preiskave, četudi bi se počutila zdravo! OPOZORILNA ZNAMENJA Le poredkoma se pojavijo pri začetnem napredovanju raka na jajčnikih nevšečnosti - nekakšna opozorilna znamenja. Ta so sprva neznačilna in ne povzročajo tolikšnih motenj, da bi jih bolnice ne mogle prenašati ali da bi zaradi njih' iskale zdravniško pomoč. Nanje bomo opozorili zaradi boljše osveščenosti naših žensk, da si bodo tudi take nevšečnosti pravilno tolmačile in zanje poiskale čimprej razjasnitev pri zdravniku. Take nevšečnosti so: napetost v trebuhu, ki se trajno povečuje in je od menstrualnega ciklusa neodvisna; tope bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so stalne in se povečujejo; nerodnosti v zvezi z menstruacijo, ki postajajo vedno bolj izrazite; bolečine v spodnjem delu trebuha, ki redno nastopajo pri težjem fizičnem delu. Težave pri izpraznjevanju črevesja in pri občevanju. Vsa ta znamenja ne pomenijo večje nevarnosti, če se pojavijo enkratno ali pa samo pred perilom, sicer pa so lahko znamenje za nastajanje nule. Ko se pojavijo izrazita in dobro zaznavna znamenja, kot so hitro naraščanje trebuha, pogostno tiščanie na vodo, težave pri izpraznjevanju mehurja, prebavne težave, predvsem zaprtja, hujšanje in stalno draženje na kašelj, je bolezen nuvadno že zelo napredovala in se raz.sejala po organih trebušne votline in celo zunaj nje. Bula luhko zaradi velikosti potiska trebušne organe iz prirojene lege in moti njihovo delovanje. Tekočina, ki se pri tej razvojni stopnji bolezni pogosto nabira v trebušni in celo v prsni votlini, opisane težave še poveča. Seveda je uspešno zdravljenje v tako napredovalnem stanju bolezni nemogoče. Operativno ne moremo odstraniti vsega rakavega tkiva, druga zdravljenja pa imajo pri tej vrsti raka le začasen ali samo blažilen uspeh. Zato ponovno poudur-jamo, da je tudi pri tej obliki raka, kot je pri ruku nasploh, uspeh zdravljenju odvisen od stopnje razširjenosti bolezni v začetku zdravljenja. POSTOPKI ZA ZGODNJE ODKRIVANJE BOLEZNI Poleg običajnega ginekološkega pregleda opravimo še pregled skozi črevo, ginekološki pregled v različ- nih položajih in pregled v narkozi. Bris in pregled izločkov iz nožnice ter iz maternice nam le redko pokaže pozitivni razultat, to je rakave celice. Bolj zanesljive preiskave so pregled notranjosti trebušne votline s posebnim optičnim instrumentom - laparoskopom in rentgenske preiskave s kontrastnimi sredstvi. Če nam vse te preiskave ne pojasnijo diagnoze, se odločimo, ne da bi odlašali, za poizkusno operacijo. ZDRAVLJENJE Vrste zdravljenja so: operacija, ionizirajoče obsevanje, citostatiki in kombinacije le-teh. Vrsto zdravljenja izberemo predvsem po stopnji razširjenosti bolezni, po starosti ter po splošnem zdravstvenem stanju bolnice in po histoloških značilnostih rakavih celic. V začetnih stadijih vedno operiramo, pri napredovalih bolezni pa bolnico najprej obsevamo. Bolnico nato zdravimo še s citostatiki, in če seje razširjenost bolezni po takem zdravljenju zmanjšala ter postala dostopna za operacijo, še operiramo. Najboljše uspehe imamo pri bolnicah, kjer smo začeli z zdravljenjem v začetku ali zgodnji razvojni dobi bolezni. Pri teh dosegamo petletno prcživelost v več kot 80 odstotkih. Ce začnemo zdraviti, ko sc je bolezen že razširila po trebušnih organih, je odstotek petletnih preživetij znatno manjši, to je okoli 1 5 odstotkov. Pri bolnicah, ki smo jih začeli zdraviti, ko se je bolezen razširila že zunaj trebušne votline, naprimer v prsno votlino, pet let preživi lc nta-lokatera. Uspehi zdravljenja začetnega stanja bolezni so se izboljšali, ko smo po operaciji začeli vbrizgavati v trebušno votlino radioaktivno zlato Au. Uspehi napredovalne bolezni pa so se nekoliko izboljšali po tem, ko smo pri ponovnih operacijah začeli odstranjevati čimveč rakavega tkiva in nato zdravljenje vztrajno nadaljevali s citostatiki. Rak na jajcevodih je mnogo manj pogosten. Med raki na ženskih spolovilih odpade nanj komaj pol odstotka. V začetku bolezni tudi ta nima znamenj. Pri napredovanju pa se lahko kmalu pojavi znamenje, ki je za raku na jajcevodih zelo značilno, ni pa obvezno. To je precej tekoč iztok, rumenkasto-jantarske barve. Pojavi se v nožnici in počasi narašča. Vsa druga znamenja so enaka kot pri raku na jajčnikih. Pri postopku za zgodnje odkrivanje in spoznavanje raka na jajcevodih dobimo v brisu iz nožnice sluzi pogosteje rakave celice. Zdravimo precej operativno. Obsevanje z ionizirajočimi žarki in zdravljenje s kemoterapevti-ki je znatno manj uspešno Ce hočemo izboljšati uspehe zdravljenju ruka na jajčnikih in jajcevodih, moramo pričeti zdraviti bolezen v začetku. To pa je odvisno od zdravstvene prosvetljenosti naših žensk bolj kot od drugih zdravstvenih dejavnikov. Zato so tako važne redne polletne ali vsaj letne ginekološke preiskave. Prof. dr. sc. dr. RADO POLJANSLK, ginekolog-onkolog