Dolžnostih izvod.
Z	i P. n. Licejska knjižnica.
*
S® dim, četrt leta 16 di». Izven jugusiaryc. Cel© leto 120 din. Inserati eli oznanila se sssnsžcnajo po dogovoru; pri večkratnem tfeseslranju primeren popust. Upravništvo «f8*ejcroa naročnino, inrserate in reklamacije. Telefon interurban št 113.
*TRAŽA
Heedvisen piiitiin list za slatensfio Ijadstfs
Poštnina plačana v gotovi«!
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo hi peždk Uredništvo in upravništvo je v Meriba«^ Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mosa govoriti vsaki da» samo od 11. do 12.«aKb Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prostat Telefon intemrban št 413.
45. štev.
Maribor, dine 12. januarja 1923.
Letnik XV.
Obrambni svet
Francozi so spravili skupaj 9 divizij, ogromni artilerijski park, da zasedejo ruhrsko ozemlje. V nekaterih nemških mestih že izgleda kakor ob prvem času svetovne vojne. Vsa prometna sredstva je zavzela francoska vojska, uradi in šole se zapirajo, družine se tlačijo skupaj, da se za francoske oficirje najdejo stanovanja. 24 vlakov s francoskimi četami je že odšlo v ruhrsko ozemlje, v Porenje pride okrog 45.000 mož, večinoma Spahi ji (vojaštvo iz francoskih afriških kolonij). Nemško prebivalstvo je mirno in vlada se bavi s spomenicami, ki protestirajo proti zasedbi ter zahtevajo mednarodno razsodišče. Nemčija smatra francosko akcijo za kršitev versailleske pogodbe.
Težko je govoriti o uspehih nemšiuh spomenic. Kje je mednarodni forum, ki bi rešil to zadevo in vse druge spore? — Oni, ki so sestavljali, oziroma diktirali mirovne pogodbe, so si že davno navzkriž. Konference potekajo brezplodno ena za drugo in ravno pariška kon ferenca, ki se je bavila z reparacijskim vprašanjem, se je posebno klaverno razšla. Spor med Francijo in Anglijo je vedno ostrejši. Lloyd George piše v nemške liste ogorčene članke proti Francozom.
Ko so velesile videle, da iz Angore ni prišla koza, ki bi se dala striči in molsti, temveč trdoglav kozel, ki se zna postaviti po robu, ko se francoski in angleški kapitalisti niso mogli zedinili, kako bi složno izkoriščali mosulske petrolejske vrelce, so lozansko konferenco odgodili in sedaj se tri ali štiri velesile trgajo za Mosul.
Grška, kot imperijalislično orodje Anglije je v boju s Turki doživela hud poraz in na znotraj se je tako razmajala in razbrzdala, da si je nakopala mržnjo celega sveta.
Novi režim je trebil prednike s svojo krvavo justice, od vseh strani so prihajali protesti, v Londonu, v Parizu in Lozani se je izrekla nezaupnica vojaški grški vladi, ta je pa ostala, ostale so kričeče, desolatne razmere v tej državi, ker ni mednarodnega foruma, ki bi vsem tem protestom dal zaslombo in izvršujočo moč, če bi bilo treba. Grčija zopet mobilizira, gre proti Carigradu, da . nazaj zopet — bežala.
Zunanji minister dr. Ninčič je prišel iz Lozane s slabim poročilom, da država SHS med antanto nima prave opore, da se je Francija v marsičem tudi na njeno škodo zvezala fh sporazumela z Italijo in da je za nas v vsakem oziru prav težko v sedanji evropski politični zmedi.
Po dolgi razpravi o vnanjepolitičnem položaju je ministrski svet sklenil, da se s «kraljevo naredbo« ustanovi «državni obrambni svet«, ki naj ga tvorijo ministrski predsednik, vojni minister, ministra vnanjih in zunanjih zadev, ministra za finance in za promet ter šef generalnega štaba. Državnemu obrambnemu svetu je prideljeno številno tehnično osobje. Poslovati začne takoj.
Nadaljna poročila javljajo, da razpolaga ta obrambni svet že z vsoto 800 milijonov dinarjev, ki jih je prejšnja narodna skupščina dovolila za nabavo orožja in vojaških potreb sploh. Ta kredit pa ne bo zadostoval, in zato imajo že davno pripravljena v miz-nicah dva velika načrta za dve posojili: eno češko, da bo mogla tvrdka Skoda v Plznu začeti pri nas z izdelovanjem orožja, drugo pa francosko za nabavo tehničnega materijala.
To se da izbrati iz raznovrstnih vesti iz Beograda. Tu najdemo to, tam drugo, potem pa ugibaj, sklepaj in sestavljaj, kaj točnega pa nihče ne, ali bolje rečeno, ne pove, ker imamo parlamentarizem svoje vrste.
Izgleda, da je temno evropsko politično obzorje. Pašičevi vladi prav posebno povoljno. Vojni minister je pripravil nov vojni zakon ali «ustrojstvo vojske«, ki hoče hujšo militarizacijo, kot jo je nameraval Kaiser Viljem v zadnjih nemških naporih koncem leta 191/.
Militarizirati hoče Jugoslavijo, vse kar leze in gre, kar stoji in leži: moški od 8. do 60. leta, da bi se najprej doma in po šolah, potem pa po kasarnah pripravljali na vojno ter nazadnje zopet doma do svoje smrti čakali na poziv vrhovne vojaške komande, ženske od 16. do 50. leta za službo in prisilno delo v raznovrstnih vojaških obratih in za fronto, poleg tega pa še vsa podjetja, tovarne, vsaka obrt in vso privatno lastnino.
Šestnajst izrazitih belorokcev je dobilo generalski čin in cela vrsta vojnih nakupovalcev, mešetarjev, li-ferantov in komisarjev se je z obilnimi dijetami razbežala po svetu. Vse to brez kontrole, brez nevarnosti kake odgovornosti, ker so časi nevarni, situacija napeta in nad vsem tem generalštabna tajnost.
Oboroževanje stane mnogo denarja in edini ustavni činitelj, ki more in sme vladi dovoliti tako ogromne izdatke, je parlament. Sicer stoji nekje v ustavi, da vojno napove kralj, toda v ustavi stoji tudi, da sredstva za armado in vojno dovoljuje edino le parlament. Naša vlada pa vpostavlja nekak «Oberster Kriegsrat« prav v dobi, ko je parlament razpuščen, in si dovoljuje milijardne izdatke v dobi, ko so poslanski mandati ugasnili in so člani bivše narodne skupščine v volilni agi-
j ladji! Tako neustavno in neparlamentarno ni postopala j nikdar niti avstrijska vlada na podlagi § 14, ki je bila i v vojaških zadevah včasih zelo brezobzirna.
Današnji odločilni politiki so že davno zanesli po-j Itiko v vojsko, ker jo hočejo spraviti v roke politične i stranke. Radikali imajo «belorokce«, demokrati so ime-j ii pa «črno roKo.« In danes, ko vladajo sami radikalci, j je naravno, da z vsemi sredstvi skušajo utrditi nad-j moč sebi zveste bele roke v vojski ter z njo vojsko udiniti za vsak slučaj svoji stranki. Pašič ima z vojsko svoje posebne namene.
To je v vsakem slučaju nedopustno, kakor je nedo ■ pustno tudi to, da se brez parlamenta določajo vojaški krediti. Sedanji Obrambni svet je že prava diktatura ; ter zasmeh vseh načel parlamentarizma in skrajni čas ! je že, da si najširši sloji Jugoslavije predočijo, koliko škoduje narodu in državi politika Pašičeve vrste, po-rodičarji, belo- in črnorokci in vsi drugi, ki spadajo v to družbo — umazanih rok. V tem spoznanju naj nastopi jugoslovanski narod pri volitvah dne 18. mar-; ca in če pomeče, odkloni in obsodi dosedanje vladi-novce, ki sami ogrožajo mir ter vso temno in krvavo obzorje še celo izrabljajo v svoje strankarske svrhe, bo postavil najboljši in najuspešnejši «obrambni svet« za j sebe in za vso državo.
Politični položaj.
Ministrski svet kot agitacijski odbor radikalcev.
j Ministrska seja v sredo zvečer je bila v glavnem posve-I cena volilni agitaciji radikalne stranke. Ministri so se j - pogovarjali ,kako bodo pregovorili tega in onega svo-! jega kandidata, ki hoče biti po vsej sili nosilec liste in I ne srezki kandidat. Tako je tudi minister pravde Lazi-I ca Markovič naletel na nevarnega tekmeca v osebi nekega Ivaniševiča, ki hoče biti prvi na listi. Ministri so rekli, da bodo o tej listi in o drugih kandidatskih prepirih še večkrat sejali. Potem so prišli na južno Srbijo i in Macedonijo .«Izvirno« iz Beograda poroča: «Glede i Macedonije in južne Srbije je sklenil ministrski svet, j da se radi komitaške akcije ojači orožništvo in da sc I izmenjajo nesposobni uradniki, ki so največ krivi ne-I zadovoljstva med prebivalstvom. Definitivni sklepi v tem pogledu se bodo izvršili, ko prevzamejo svoja mesta novi veliki župani.« — To se pravi: radikalni žandarji, radikalski uradniki in končno še radikalski veliki žu~ I pani, da se vse zgodi po volji radikalskih ministrov in I kandidatov.
Korupcija pri preskrbi Črnegore. Na seji ministrs-I kega sveta, ki se je vršila v sredo zvečer, se je prečitalo ; ludi poročilo o gospodarskem in socialnem položaju v \ posameznih krajih, kjer je potrebna preskrba prebival-! stva z živili, zlasti v Črnigori. Ministrski svet je sklenil, da se ima dosedanja urava v Črnigori čimprej odstraniti in da se naj razdelitev živii poveri novi pokrajinski upravi. To se je zgodilo radi tega, ker so imeli doslej večinoma demokrati upravo v rokah, ki so uganjali pri razdelitvi živil strankarsko politiko in razdeljevali živila samo pristašem svoje stranke. Ministrski svet je po veril vso zadevo finančnemu ministru, ki bo stopil v stik z dr. Lazo Markovičem in ministrom za socialno politiko Peričem v svrho izdelave pravilnika za razdelitev živil. V resnici bo pa stvar ostala, kakor je bila. Oskrba revnega črnogorskega prebivastva bo zopet v strankarskih rokah. Prej so delili prehrano demokrati samo svojim pristašem, sedaj jo bodo pa radikali.
Iz volilne borbe. Sremski radikalci so zelo neza-I dovoljni s kandidati, katere je Sremu Pašič vsilil. Naj-j prej je hotel vriniti svojega sina in ko so tega od-j klonili, tudi niso prišli boljši za njim. Posebno neza-I dovoljni so s popom Janjičem in pa z bivšim poštnim ministrom Miladinovičem. Urednik radikalnega lista «Srbija«, ki izhaja v Mitroviči, g. Rašovič se je celo tako razljutil, da je kar na enkrat zapustil uredništvo ter šel med Protičeve pristaše. — Pašič se pripravlja na agitacijo in sicer misli spustiti svoj prvi veliki govor koncem lega tedna v Novem Sadu. — Nosilec radikalne liste v Beogradu bo najbrž le Pašič in ne sedanji finančni minister Stojadinovič, kakor se je najprej nameravalo. Stojadinovič premalo «vleče«, s Pašičem pa upajo pobiti demokrate ter opozicijonalne liste. — Republikanci pričakujejo dobre uspehe v Črni gori, kjer bo republikansko listo volila vsa masa, ki se je poprej izrekla za komuniste. Republikance bodo tudi po Srbiji volili komunisti, če bi vlada zatrla novo ustanovljeno delavsko stranko ter izvrgla njeno listo. Delavski list v Beogradu je že zaporedoma zaplenjen od policije. Sodnija je že parkrat ukrepe policije ovrgla, pa kaj to pomaga, list le ni izšel, tako je vladno-strankarska reak-! cija dosegla svoj cilj. — Volilna korupcija pri sestavi 1 volilnih imenikov, o kateri smo že zadnjič poročali, je j vojvodinske Madžare tako udarila, da najbrž ne bodo mogli samostojno nastopiti.
Finančni minister varčuje. Finančni minister Stojadinovič je nakazal začetkom meseca predsedniku parlamenta samo pol milijona dinarjev za plače uslužben-
I eem in parlamentu mesto zahtevanega celega milijo-i '‘• Minister je tudi zahteval, naj se izplačuje dnevnice j le upravnemu odboru, članom finančnega odbora pa ne, j ker ta kljub temu, da je v permanenci, ničesar ne dela! i Samoradikalni vladi dela največ preglavic finančni od-\ bor, ki nikdar noče imeti kvoruma, da bi se izglaso-I vali od vlade zahtevani krediti. Prej je vladna koalicija j složno rušila parlament ter kršila vsa parlamentarna načela, v odborih in odsekih je namestila svojo glasovalno mašino, sedaj pa, ko vladajo sami radikalci, so tudi stare glasovalne mašine neuporabljive in minister jih hoče zdaj spet naviti s tem, da jim odteguje denar.
Spori v Hrvatskem bloku. Volilna agitacija je na Hrvatskem v polnem teku. V Hrvatskem bloku je došlo do globokega razkola. Stranke, ki tvorijo Hrvatski blok, so pričele medsebojno borbo in sicer radi Radičeve republikanske seljačke stranke, ki gre v volitve samostojno; Frankovci so stopili v volilni boj z glavnim argumentom, da je Radič kriv hrvatskih neuspehov, ker sploh ni pošiljal spomenice Hrvatskega bloka na določena mesta in jih pustil obležati v predalih svoje pisalne mize ali pa jih je k večjemu dal v prepis nekaterim neslužbenim listom tujih držav. Radičevci zopet trdijo, da ni imela politika spomenic radi tega uspeha, ker se je na mednarodnih konferencah ugotovilo, da se frankovci vežejo z neprijatelji antante, v prvi vrsti z Madžarsko. Hrvatska zajednica, v kateri so zbrani intelektualci Hrvatskega bloka, še ni stopila v volilni boj. Kakor že poročano, je imela 6. in 7. t. m. posvetovanje, s katerega je poslala Radiču spomenico, v kateri zahteva, naj nastopi Hrvatski blok pri volitvah skupno. Ako Radič ne bo sprejel tega predloga, bo proglasila Hrv. zajednica popolno abstinenco. Prepir med radičevci in zajedničarji je nastal v prvi vrsti radi kandidatur v Dalmaciji. Med dalmatinskim seljaštvom so delali radi čevci in za to bi radi tudi samostojno nastopili, zajedničarji pa hočejo, da nastopi skupen blok in da se mandati razdelijo po starem razmerju.
Dve zemljoradniški stranki. Zemljoradniška stran ka se je razbila in sedaj nastopata oba dela samostojno. Levičarska struja Avramoviča zboruje od včeraj v Veliki Plani, dočim imajo poslanci s svojimi privrženci svoj kongres v Beogradu. Za Avramovičevo razredno-kmetsko strujo je veliko zanimanje v nekaterih delih Srbije, v Bosni in Bački, dočim se naslanja poslaniška skupina na polkmetske in celo meščanske elemente v severni Srbiji proti Beogradu. To drugo skupino imenujejo pravi srbski seljaki «moskovsko« seljaštvo, ker je v njej toliko gospode, ki stanuje v najdražjem beograjskem hotelu «Moskva.«
Obsodba dr. Sime Markoviča je potrjena in kakor poročajo beograjski listi, je bil poslanec dr. Markovič že odpeljan v jetnišnico Požarevac v Srbiji, kjer sta zaprta tudi njegova tovariša in komunistična poslanca Vlado čopič in Nikola Kovačevič. Guje se tudi, da namerava nova delavska stranka v Srbiji ponovno kandidirati dr. Simo Markoviča in sicer najbrž kot nosilca liste v Beogradu. Bo torej tako, kakor je bilo pri prvih volitvah z Radičem, ki je iz ječe izšel na čelu močnega zastopniškega zbora svoje svranke. Tedaj seveda še ni bilo niti približno toliko reakcije, kot je sedaj. Od sedanje je celo pričakovati, da ponovno izvoljenega dr. Markoviča ne bo pustila na prosto.
Po svetu.
FRANCOSKI MILITARIZEM IN EVROPA.
Neuspeh pariške konference je dovedel Evropo v položaj podoben onemu leta 1914 in ustvaril je situacijo, iz katere bi lahko prišlo do strašnih spletk. Poincare je človek, ki je vodil Francijo v dobi svetovne vojne, Milleranda je potisnil v ozadje in s svojim šovinizmom, ki je hujši od Clemenceau-ovega, dela načrte za poravnavo nemških reparacij, ki niso izvedljivi, samo za to, da dobi zopet priliko, požvenkljati s sabljo. On je predstavnik francoskega militarizma, ki meče svet v nevarnosti vojne, — in vse, kar se dela, se dela v dogovoru z generali, ki so željni oblasti. Samo vojna jim daje svobodne roke, in zato ne more biti nič naravnejšega kot to, da si želijo vojno. Ce bi hotela Francija samo malo popustiti, če bi se le malo približala angleškemu reparacijskemu načrtu, ne bi prišlo do preloma v Parizu, temveč računajoč s stvarnostjo bi se še naprej mirno reševalo reparacijsko vprašanje.
Poincare hoče vojno. V ustvarjanju situacije primerne za vojno mu pa pomagajo: mali zavezniki, zaslepljeni s francoskim zlatom in oboroženi s Creusotovimi topovi, francoski tisk, italijanski fašisti, podkupljeni belgijski politiki in pa oni Nemci (monarhisti), ki z nado gledajo na bodoči ev-
Tipski konflikt. Torej, vojne si ne želijo ravno naj-poštenejši elementi. Ali često vladajo slabi nad poštenimi in tako tudi sedaj ni izključeno, da ne bi mogli slabi in hudobni, podkupljeni in zlobni nagnati naroda v boj. Za koga? — To ne vedo niti oni, ki hočejo vojno in najmanj je to znano francoskim militaristom, Fochu in kompaniji. Do-čim se one. ki hočejo vojno, lahko našteje, je nasprotnikov boja toliko, da se jih ne da pregledati. Proti vojni so kmetje, delavci, pravi intelektualci in z njimi so tudi podjetniki celega sveta razven onih, ki so zaintresirani pri reparacijah. Teh je zelo malo. 1 orej proti vojni so narodi, za vojno pa samo posamezne kaste.
Ali bi bilo sploh mogoče po petletnih bridkih izkušnjah voditi narode v novo vojno proti volji? To je veliko vprašanje. 2e prvi vojni dogodki bi dali nanj svoj odgovor. Avtoriteta vojnih oblasti je padla v vseh državah po vojni tako močno, da je težko verjeti, da bi tudi sama Francija imela dovolj smelosti za oborožitev cele vojske, ker bi se orožje lahko obrnilo proti — boja-željnemu Parizu, kar se je že večkrat zgodilo v francoski zgodovini. Zato dela sedaj Foch poskus s petim delom francoske armade, s 300.000 rekruti! Ta poskus bo odločilen tudi za nastop drugih držav v tem sporu, ki ga je ustvarilo Poincare-jevo društvo, ne more pa biti merodajen, ker mlade generacije, ki ne poznajo vojne, bi že šle slepo na bojišče ter tudi poginile brez vprašanja — zakaj, ne bi pa šli očetje in starejši bratje teh mladeničev. vojaki iz leta 1914—1918, ki poznajo vse vojne grozote. Na to je treba misliti, da ne bo razočaranja!
Položaj je za sedaj še docela nejasen. Gotovo je le, da Francija zasede ruhrsko ozemlje. Ali misli Amerika res posredovati, da se to ne zgodi, je vprašanje. Angleška vlada molči in nekateri iz tega sklepajo, da pravzaprav rada vidi, da si je Francija enkrat resno izvojevala popolno akcijsko svobodo napram Nemčiji, ker bi v tem slučaju Anglija imela svobodne roke napram Turčiji. Večina pa iz odločenega tona angleškega časopisja sodi, da Anglija nameravanega koraka Francije ne odobrava in se drži nevtralno zgolj za to. da pusti Francijo zaiti v nevzdržljiv položaj. — Po vesteh iz Kölna so angleške okupacijske oblasti zabranile prehod angleških čet skozi svojo cono, od druge strani se pa čuje, da so tudi Poljaki ponudili Francozom svojo soudeležbo pri zasedanju in da so v to svrho nabrali že dovolj vojaštva.
Odpoklic nemških poslanikov. Nemška poslanika v Parizu in Bruslju sta bila brzojavno odpoklicana od svoje vlade, kakor hitro je dobila ta uradno obvestilo, oziroma napoved okupacije. Rimski poslanik doslej še ni bil odpoklican, ker nemška vlada še ni dobila uradnega obvestila, da sodeluje tudi Italija pri zasedanju ruhrskega ozemlja. Vlada je poklicala vodje strank in jih podučila o položaju. Obenem jih je obvestila o u-krepih, ki jih namerava podvzeti, ko bo zasedba Es-sena izvršena. Javnosti tega za enkrat ne bo izdala. Državni kancelar jih tudi vsled tega ni priobčil zunanjemu odboru. Zastopniki strank, tudi opozicijonalnih, so soglašali z vladnimi ukazi.
Protiljudske nakane francoske vlade se izražajo tudi v tem, da vlada na eni strani zatrjuje, da nima nobenih namenov kršiti mir in da sploh ne misli mobilizirati letnikov, ki so se udeležili vojne ter delavcev sploh v potrebnih obratih, na drugi strani je pa začela z največjo naglico zapirati vplivnejše osebe komunistične stranke, o katerih ve in pričakuje, da bi vi šile protivojno propagando. Zaprli so celo vrsto komunističnih voditeljev in Poincarejev kabinet se celo pripravlja in posvetuje, kako bi komunističnemu poslancu Cachin vzel imuniteto ter ga tudi stlačil v zapor, da bi militaristi delali brez kontrole.
Fašistovska miiica v Italiji. Mussolini hoče nasloniti svojo moč in oblast na vojaško organiziiane fašiste, ki bi mu bili za vsak slučaj pri roki. Iz italijanskih listov izhajajo nastopne informacije o fašistovski milici: Prvi batalijoni milice morajo biti organizirani dokonča tekoč, meseca. Kar se tiče oficirjev, bodo sprejeti samo laki, ki so se kot častniki udeležili vojne. Nabori se bodo vršili pred komisijami, v katerih bodo sodelovali častniki milice in redne vojske. Uniforma na-skočnih bataljonov bo črna srajca s črnimi našivi, orožje puška in strojnice. Uvede se disciplinarni svet in vojaški kazenski zakonik, S fašistovsko milico — približno -uO.OOO mož — za katero bo država le v izjemnih slučajih kaj prispevala, bo štela državna obrambna sila — jo bo mogoče mobilizirati v 24 urah, petslotisoc mož. V Italijo, ki se oblači v črno fašistovsko srajco, je potoval tudi znani madžarski fašist Štefan Friedrich, da si vse ogleda, ter se kaj nauči za madžarsko reakcijo, ki Mussolinijevo v marsičem celo prekaša. In svet mirnodušno gleda to zarotniško početje, ki hoče strmoglaviti vse pridobitve zapadne đemokiauje in
kulture, zaganjal se je pa v Rusijo, ker je kapitalu vzela politično moč in vpliv.
Najnujnejša zadeva za socijalne demokrate na Dunaju je vprašanje, ali naj mrliče pokopavajo ali sežigajo. Sedaj so kljub liajodločnejšemu odporu krščanskih socijalcev sklenili posebni red ali določbe za se- j žiganje in pridejali, da sežiganje mrličev na Dunaja ni obvezno, temveč fakultativno. Trdijo tudi, da stane sežiganje eno tretino manj, kakor pogreb s pokopan-jem. \ odi tel ji socijalne demokracije pa ne delajo vsega tega iz resnične gospodarske potrebe, temveč le iz mržnje do cerkve, njenih predpisov in običajev. Če nima in ne vidi delavstvo važnejših in nujnejših zadev za svoje pristaše, potem se mora pač dunajskim socijalnim demokratom prav dobro goditi! Najbrž pa bo tako, kakor je pri nas: voditelji bašejo milijone, trpine pa pitajo z : bojem proti «klerikalizmu.«	j
V spomin prvega ustavnega predsednika poljske republike Narutowicza, ki je padel od atentatorjeve krogle, so socijalistični odborniki varšavskega občinskega sveta stavili predlog, naj se v počastitev pokojnika imenuje en trg v Varšavi z njegovim imenom, j Nacionalistični občinski odborniki so pa seveda na- : stopili proti temu predlogu ter ga z večino tudi od- i bili.
Brezposelnost na Angleškem. Glasom uradnih izkazov je na Angleškem bilo ob začetku novega leti en in I pol milijona brezposelnih, torej je brezposelnost naras- ; la v decembru za 130.000.
Angleži vesijo tudi ženske! Dne 9. januarja t. 1. so ; na Angleškem obesili neko Thomson in njenega sg*- ; krivca Bywantersa, ker sta skupno umorila moža. -— Torej tudi napram ženskam zelo uljudni Angleži so nasproti ženskim morilkam prav malo kavalirski!
Direktna parobrodna proga Anglija—Rusija se otvori s posredovanjem družbe White Star Line v najkrajšem času. Več paroplovnih družb je že prosilo rusko vlado za dovoljenje, da bi smele odpreti v Moskvi svoje agenture.
Beležki.
Confiteor slovenskih polieajdemokratov. «Jutro« od 11. I. m. je priobčilo ta le konfiteor: Napredni blok pokopan. Od mnogih strani iz Ljubljane in z dežele dobivamo ogorčene dopise, ki obsojajo znano gospodo okrog «Kmetijskega lista«, ker je preprečila skupen nastop naprednih strank. Mi to ogorčenje razumemo in bi lahko povedali marsikaj izza kulis, kaj je vodilo to gospodo, ki raje privošči klerikalcem več mandatov, nego bi pristala na skupno delo naprednih strank. Vendar iz ozirov, ki jih razume vsak, kdor vidi v klerikalizmu glavnega sovražnika, ne more priobčiti teh člankov in dopisov, če smo se ponižali, radi prenašamo zasmeh, pa naj prihaja od «Kmetiskega lista« ali «Slovenskega Naroda«. Naša vest je mirna, boj nas bo utrdil. — Uboge, ponižne, policajdemokratske ovčice so sedaj pripravljene jirenašati zasmehovanje. Pri vsem tem zasmehovanju tolaži dr. Kukovca, Žerjava in Kramerja «mirna vest« in zavest, do jih bo boj utrdil.
Zakaj sta postavljena ministra za Hrvatsko in Slovenijo? Pod naslovom: «Draginja raste« piše beograjska «Politika«: Gospod Šupilo, minister brez portfelja, odpotoval je v Dalmacijo radi agitacije. Tako poročajo listi o prvem poslu, ki je bil poverjen novemu ministru. Čudni časi in draga delovna moč! — Pred petnajstimi leti, ravno tako pred volitvami, je dal Pašič enemu od današnjih ministrov pet cekinov, da gre med narod, — in to je bila tedaj nagrada za vstop v stranko in pa stroški za agiiacijo. Tedaj se je moralo hudo drgnili jezik in podplate, predno se je dobila nekega dne tudi ministrska stolica kot nagrada. Danes pa je potreben najprej ministrski fotelj kot legitimacija za agitacijo. Čudni časi in draga, zelo draga delovna moč!
Še nekaj o naših novih generalih. Poročali smo, da je imenovala sedanja samoradikalna vlada 16 pukovni-kov belorokcev za generale. K temu imenovanju prinašajo beograjski listi kritične komentarje, katere moramo tudi mi beležiti, ker teh 16 novih generalov ne bodo plačevaje samo razne srbijanske «roke«, ampak tudi mi Slovenci. Koj po predoru solunske fronte so postali generali vsi oni srbijanski komandanti divizij, ki so se udeleževale bojev na solunski fronti. Od ravnokar o-menjenega časa pa do danes so prejeli generalski čin samo 3 pukovniki, ki so bili zapostavljeni. Gela 4 leta nismo dobili niti enega novega generala. Zakon o ustroju vojske čl. 17 zahteva za generala to-le kvalifikacijo: dovoljni vojni karakter, sposobnost za službo, občna strokovna sposobnost in dobra moralna kvalifikacija. Zakon tudi zahteva od generala, da je ta dovršil višjo vojno šolo. Ako pa pogledamo novo listo generalov, potem vidimo, da se pri povišanju pukovnikov v generale ni oziralo na predpise zakona. Samo par teh novih generalov je, ki posedajo po zakonu predvideno kvalifikacijo, pretežni del pa nima niti predpisanih šol. Seveda se lahko povišajo pukovniki v generale ne oziraje se na šolsko izobrazbo, ako so se posebno odlikovali v vojni s požrtvovalnostjo in osebno hrabrostjo. Ako pa zopet pregledamo v tem oziru listo novih generalov, vidimo med temi može, ki sploh ne vejo, kako zgleda bojno polje. Med temi generali je veliko starcev, ki sploh niso za delo. Poleg generalov, ki se v dobi 8 let niso povspeli do tega, da komandirajo eden vod, je tudi takih, ki se ne morejo izza zadnje vojne niti najmanj ponašati s hrabrostjo. V dobi naše težke financijske krize, v času tako slabega zunanjega položaja in tako nesrečnih notranjih nerednosti bi naša vojska pač zaslužila, da se io osreči z boljšimi generali, ko je novo-
imenovanih J 6. Pri imenovanju-kar 16 generalov gre Za kader našlil bodočih vojskovodij, gre za bodočo vojno usodo, gre za celo državo in na vse to se pri imenovanju ni prav nič oziralo. Tako se glasijo o novi ge-neialni listi srbijanske kritike, torej slovenskega kopitarja ni treba.
Poraba zveze obrtnih društev.
i 1° navo1dilu dr- Kukovca zlorabljajo ključavničar ve le v, man loiski brivec Novak in predsednik Zveze Ivan Bizjak «Zvezo obrtnih društev za SloWnijo v Ce-
I , .AeC|0,rhllkoy.;iam Je posebej iz celjskega okraja poslalo sledeče vabilo, odnosno okrožnico:
Celje, dne 3. januarja 1923.
Velecenjeni gospod!
Napredna stranka, ki se je postavila na obrtniško-kmetski program in hoče s tem programom iti v volilni boj, bo na zaupnem sestanku v nedeljo, dne 7. t.
m.	dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu v Celju postavila za volitve v skupščino svoje kandidate ter je povabila Zvezo k udeležbi.
Na ustanovnem občnem zboru je Zveza svoj namen tolmačila tako, da ima po svojem programu tudi sodelovati pri organizaciji obrtništva in trgovstva v slu čaju volitev, da se omogoči tudi zastopnikom pridobitnih slojev dostop in merodajna beseda v zakonodajnih skupščinah.
Zveza se hoče torej tega sestanka udeležiti in pozivlje napredno obrtništvo in trgovstvo, da uveljavi svojo besedo pri nominiranju kandidatov, da ne bomo zopet kakor pri zadnjih volitvah izšli brez vsakega man data.
Vabimo Vas zaradi tega, da se zgoraj omenjenega sestanka na vsak način osebno udeležite in seboj pripeljete tudi še druge napredne obrtnike in trgovce svojega okoliša, eventualno tudi napredne kmetovalce. Gre pred vsem zato, da spravimo na zmagujoče mesto med kandidate najmanj dva moža, katera imata najlepši izgled, da bosta ustrezala volji in željam večine vo-liistva.
Na sestanek pridejo tudi zaupniki iz mariborskega okrožja in je tedaj sestanek izredne važnosti. Apeliramo torej na Vas, da zainteresirate za sestanek tudi še druge može tamošnjega okoliša, ker mi imen ne poznamo.
Predsednik: Ivan Bizjak.
Zaveden obrtnik pošilja to vabilo nam s sledečim pismom, ki najjasnejše pove obrtnikom in trgovcem, kaj in kako mislijo neodvisni obrtniki o tej Kukovčevi in Rebekovi zlorabi zveze. Pismo se glasi:
«V prigibu Vam pošljem vabilo na zaupni sestanek ki se vrši jutri v Celju. To povabilo so poslali tudi meni, dasi sem odločen pristaš SLS. Vidi se, da jim že trda prede, zato skušajo po ovink-i dobili na limanice obrtnike. Jaz sem jim v privatnem pismu pošteno odgovoril in jim povedal, da obrtniki nismo prav nič pri volji reševati propadlo JDS. Dobro bi pa bilo, da bi jih še v časopisih, kakor «Straža« in «Slov. Gospodar« pošteno pokrtačili. Jaz bi že sam sestavil dopis, pa sem silno z delom preobložen. Prosim, dajte jih ožigosali in navedite v teh listih zvijače, katere se poslužujejo, da bi obrtnike, za katere so se ravno JDSarji najmanj brigali, zopet zvodiii za nos. V dopisu laliko navedete, d l jim bomo pošteno vest izjirašali, kadar pridejo na kakšne shode nam svoj evangelij oznanjat. Obrtnik je odvisen od ljudstva. Ker je pa ogromna večina ljudstva v taboru SLS, zato se obrtniki ne smemo v volilni borbi staviti nasproti tistemu ljudstvu, od katerega se živimo in katero je sito demokratskih obljub. Ravno obrtniki so najbolj občutili liberalni režim. Govoril sem z uglednim trgovcem, kateri je bil vedno velik demokrat ali vsaj naprednjak. Ta pa mi je sedaj rekel, da ho tudi on pri taistih, ki bodo tem ljudem vest izpraševali. Naj le pogleda eden «Uradni list«. Videl bo notri same obsodbe malih obrtnikov, ki še niso bili nikdar kaznovani, sedaj pa zaradi malenkostnih prestopkov pod demokratsko-samostojnim režimom pridejo v zapore. Vflike goljufije pa ostanejo nekaznovane. To vse jim povejte v naših listih, mi jim bomo pa na njihovih shodih«. Mislimo, da tem jasnim in odločnim besedam ni treba od naše strani za sedaj prav ničesar pr Gotovo bosta jih pravilno razumela tudi centralizirani obrtnik dr. Kukovec in njegov celjski oproda Rebek.

Dnevna novice.
Zbor zaupnikov SLS za okraj Sv. Lenart se je vršil dne 10. t. m. in je trajal nad 3 ure. Predsedoval mu je dr. Andrej Veble. Navzočih je bilo nad 100 najboljših mož celega okraja, med njimi nad . upanov. O položaju sta poročala poslanca Roškar in Žehot. Po živahni debati o pripravah za volitve se je vršil občni zbor okrajne organizacije SLS. Za predsednika je bil izvoljen g Martin Rop, ugleden mlad kmet iz Lormanja. V okrajnem odboru sta po dva zastopnika vsake župnije. Na predlog župana gospoda Poljanca so zborovalci zbrali za okr. volilni sklad 1504 K. Veselo znamenje je, da o vseh krajih naša politična organizacija veselo deluje.
Shodi zaupnikov v Prekmurju. Kako trdno zaslombo ima naša stranka v Prekmurju, pričajo shodi zaupnikov, ki se vrše v Prekmurju. Dne 9. januarja se je vršil shod v Črensovcih, katerega se je udeležilo nad 100 zaupnikov iz 4 župnij in 4 občin okraja Dol. Lendava. Po prisrčnem pozdravu poslanca Jož. Kleid je podal poslanec Pušenjak obširno poročilo o položaju, ka-
lerega so zborovalci z navdušenjem odobravali, nato je govoril poslanec Jož. Kiekl o delu poslancev za Prekmurje, orisal vse težave in obljubil, da se bodo poslanci KZ i v bodoče borili za to, da zavlada v Prekmurju pravična in poštena uprava in se ne zapostavlja domačinov. Razpravljalo se je na to o pripravah za volitve in sklenilo, da se kandidira eden katoličan in eden evangeličan. — Še lepši je bil shod v Murski Sohoti dne 10. januarja, katerega se je udeležilo nad 200 za- : upnikov iz 7 župnij okraja M. Sobota. Poslanec Pušenjak je podal politično poročilo, govoril o prekmurskih zadevah, nato se je razpravljalo o pripravah za volitve. Iz vrst zborovalcev se je stavil predlog, da se ze i oba okraja postavita kot kandidata gg. Jož. Kiekl in J, ' Kühar iz Tešanovec, kateri predlog se je od vseh zboro- i valcev, tudi od navzočih evangeličancev, z navdušen- j jem sprejel. — Vršila se še dva shoda zaupnikov v j Križevcih in na Gradu in gotovo že danes lahko reče- ! mo, da bo nad 600 zaupnikov izreklo svoje zaupanje j dosedanji naši politiki. — Temu nasproti je bil silno klavern shod dr. Kukovca, na katerem se je krčmar Kühar iz Markišanec proglasil za števnega kandidata, j da pomaga z maloštevilnimi liberalnimi prekmurskimi j glasovi demokratu dr. Kukovcu do poslaniškega man- J data. Pa ne Kühar ne Rebek — ne bodo rešili dr. Ku- j kovca propada, njemu je zasigurana politična smrt.
Pucelj-štiblerjevo najnovejše blato. Tast Pucelj in j zet Miloš ŠtiblerS sta zapletena v novo afero, ki pa ni j lepa, ampak čisto samostojno in mesarsko umazana. ! G. bivši minister Pucelj ni mašil svojih žepov s proti- j postavnimi izkupički za nemške vole in jugoslovanske j prašiče, ampak se je kot poljedelski minister ukvarjal ! tudi z nakupom poljedelskih strojev iz Nemčije. Razne j nemške tvrdke so morale naši državi preskrbeti poljedelsko orodje ter stroje v skupni vrednosti 2 milijona dinarjev. Od Pucljevega ministrstva v Nemčijo poslani agenti so zahtevali od nemških tvornic za svoje dične posle 15 odstotkov provizije. V le agentske posle v boju za nedovoljene provizije so vpleteni g. bivši minister Pucelj, njegov zet Štibler in upokojeni načelnik kmetijskega ministrstva g.Nesič. Sedanje poljedelsko j ministrstvo bo izročilo Pucelj-štiblerjevo strojno afero ; sodišču. Da, da, naš bivši mesarski minister in njegov zet se pri ministrskem koritu nista umela samo na do-bičkanosno živinsko kupčijo, ampak tudi na kupčijo s poljedelskimi stroji — seveda, na občutno državno škodo in masten osebni dobiček, ki je lepo ostal v najožji žlahti.
Dr. Kukovec je pripravljen k vsem koncesijam.
«Tabor« od četrtka piše: «Pridobitni krogi so v Celju in Mariboru še dne 7. t. m. sklenili zahtevati sporazum med naprednjaki. Čas je še zmiraj. Dr. Kukovec je tam izjavil, da je v slučaju sporazuma celo pripravljen v osebnem oziru k vsaki koncesiji, seveda ne k temu, da j bi prenehal s političnim delom. To delo je potrebno, j ker če pregledamo uspehe klerikalcev in samostojnih ; v narodni skupščini, vidimo, da niso še vsega opra- j vili.« — Dr. Kukovec torej izjavlja, da je pripravljen i se vsemu odreči, samo v narodno skupščino bi še rad j zlezel in to radi tega, ker samostojni in klerikalci niso j še vsega storili. Dr. Kukovec zadnji čas piše in govori j v nekaki omotici, ker sicer ne bi zaupal papirju huda- j losti, da mora radi tega v parlament, ker še tamkaj ni j vse opravljeno. Ako bi bilo vso parlamentarno delo v j naši državi že dovršeno, potem ga sploh ne rabimo več. j Dr. Kukovec je presedel v Beogradu od ujedinjenja j sem in on naj pove, kaj je storil in opravil za občni bla- J gor koristnega. Ako sedanje volitve ne bodo dosegle j drugega, kot da pomečejo iz zbornice nedelavne in bedasto kričave trote ala dr. Kukovec, potem bodo res veliko dobrega in koristnega opravile. Klečeplaznost dr. Kukovca napram neubogljivim naprednim silam se že gabi mladodemokratom samim, ki so mnenja, I naj ga le odžagajo pri teh volitvah, ker se zlepa itak j noče umakniti iz politike, v kateri beleži od vstopa v javno življenje pa do danes same — debele blamaže.
Zbor intelektualcev. Poslanec Drofenik je objavil v «Narodu« nečedno razmerje dr. Kukovca do samostojnih. Med drugim smešenjem dr. Kukovčeve častitljivosti objavlja g. Drofenik prizor, ki se je doigral v Beogradu med dr. Kukovcem in klubom samostojnih. Šlo je namreč kakor objavlja Drofenik, za prekmursko in druge železnice v Sloveniji. Samostojni so zahtevali, da se zasigura kredit za te železnice iz zunanjega posojila, a g. Kukovec je prisopel tedaj v samostojni klub s prošnjo, naj odstopi klub od te zahteve. Samostojni so mu baje odbili prošnjo in tudi njega pozvali, naj se postavi za Prekmurce, a dr. Kukovec je plaho odgovoril, da tega ne more, ker sicer bi ga še pognali iz demokratskega kluba. Ta ravnokar omenjeni očitek je sedaj g. Kukovcu strašno neljub. V «Taboru« bi rad dr. Kukovec nekako prikril celo zadevo s papirnalimi slov. železni •
' cami in zunanjim posojilom, a mu ne gre, radi tega pa poziva javnost, naj se sestane zbor intelektualcev, ki naj izreče, kaj se sme in ne sme v političnem boju. Ako bi res stopila Kukovec in Drofenik pred neprestran ski zbor intelektualcev, potem bi bila oba obsojena, da izgineta iz politike, ker imata oba tolikanj političnih velikih grehov in umazanosti na vesti, da ne spadata niti v volilni boj kam ob albansko mejo, kaj še le v Slovenijo. Dr. Kukovec le še naj potrpi z zborom intelektualcev do 18. marca, ta dan bo zboroval cel slovenski narod, ki bo dr. Kukovcu in Drofeniku ne samo povedal, ampak tudi pokazal, kaj se v politiki sme in ne sme. Demokratsko samostojna žlahta, torej le nekaj tednov potrpljenja še, potem si boste pa na jasnem, česar ne bi bili smeli uganjati v vaši skoz in skoz korilar ski politiki.
Zanimivosti iz Cvena pri Ljutomeru. V pondeljek, dne 8. t. m. se je vršil pri nas shod KZ, katerega so se
skoraj polnoštevilno udeležili pristaši vseh naših organizacij. Naš domačin, poslanec Pušenjak je v skoraj dveurnem govoru temeljito orisal naš politični položaj, razpravljal o najvažnejših gospodarskih vprašanjih ter nam navedel vse dobrote, katere nam je preskrbela Samostojna kmetijska stranka, Izrekla se je zaupnica poslancem Jugoslov. kluba in sklenilo z vso vnemo delati za dober izid volitev. Naši demokratski samostojneži ali in samostojni demokrati Sokoli Rajh Joško in Lipše agitirajo za Žerjavovo liberalno delavsko Unijo. Vsak zaveden delavec, kočar in želar, ki pozna ljubezen demokratov do delavskega ljudstva, bo s preziranjem odklonil pristop v organizacijo liberalnih kapitalistov. Ker je Sokol Rajh Joško snedel svojo besedo in dobi občina'za lov letno le 2000 K, dočim je imela občina ponuuüo za letno 25.000 K, bo občina oškodovana za okrog 150.000 K; Sokol Joško Rajh pa z lovom pridobiva pristaše za liberalno stranko, povrh pa bo svojo hišo vzdignil na «Štok« kakor se spodobi za demokratsko samostojnega generala. Naš nadučitelj je strašno vnel za Sokolstvo, liberalno bralno društvo in za širjenje brezverskih, nemoralnih knjig, za delanje dolgov, katere naj občina plačuje, za šolo in drevesnico se pa malo zmeni. Šolske zamude se pri otrocih Sokolov ne pišejo, ker Sokolom ni treba hoditi v šolo. Naj pomisli g. Horvatič, da ni minister prosvete več demokrat in nikdar več ne bo in da so radikalci še večje gospode «ko je on prestavili ali pa odpustili. Zaslomba «zvestega« prijatelja Joška Rajh mu ne bo nič pomagala, lahko bo osrečeval Črnogorce ali pa Macedonce s svojim «prosvetnim« delom.
Finančnemu odboru predloženi krediti. Vlada zahteva od finančnega odbora, ki pa na svoji zadnji seji ni bil sklepčen, sledeče kredite: Minister za promet bi dobil rad kredit 20 milijonov madžarskih kron za popravo normalnotirnih lokomotiv. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino rabi 909.000 din., državna tiskarna pa za razne nabave 50.000 din. Prometno ministrstvo bi rabilo 30.000.000 madžarskih kron za popravo normalnotirnih vagonov, 3.5 milijonov čehokron za popravilo normalnotirnih lokomotiv in 246 mil. avstr, kron za popravo lokomotiv. Direkcija državnih železnic bi imela rada 50 milijonov din., ki jih je porabila za premog in 20,607.000 din. za razni materijal, ki je nujno potreben, da se vzdrži železniški promet. Finančni odbor ni sklepčen, denarja ni in naš promet bo to zimo po južnih krajih popolnoma obtičal kljub temu, da imamo novega prometnega ministra Jankoviča, ki je izdal ob nastopu tako lepo naredbo za povzdigo prometa na državnih železnicah.
Žalostna statistika. Pred vojno je študiralo na beograjskem vseučilišču približno 800 dijakov, ki so bili v glavnem preskrbljeni glede prehrane. Danes jih je 8000, od teh pa je 500 takih, ki spijo po raznih drvarnicah in se komaj tekom treh dni enkrat nasitijo.
Zanemarjene vojaške grooove bi radi letos na spomlad popravili v naši državi. V to svrho zahteva verski minister od finančnega kredit 100 tisoč dinarjev.
žena mu je branila nogomet — pa se je ustrelil. V Zagrebu je živel privatni uradnik Ivan Granec, ki se je ukvarjal s športom, predvsem z divjaškim nogometom. Ko se je Granec oženil, mu je pametna žena branila, naj se kot mož ne podi za žogo, ampak svoj prosti čas ubije s čim bolj koristnim, kot je nogomet. Granec je bil strasten nogometač, žena mu je branila ta šport in radi tega sta se skregala in prepirala med seboj. Te dni se je vrnil Granec zopet domov iz nogometa in žena ga je po ženski navadi obsula z jezično točo. Ker ga je žena oštevala, je Granec potegnil revolver in -zapretil, da se ustreli, ako one ne utihne in se ne pomiri. Ko je žena zagledala v moževi roki samokres se je pognala vanj, hoteč mu iztrgati orožje. Granec je bil močen človek kot športist in ženi ni uspelo, da mu izpuli samokres. Mož in žena sta se pulila me., seboj za revolver, a konečno se je ona le zbala, da bi lahko razjarjeni mož ustrelil še njo in je pobegnila iz strahu v drugo sobo. Ko je bil Granec sam, si je pognal iz jeze kroglo skozi glavo in obležal pri priči mrtev. Bog daj norcem pamet!
Žalostna smrt hrvatskoga visokošolca. Te dni se je pognal v jezero v Maksimiru v Zagrebu in utonil pravni absolvent in eksportni akademik Josip Dujlovic iz Bosanske Gradiške. Zapustil je pismo, v katerem je obrazložil vzroke samomora. Dujlovic je 29 let star, med vojno so ga kot politično sumljivega gonili skozi dobo pet let po ječah in zaporih, toraj ni mogel končati svojih študij. Po prevratu so ga izpustili iz zapora, začel je zopet s študijami in živel v največji bedi ter pomanjkanju. Povrh se je še zaljubil, a se kot siromak ni mogel poročiti. Radi pomanjkanja in nesrečne ljubezni si je poiskal 10. t. m. v Maksimirskem jezeru smrt.
Statistika produkcije sladkorne repe in sladkorja v naši državi. Produkcija sladkorne repe v naši državi znaša za lansko leto 26.000 vagonov, ki so dali 3200 vagonov sladkorja, torej le eno polovico od tega, kolikor se porabi pri nas letno sladkorja.
Iz Celja.
Zaupniško zborovanje SKS v Celju. Za dan 10. t. m. je sklicalo tajništvo SKS v Celju sestanek vseh krajevnih organizacij v celjskem in vranskem okraju od 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila določitev kandidata. uospodje so bili v veliki zadregi, ker je bilo treba 100 podpisov za kandidata, a ob 11. uri je bilo iz obeh okrajev samo 48 ljudi zbranih. Nervozno so se muzali gospod poslanec Drofenik okrog zvestih, ki so še ostali in jadikovali čez kmetsko trmoglavost in nezavednost. Priporočamo gospodom, da se ob takih prili-
!
i
i
i
I
:
I
I
I
I
i
kah spomnijo pregovora: da osel gre samo enkrat na led, jim bo lažje pri srcu.
Celjski demokrat veletrgovec Rud. Stermecki je bil od okrožnega sodišča v Celju kot vzklicnega sodišča zaradi navijanja cen obsojen na 8000 din. denarne kazni in tri tedne zapora.
Uganka iz demokratske stranke. Kdo od liberalnih osebnosti je pod rajno Avstrijo in Jugoslavijo največkrat propadel? Celjski ključavničar in dr. Kukovcev organizator naprednih obrtnikov g. Ivan Rebek.
Šola, učiteljstvo in sokolska himna. Iz Savin j sk» doline smo dobili o nadučitelju Jožefu Trčaku naravnost neverjetne vesti, kako vsiljuje otrokom — sokolsko himno in kako jih zapira, zraven pa pri teh samo-pašnih in krivičnih zaporih niti ne nadzira, kakor je predpis. Da ne bodo naši ljudje na nejasnem, povda-rimo čisto določno, da smatramo sokolaške pesmi kot strankarske in izzivalne. Te pesmi niso nobena državna himna in starši mirno lahko iztrgajo te pesmi iz knjig in pesmaric, ki so jih kupili svojim otrokom. \se naše zaupnike in krajevne organizacije pa nujno prosimo, naj nas obveščajo o nasilju, ki ga v tem oziru vršijo vročekrvni liberalni učitelji nad katoliško mladino katoliških Staršev. — Tajništvo Slov.ljudske stran ke v Mariboru.
Iz Ptuja.
Prememba posesti. V zadnjem času se je v Ptuju prodalo nekaj hiš. Hišo na Ljutomerski cesti pri Čehovi gostilni je kupil od g. Gomzija trgovec Kreft, ki bo preložil tja del svoje trgovine. Hišo št. 16 na Ljutomerski cesti so kupili s pripadajočim vrtom od g. Kranjca o-četje kapucini iz Celj’a, ki bodo napravili tudi v Ptuju majhen samostan. Hišo št. 20 na Ljutomerski cesti pa je kupil od g. Krajnca g. trgovec Sviligoj iz Gorice.
Umrl je g. Rober, do’goletni laborant Behrbalkove apoteke, veren mož in član katoliške organizacije. Dne 8. t. m. pa je umrl trgovec g. Hickl, ki je bil vnet katoličan in velik dobrotnik mestne župne cerkve. Preslikati je dal Marijino kapelico v cerkvi in daroval ob raznih prilikah precejšnje svote za hišo božjo. Mestna župna cerkev izgubiva vedno več dobrotnikov. Naj počiva v miru!
Poselska zveza je priredila v nedeljo, dne 7. t. m. popoldne v dvorani Narodnega doma gledališko predstavo. Dekleta so igrala igro «Goslarica naše ljube Gospe«, fantje pa veseloigro «Poštna skrivnost.« Obe igri sta bili aonro naučeni in so jo igralci in igralke jako dobro igrali. Gotovo je veselo znamenje za Ptuj, da se delovni sloji tako žrtvujejo in si pritrgajo čas za duševno izobrazbo. Le tako naprej! Kar je poštenih hlapcev in služkinj, vsi v Poselsko zvezo, ki mora postati močna organizacija v našem mestu.
Redukcija uradništva se vrši tudi v Ptuju. Okrajni komisar dr. Forčesin je izstopil iz politične službe in bo vstopil v pisarno dr. Visenjaka. Okrajni tajnik Likar pa je vstopil v pisarno dr. Toneta Gosaka. Država tako imenitno plačuje uradništvo, da vsak, kdor more, zapušča službo. Vodja okrajnega glavarstva g. dr. Pirkmajer je dobil šestmesečni dopust in gre študirat v inozemstvo. Na njegovo mesto pride okrajni glavar dr. Vodopivec iz Ljubljane.
S petjem in orkestrom so nas veselo presenetili. Iz Ptuja nam poročajo: Za božične praznike in na novega leta dan smo imeli priliko poslušati v ptujski nad župnijski cerkvi petje slovesne maše. Ob tej priliki je nastopilo Slov. pevsko društvo ob spremljevanju orkestra. Naravnost dovršeno sta pela svoje točke solista g. Fras in Drago Zupančič. Pri orkestru so sodelovali mladi goslači iz ptujske Glasbene Matice. Dirigentu g. Fras, ki je vodil zbor, Slov. pevskemu društvu, vsem gg. ki so sodelovali pri orkestru, smo Ptujčani hvaležni za nastop in pričakujemo, da bomo imeli v kratkem zopet priliko se radovati in občudovati naše ptujske cerkvene pevce in goslače.
Iz Maribora.
«Taboriti« strašijo z vojno. «Mariborska tiskarna« je včeraj na svoja vrata nabila lepake v slovenskem in nemškem jeziku, na katerih objavlja občinstvu «senza-cionelno« vest, da je Madžarska proti Jugoslaviji mobilizirala, da ima pod orožjem 1 milijon mož, da se je zvezala zoper našo državo ne samo s Črnogorci, Albanci in frankovci, marveč celo s samim Mussolinijem, črnim vodjem črnih fašistov. Ljudje, ki so to čitali, so zabavljali. Nekateri z bolj slabimi živci so se res začeli bati vojne, drugi pa so se srdili nad brezvestnimi časnikarji «Mariborske tiskarne«, ki s takimi sredstvi agitirajo za «Tabor« in «Marburger Zeitung.« Čudimo se, da je policija dopustila, da se občinstvo nadleguje in vznemirja s takšnimi vestmi in s takšnim načinom njihovega širjenja. Ako je naša država v istini v nevarnosti, je stvar vlade, da o tem obvesti državljane, ne pa stvar demokratske politične in časnikarske gospode. Gospodje demokrati imajo pri vsakem svojem koraku in vsakem početju pred očmi samo svoje strankarske cilje. Ko jih je Pašič brcnil iz vlade, poskušajo na vse načine in z vsemi sredstvi, da bi radikalski vladi omajali stališče in zopet zlezli v neko širšo vlado. Zato pa demokratski listi, počenši od beogradskih do bitolj-skih in mariborskih, sedaj razširjajo naj razburljivejše vesti o oboroževanju Turške, Madžarske itd. Mariborski «Tabor« si je v svojem velikem patrijotizmu celo naročil posebnega poročevalca v Budimpešti, da mu poroča o vojnih pripravah Madžarske zoper našo državo, in Madžarska, čeprav že do zob oborožena, je v svoji dobrotljivosti dopustila, da se takšne vesti iz Mad-
ZAHVALA
Zaobile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabne mamice oz. tašče i. t. d., kakor za nepričakovano veliko udeležbo pii pogrebu, se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo.
piti m
OUHI^SE POTPLAtE
e®yj®|s Sn trajnije so kakor utaenel Sžai&stja varstvo proti vlagi i nerazs!
Venci se hvaležno odklanjajo.
Brez posebnega obvestila.
Naša predobra mama, gospa
Barbara Pohar
je danes, 12. t. m., ob 4. uri zjutraj previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 62. letu mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v nedeljo, 14. t. m. popoldne, ob 4. uri iz mrtvašnice v Studencih na tamošnje pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v pon-deljek, ob 7. uri zjutraj, pri Sv. Jožefu v Studencih.
Studenci-Maribor, dne 12. januarja 1923.
Žalujoči o-reci.
žarske po pošti pošiljajo v Jugoslavijo in da tako pridejo na lepake «Mariborske tiskarne« in v «Tabor.«
«1 aborov« dopisnik Karlist. Včeraj sta zagnala «Tabor« in «Marburgariea« čifutsko umazano reklamo, da so ju lažje razprodali. Vznemirljive vesti o mad žarskih vojnih pripravah proti Jugoslaviji je napisal nek karlist, saj «labor« sam piše: «Zanimiva je epizoda, ki se je ob priliki povratka Karla odigrala na kolodvoru v Gvöru. Karl je stal s kraljico pred svojim vagonom. poleg njega general Lehar, polkovnik Osten-burg in od hrvatskih emigrantov generalštabih podpolkovnik Duič, kapetan Petričevič, kapetan Metzger in pisatelj teh vrstic.« Pisatelj madžarskih vojnih priprav je torej stal poleg Karla, torej mu je bil gotovo prijatelj in oboževatelj. Za «Tabor« je škandal, da sprejema poročila od Karlistov.
Okrajni zbor zaupnikov SLS za sodni okraj Maribor levi breg je zboroval 11. januarja v Mariboru. O političnem položaju je poročal narodni poslanec g. dr. H oh nj ec, o pripravah za volitve poslanec žebot. Izvolil se je nov odbor okrajne organizacije SLS. Za redsed-nika je bil izbran ugleden veleposestnik g. Alozij Supa-nič iz Jarenine, za podpredsednika g. dr. Leskovar, za blagajnika g. Galunder, za tajnika župan g. Fluher. Na predlog g. Supaniča so zaupniki zbrali za volilni sklad nad 1600 K.
Država kupila mačka v vreči. Te dni si je posebna strokovna državna komisija ogledala Kokošinekove hiše, katere je pomagal državni uradnik Graselli kupiti za oblastne urade. Po natančnem ogledovanju je komisija ugotovila, da Kokošinekove hiše niso sposobne za oblastne urade in se ne dajo preurediti v pisarne. Menda bo sedaj Graselli hiše prodal naprej.
f Blagi materi v spomin. Danes zjutraj je zatisnila za vedno svoje oči blaga, skrbna, vsega spoštovanja in ljubezni vredna mati, gospa Barbara Pohar. Vzgojila je za cerkev in državo več vzorno odgojenih otrok, ki so že vsi za življenje preskrbljeni in ki bodo blagi svoji materi ohranili trajno nezabni spomin. Blagopokojna je bila od vseh, ki so jo poznali, spoštovana in čislana. Počivaj mirno, blaga mali! Pogreb rajne se bo vršil v nedeljo popoldne iz mrtvašnice v Studencih na tamošnje pokopališče, žalujoči obitelji Pohar naše odkrito sožalje!
Izobraževalni tečaj JSZ v Mariboru se je pričel v pondeljek ter traja do konca tega tedna. Tečaj se vrši v dvorani Lekarniška ulica. Pričetek vsak večer točno ob
8.	uri. Nocoj v petek predava g. prof. Bogovič, sklepno predavanje pa je prevzel g. prof. dr. Medved. Vabi se k obilni udeležbi.
Društvo katoliških pomočnikov je uprizorilo zadnjo nedeljo igro «Lovski tat« s prav dobrim uspehom. Posebno dobro so se uživeli v svoje vloge Hrast, Cilka in Oset. Nekatere scene so bile res tako dobro izpeljane, da bi lahko bili ž njimi zadovoljni tudi poklicni igralci. Jako dobro so bila zadnja tri dejanja, posebno konec, kjer se je tudi Tratnik dobro uveljavil. V splošnem
pa gre priznanje vsem, kajti vsak je bil na svojem mestu, svojo nalogo dobro rešil in tako pripomogel k izbornemu uspehu. Le žal, da je bil obisk bolj slab, bali se je bilo, da bi to vzelo igralcem veselje, pa jim ni, in s tem so naši diletanti zopet veliko pokazali. Želeli bi bilo, ne samo, da se la lepa igra ponovi, ampak tudi, da se naši mladi igralci večkrat pokažejo na odru.
Vojnim obveznikom pošilja mestni magistrat sledeči razglas: Da zamore imeti mestni magistrat nalanč no evidenco vseh vojnih obveznikov, torej tudi onih, kateri dozdaj še niso odslužili svojega roka v kadru, se poživljajo vsi v letu 1904 in 1905 rojeni ter v mestu Maribor bivajoči vojni obvezniki, da se imajo tozadevno zglasiti od 15. do 20. t. m. od 8. do 14. ure v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5-1. One mladeniče, kateri ne stanujejo pri svojih starših v Mariboru, so dolžni prijaviti njih starši. Vsak vojaški obveznik mora pri zglasilvi navesti sledeče podatke: Rojstno leto, ime in priimek (ime očetovo), poklic, stalno bivališče (kraj, ulica, hišna številka) ter imeti seboj krstni in domovinski list. Kdor bi se pravočasno ne zglasil, bo brezpogojno kaznovan v smislu čl. 85 zakona o u~ strojstvu vojske z globo ±ov do 300 dinarjev, odnosno z zaporom do 30 dni. župan: Grčar s. r.
Policijska ura za ples se ne podaljša. Policijski ko-misarijat nas naproša za objavo, da v bodoče v svrho plesnih zabav in drugih prireditev v gostilnah ne bo pod nobenm pogojem dovoljeval podaljšanja policijske ure preko ene ure po polnoči. Prošnja gostilničarjev za podaljšanje policijske ure preko ene ure po polnoči se pod nobenim pogojem ne bo ugodilo. Kerševan, polic, nadsvetnik.
Proslava nemškega Silvestra v Kamnici pri Mariboru. V «Taboru« št. 5 je priobčil zloglasni Pečar dopis, v katerem se je obregnil ob kamniško požarno brani bo, ozir. njenega načelnika, češ, da je govoril na Silvestrov večer proti državi. Kakor se nam poroča, iz čisto verodostojnega vira, je gospod načelnik glede proti -državnega govora na Silvestrov večer povsem nedolžen. V svojem govoru je govoril g. načelnik proti ljudem, katerim pripada tudi «Taborov« dopisnik Pečar, ki so kar preko noči skočili raz nemčurskega šimelna in se vsedli na demokratskega dolgouhea a ne proti državi. Omenimo še, da je paznik Marko prireditev požarne brambe namenoma motil z medklicem: «Halt’s Maul!«, kar je tudi pospešilo zaključitev slavja. Toliko danes v pojasnilo na Pečarjev čisto neosnovani napad v «Taboru«.
Važna plenarna seja MGA. V pondeljek, 15. t. m., ob 20. uri, se vrši v pisarni Mar-Stan zelo važna plenarna seja, h kateri so vabljeni poleg gg. odbornikov, namestnikov in nadzornikov tudi vsi člani načelstva dosedaj konstituiranih odsekov. Dnevni red: Poslovni načrt Mariborske Gradbene akcije.
I.	Jugoslavenska gradbena banka v Mariboru. Ne samo v celi Sloveniji, ampak v celi državi sploh nimamo izmed toliko denarnih zavodov niti enega, ki bi se pečal izrecno z investicijami, oziroma krediti za grad-be stanovanj in obratnih lokalov. Ta nedostatek se silno občuti posebno sedaj ob splošnem pomanjkanju denarja. Tako mora počivali mnogo lepih načrtov, ne le samo v manj imovitih krogih, nego tudi v takih, ki razpolagajo sicer s premoženjem, nimajo pa zadostne gotovine za gradbene investicije. Ako taki interesenti sploh dobe kredit, oziroma posojilo, morajo plačali težke obresti in ne dobe denarja na enkrat v zažeijenem znesku. Specijelno v Mariboru v tem času ni dobiti večjega kredita niti za nujne, obrestonosne kupčije, kaj šele za gradbene investicije. Zato je umevno, da tudi iz drugih razlogov izvirajoča gradbena pasivnost v Mariboru trpi še bolj kot po drugih mestih. Umevno torej, da je bil na ustanovnem občnem zboru društva Mariborska Gradbena akcija od društvenega tajnika Pirca
Konjske opreme po
ceni na prodaj. Stroj za žaganje drv, 6 HP, takoj na predaj. — Aleksandrova cesta. 1—2 26
priporočeni predlog na ustanovitev samostojne gradbene banke z veseljem sprejet. Kakor čujemo, se ta načrt že uresničuje s pripravljalnim delom, ki bo v kratkem zaključeno. Z banko vred se ustanavljajo tudi specijalna gradbena podjetja, katera so zmožna takoj pričeti z delom in sicer ne le novih zgradb zunaj mesta,, nego tudi nazidav nadstropij ter prezidav kleti in dvorišč v mestu za obratne lokale, kar je posebno važno sedaj, ko hišni posestniki zahtevajo za priprost lokal naravnost oderuške cene po 15.000 K mesečno. Načrt se zasnuje na podlagi akcijskih družb in sicer s tako kombinacijo, ki bo omogočala soudelžbo tudi manj i-movitim, katerim se nudi prilika, da že v kratkem času pridejo do lastnih domov, ali vsaj lastnih stanovanj v prezidanih hišah. Ta projekt bo omogočil tudi marsikomu iz zunanjih krajev naselitev v Maribor, kar dosedaj ni bilo lahko izvedljivo in se je omejevalo le na nakup in sicer drag nakup že obstoječih hiš. Projektirana banka ima namen se združiti tudi z vsemi v Sloveniji, pa tudi na Hrvatskem obstoječimi gradbenimi zadrugami ali delniškimi družbami. Ker se bodo torej v celotni ta načrt sprejemali tudi zunanji interesenti, se v splošnem interesu priporoča, da se vsi, ki se za ta načrt zanimajo, že sedaj priglašajo ali društvu Mariborska Gradbena akcija ali pa vodstvu Mar-Stana v Mariboru.
iTclwell^
Zgodba o nevidnem človeku.
12
Strahotno je bilo! Gospa Hali, ki je stala z odprtimi usti in otrpla od groze, je zakričala, planila po stopnicah v vežo in k hišnim vratom. In vse je drlo za njo —.
Prepričani so bili, da bodo videli rane, brazgotine, spačen obraz, sploh nekaj vidnega, četudi groznega, — toda videli niso — nič. Klobuk, povoji, brke so priletele v vežo in ljudje so se jim plašno umikali. In drug črez drugega so se rinili in tlačili k vratom. Kajti človek, ki je stal gori na stopnicah in vpil nerazumljive besede, je bil vidna, z rokami krileča postava vse gori do vratu. In više — ni bilo ničesar več —.
Vaščani zunaj na cesti so čuli krik in so videli, kako so vreli ljudje črez glavo in vrat iz »Poštnega voza.« Videli so, da je gospa Hall padla in da je Teddy Henfrey še v pravem trenutku skočil v stran, da ni padel črez njo, in čuli so strašno kričanje deklino, ki je stopila iz kuhinje in videla brezglavega tujca v veži. In nato je vse utihnilo.
In vse je letelo k »Poštnemu vozu« —, slaščičar, lastnik cirkusa in njegovi pomočniki, dečki in deklice, vaški fantalini, dekleta, dostojanstveni starini — vse je drlo h gostilni. V neverjetno kratkem času je vrvela in hrumela množica kakih 40 ljudi pred Hallovo hišo, popraševali so in vzklikali in ugibali. Vsak je hotel največ vedeti in povedati in vse skupaj je bil pravi Babel. Par ljudi se je gnetlo krog gospe Hall, ki je nezavestna obležala. Nekdo je na ves glas pripovedoval, kaj je videl na lastne oči v veži.
»Nima glave! Povem vam, da je nima! — Brez šale!« — »Neumnost. Mož je slepar!« — «Pometal je obleko raz sebe in -—.«
Nekdo drug je pripovedoval, kaj je doživela Millie.
»Stal je v veži —. Millie je zavpila za njegovim hrbtom, — obrnil se je —. Zbežala je v kuhinjo, on pa sa njo —. Ni bilo deset minut, pa se je vrnil. Nož je imel v rokah in hleb kruha. Nekaj časa je stal, — strahotno ga je bilo videti, brez glave, — pa je odšel po stopnicah. — i Rečem vam, glave nima —!«	(Dalje sledi.)
Širite naše liste!
Največja mariborska parna pralnica
„IDEM.“
Centrala:
Frankopanoma 9.
Sprejemnica:
Vetrinjska ul. 12.
Pridnega učenca
poštenih staršev sprejme takoj trgovina V. Krisper, Rogatec.
25
n.,J. «« po niski ceni, rfllGl S3 no-ozidana hiša s tremi sobami, kuhinjo ia p shrambo, s prostorom za vrt in * dvorišče blizu kolodvora Brežice I Kupec ima stanovanje takoj na i rszpolsgc. Po želji kupca pro cam tudi nekaj njive zraven hiše. Hiša je pripravu* tudi za obrt. Poizve se pri jbžefu Zorko v Brežini 28, Brežice.	23
Koitflrifev les
deske in tesani les kupuje po ugodnih prosi pismene ponudbe
(bčf§ volna matrace še
dobi: Valenti, Slovenska ul.16/1
ERNEST MARINC. Celje, Kopna ul. 2
iščemo
za naš odpremiški posel takoj kvalificiranega carinskega posredovalca. Gos-cenah ter p°dje> ki so v taki stroki popolnoma izvežbani in delavoljni, naj izvoliji svojo obširno ponudbo poslati v Novi Sad, poštni predali 19. 2-3 16
1-3 28
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pes?je za postelje!	_______
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.