Celje - skladišče n_Per Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 12_______________Rogaška Slatina Maj 1984 Za našo delovno organizacijo )e Letošnje leto prelomno Doseči celotni prihodek 1840 milijonov dinarjev v tem letu, začeti z načrtovano investicijsko naložbo, katere sedanja vrednost je 1.820 milijonov dinarjev, vodenje Investicije v skladu z že sprejetim terminskim planom izvoziti za najmanj 7,5 milijona ZDA dolarjev, zamenjati peto In šesto peč s kontinuirano kadno pečjo v poletnih mesecih, kar nas bo stalo blizu 100 milijonov dinarjev - vse to so letošnje prednostne naloge, ki bodo od vseh nas zahtevale mnogo dodatnih naporov. Prav na kratko bi lahko rekli, da gre tokrat zares, kajti z umno organizacijo bo treba ustvariti vse pogoje za nemoteno prolzodnjo ob vzporednem uresničevanju investicijskih na- ložb. Pred nami so zahtevne naloge Glede na dejstvo, da bomo hkrati opravljali več izredno pomembnih na- log. bodo gotovo nastopile nepredvidene situacije in težave v proizvodnem procesu in v vodenju investicije. Zato bo nujna velika mera strpnosti in naj- Preberite! Potrebovali bomo precej novih delavcev 3 Odgovor je»da« 4 Kaj storiti, če se poškodujem...? 5 Druga plat letovalniške medalje 6 Rogaški steklarji uspešni zaradi izvoza 7 Koristno s prijetnim 9 Vse je odvisno od nas... 10 Vpišite se v osnovno šolo za odrasle! 11 V aprilu 1447 delavcev 12 Stanka Govedič 12 Štefan Jutriša-Šana 13 Ivan Turner 13 Florjan Karez 13 Jožica Melcer 14 Razmislite o njih! 14 Edina rešitev 14 Gledalci se vračajo na tribune 15 Kako pa kaj naši šahisti? 15 Nagradna križanka št. 116 16 večja možna koordinacija na vseh ravneh. Izhajajoč iz prednostnih nalog je še vedno v ospredju nemoteno odvijanje proizvodnje kot osnovni pogoj za uresničitev letnega gospodarskega načrta. Na žalost še vedno niso znani vsi pogoji gospodarjenja, pa je zato težko dajati zrelo oceno. Sedaj razpolagamo s približnimi projekcijami podražitev v tem letu, ki pa še vedno niso dokončne. Analiza letošnjega tromesečnega poslovanja ponovno kaže, da porabljena sredstva naraščajo hitreje, kot narašča celotni prihodek, kar pomeni poslabšanje gospodarnosti poslovanja. Prav tako kot v preteklem obdobju bomo verjetno še naprej priča pospešeni rasti cen repromaterialov in energije, zato moramo posvetiti vso pozornost racionalnejši porabi. Celotni prihodek je na ravni delovne organizacije v prvem tromesečju poraste' za 52%, dohodek za 46, medtem ko je vil izvoz v tujih valutah za 32% višji. Te dosežke ocenjujemo kot zadovoljive, kajti hkrati so mnoge sorodne delovne organizacije poslovale z izgubo. Iz analize dosedanjega poslovanja je razvidno, da smo vendar le zabeležili določene pozitivne premike. Obstajajo realne možnosti, da izpolnimo še letošnji plan in tudi srednjeročni program razvoja. Dispariteta cen na domačem tržišču Med vzroki, da nismo dosegli še boljših poslovnih dosežkov in načrtovane akumulacije, je dispariteta ali neskladnost cen na domačem tržišču. Sedaj dokazujemo, da je razkorak med cenami naših proizvodov na domačem in tujih tržiščih le prevelik in da moramo zaradi hitro naraščajočih stroškov doseči boljše prodajne pogoje tudi na domačem tržišču. Takšno dokazovanje je dolgotrajno spričo obilice, včasih tudi nerazumljivih administrativnih ovir. Zato v letošnjem letu ni pričakovati, da bi cene na domačem tržišču lahko sledile rasti cen surovin in repromaterialov ter predvsem energije. Ob vsem tem velja tudi ugotovitev, da bi postala v primeru, če bi cene postavili previsoko, uspešna prodaja naših proizvodov na domačem tržišču vprašljiva. Zavedati se namreč moramo, da realni standard našega potrošnika še vedno letno upada in da bo denarja za kupovanje dobrin, kot so naši izdelki, vse manj. Zato so apetiti po dvigovanju cen za 50 ali več odstotkov za dobrine, ki niso vsakodnevna življenjska nuja, računica na kratke proge, a z dalekosežnimi negativnimi posledicami. Zaradi naštetih dejstev se bomo morali še bolj opreti na lastne sile in v danih pogojih gospodarjenja izvleči čim več. Izvoz najpomembnejši... Že ničkolikokrat je bilo izrečeno, da je doseganje zastavljenega izvoznega plana za nas najpomembnejše. Ta čas je povpraševanje po naših izdelkih daleč večje od proizvodnih zmogljivosti. Zato je odločitev celotnega kolektiva, da bomo delali tudi nekaj prostih sobot, ponovna potrditev naše zrelosti in treznega razmišljanja. Pogoj za uspešen nastop na tujih tržiščih je. poenostavljeno rečeno, spoštovanje dogovorjenih dobavnih rokov, solidna raven kvalitete po posameznih kvalitetnih razredih in seveda konkurenčna cena. Na kvaliteto naših izdelkov zunanja klientela nima pripomb, po dogovoru, ki je v skladu z našo prodajno politiko, pa cen na zunanjih tržiščih letos ne bomo spreminjali. Bati se je le. da zaradi preobilice naročil vseh ne bomo zmogli izpolniti v dogovorjenih rokih. Trenutna dinamika že potrjenih izvoznih nalogov do meseca oktobra presega zmogljivosti naših proizvodnih kapacitet. Če ob vsem tem upoštevamo, da bo zaradi remonta vseh peči zmanjšana kapaciteta tozda Osnovne izdelave za 25% za dva meseca, je več kot na dlani, da bo na tem področju treba nekaj ukreniti. Zavedati se namreč moramo, da je vsak preklic naročila zaradi zamujanja ne samo preklic ali odpoved dotičnega naročila, ampak se to največkrat odraža tudi na zmanjšanju naročenih količin ob ponaročanju zaradi zamujene sezone ali splošnega zmanjšanja povpraševanja. zaradi pretrgane kontinuitete ponujenega blaga na prodajnih mestih. Zavedam se sicer, da je predlog naj bi organizirali v vročih poletnih mesecih delo v turnusih, s čimer bi izkoristili proste sobote, za pihalce izredno težavno, vendar bomo morali kljub temu o tem temeljito razmisliti! Remont je nujen! Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj v takšnih pogojih za prodajanje na tujih tržiščih in ob takšnem povpraševanju obnavljamo talilne kapacitete... Menimo, da je tak poseg kljub vsem naštetim dejstvom nujen. Opažamo namreč, da zaradi dotrajane in tehnološko zastarele opreme - predvsem peči - nismo dovolj uspešni v izdelavi tako imenovanega težjega darilnega programa in da nam na splošno primanjkuje gladkega svinčenega stekla za naše brusilnice. S prehodom od taljenja stekla v lončenih pečeh, v prvi fazi pete in šeste, na kontinuiran način. se nam zraven ostalih že znanih dejstev, kot so boljša kvaliteta steklene mase ob zmanjšani porabi goriva in ob prehodu s tekočega goriva na plin. povečujejo kapacitete proizvodnje svinčenega stekla že v septembru letos kar za 25%. To nam bo omogočilo po septembru zaradi povečanja kapacitet na danes kritičnih mestih zvišanje izvoza na približno 900.000 ZDA dolarjev mesečno ob vzporedno boljši preskrbi domačega tržišča. Zato upam. da nam bo načrtovani remont uspelo izpeljati v predvidenih rokih. Na ta način bi že v letošnjem letu planiran izvoz lahko presegli in obenem ustvarili vse pogoje za povečano prodajo v naslednjih letih, ko naj bi po zaključku investicijskih del v letu 1987 dosegli izvoz v višini med 16 in 17 milijoni ZDA dolarjev. Končno le začetek izvajanja investicijskih del Priprava na investicijo, katere glavni namen je povečati proizvodne kapa- Na mestu, kjer je sedaj skladišče, bomo zgradili zgradbo s sodobno elektropečio citete svinčenega brušenega stekla, so v zaključni fazi. Pripravljalna dela za plinifikacijo in ureditev gradbišča za nove proizvodne objekte so že stekla. Pogodbe z dobavitelji zunanje in domače opreme so podpisane, prav tako so oddana gradbena in instalacijska dela. Do konca maja bo investicija dokončno prijavljena pri SDK. Terminski plan gradnje predvideva že do novembra usposobitev novega objekta brusilnice v takšni meri, da bo že mogoče preseliti brusna vretena iz današnjega novega dela brusilnice. Do začetka prihodnjega leta pa morajo biti vsa gradbena dela tako daleč, da bo možno pričeti z montažo opreme. Začetek poizkusnega obratovanja je predviden za mesec maj 1986. Iz vsega navedenega sledi, da je plan gradnje in izvajanja investicijskih del časovno izredno zahteven. Upoštevanje s terminskim planom zastavljenih rokov je za nas izredno pomembno predvsem zaradi naslednjega: • Pravočasno in hitro opravljanje posameznih faz pomeni čisti finančni prihranek, kajti ob sedanji stopnji inflacije pomeni vsako zamujanje dodatne podražitve. • Nova dodatna proizvodnja bo vplivala na takojšnje povečanje izvoza in zagotovila zadostne količine surove- ga stekla za predelavo in prodajo na domačem tržišču. • Konec leta 1986 in v začetku leta 1987 že dospejo prve obveznosti vračila najetih investicijskih kreditov, ki jih bo potrebno pokrivati iz naslova nove povečane proizvodnje. • Vsak zamujeni dan pomeni dražitev investicije, istočasno pa pomeni tudi že določene fiksne stroške, ki bi jih morali kriti iz sproti ustvarjenega dohodka. Tekoče naloge, vezane na spremljanje in izvajanje investicije, bodo zahtevale od strokovnih in tudi od ostalih delavcev sprotno preverjanje, dopolnjevanje in reševanje dosedaj še ne do podrobnosti opredeljenih tehnično-te-hnoloških nadrobnosti, mikrolokacij, transportnih poti in podobno. Vedeti je treba, da z novo investicijo razrešujemo tudi obstoječi položaj, ki ga je treba v vseh podrobnostih prilagoditi zahtevam nove tehnologije, proizvodnih tokov in organizaciji dela. Sredstva, kadri, proizvodni program... V zvezi s kompletnim investicijskim spletom so pred nami naslednje pomembne naloge: 1. Do konca meseca junija je treba zagotoviti 400 milijonov dinarjev za predplačila izvajalcem gradbenih del in dobaviteljem dojnače opreme. To v zaostrenih likvidndštnih razmerah nikakor ne bo lahka naloga. 2. Takoj bo treba s terminskim planom dokončno opredeliti vse potrebe po kadrih, jih pridobiti in dokončno izbrati ter začeti z usposabljanjem. To je še posebej pomembno, ker se bodo nekateri usposabljali in spoznavali novo tehnologijo tudi na tujem. Kadri so izrednega pomena in osnovno zagotovilo za neboleče osvajanje in vodenje za nas novih tehnoloških postopkov. 3. Na področju prodaje in politike novih izdelkov je že izoblikovan osnovni koncept, ki pa ga bo treba dodelati do take kvalitete, da bomo predvsem za tuje kupce sestavili dokončno ponudbo in sklepali pogodbe za prodajo nove proizvodnje. Pred nami je torej veliko nalog, ki jih bomo morali pravilno porazdeliti in koordinirati, kajti izredno pomembno je, da poleg uspešnega terminskega izvajanja investicije kar najbolj uspešno vodimo tudi naš redni proizvodni proces. JOŽE PELKO, inž. Investicija in kadri Potrebovali bomo precej novih delavcev Investicijski elaborat za povečanje, modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje kristalnega stekla vsebuje med ostalim tudi načrt potrebnih kadrov. Tako predvideva, da se bo število zaposlenih povečalo za 540 ali od 1362 v letu 1981 in 1902 v letu 1987. V tem nista upoštevana oba dalmatinska tozda z 200 zaposlenimi, saj ob pripravi investicijskega elaborata še nista bila združena v steklarno. Skupaj z njima bo število zaposlenih v steklarni močno preseglo številko dva tisoč. Kvalifikacijska struktura novo zaposlenih Nov tehnološki proces proizvodnje, predvsem pa uvajanje avtomatizacije v sami proizvodnji, sprememba sistema taljena in samega oblikovanja stekla narekujejo potrebe po drugačnih profilih kadrov, čeprav bodo še vedno prevladovali steklarji, to je steklobru-silci in steklopihalci. Tako bo med no-<0% vozaposlenimi 352 steklobrusilcev, 30 J steklopihalcev, 80 kvalificiranih stroj- nikov, ključavničarjev, elektrikarjev in drugih kovinarjev, 51 nekvalificiranih delavcev in 27 drugih kadrov - od inženirjev do tehnikov. Natančnejša kvalifikacijska struktura ali sestava je razvidna iz tabele št. 1! Pridobivanje In izobraževanje kadrov Potrebno število novih delavcev bomo poskušali pridobiti predvsem z ob- močja občine Šmarje in s hrvaškega Obsotelja. Po razpoložljivih podatkih bo v sedanjem srednjeročnem obdobju v občini končalo osnovno šolanje kakšnih ß.OOO učencev - bodočih delavcev, medtem ko bo glede na načrtovane investicije razpoložljivih le približno 1000 delovnih mest. In še ta samo v primeru, če bodo vse načrtovane investicije tudi pravočasno dokončali ter začeli v njih ustvarjati novo vrednost. Pretežno število novih delavcev, zlasti steklarjev, bomo usposobili za delo z izobraževanjem v Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Že ob načrtovanju naše investicije pa smo se odločili tudi za intenzivnejše štipendiranje. Tako imamo sedaj v Steklarski šoli 153 štipendistov, med katerimi jih v letošnjem šolskem letu končuje šolanje 42, 31 pa jih je šolo že končalo. V letošnjem letu smo ponovno razpisali 120 štipendij in ♦ kot kažejo podatki, nam bo to število učencev tudi uspelo pridobiti. Na ostalih šolah imamo 21 štipendistov, letos pa jih šolanje končuje 8. Razen steklarjevjbodo med novoza-poslenimi v največjem številu zastopani kovinarji, predvsem kot upravljale! in vzdrževalci strojev in naprav. Navedene delavce bomo tudi najprej potrebovali, saj je glede na značilnosti nove proizvodnje nujno, da si dodatna znanja pridobijo z usposabljanjem pri proizvajalcih opreme. Prva skupina bo odšla na usposabljanje že v mesecu oktobru tega leta. Ker teh kadrov v glavnem ne štipendiramo, smo v eni izmed zadnjih izdaj »Novega tednika« Tozdi Stopnja strokovnosti Osn. izdel. Dode- lava Kristal Dekor Servisne Kozje dejavnosti DSSS Skupaj VII. 1 3 4 VI. 1 1 2 V. 8 2 11 2i IV. 56 6 210 29 8 17 322 III II. 10 10 92 24 140 I. 15 2 20 8 6 51 Skupaj 91 18 324 61 9 37 540 Tabela 1: Predvidena kvalifikacijska struktura novozaposlenih delavcev v steklarni - Boris Kidrič- objavili predhodni razpis. Do sedaj kljub temu vse potrebne kadre težko prispele vloge kažejo, da je zanimanje pridobiti, za razpis sicer veliko, seveda pa bo ALOJZ JUHART Ali bi lahko s spremenjeno davčno politiko prispevali svoj delež k stabilizaciji? Odgovor je »da«! Na sestanku družbenopolitičnih organizacij je ob obravnavi rezultatov poslovanja v I. tromesečju bilo sproženo tudi vprašanje o naraščanju obveznosti združenega dela iz dohodka za skupno in splošno porabo, saj smo lahko v dnevnem časopisju prečitali, da prihodki družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih skupnosti naraščajo precej hitreje, kot je bilo to predvideno z resolucijo. Vnela se je živahna razprava in gotovo bi bilo zanimivo vedeti, kako v teh zaostrenih družbenoekonomskih razmerah - ob hitri rasti cen - na prihodek družbenopolitičnih skupnosti vpliva politika prometnih davkov in ali bi lahko z njihovim znižanjem omilili upadanje življenjske ravni ter na ta način prispevali svoj delež k stabilizaciji. Prihodki naraščajo z rastjo cen Vemo, da so predvsem prometni davki - tako temeljni kot republiški in občinski - daleč najpomembnejše postavke v proračunih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti. Ti prihodki pa naraščajo skladno z rastjo cen, saj so osnove določene vrednostno v odstotnih deležih glede na ceno določenega izdelka. Zato je razumljivo, da ob več kot 50-odstotni rasti življenjskih stroškov tudi prihodki družbenopolitičnih skupnosti naraščajo hitreje, kot je bilo to predvideno z resolucijo, saj vsako povišanje maloprodajnih cen navrže tudi večje prihodke iz naslova prometnih davkov. Politika prometnih davkov lahko občutno vpliva na oblikovanje maloprodajnih cen ter na ta način na obseg prodaje določenih izdelkov, v precejšnji meri pa tako posredno vpliva tudi na življenjsko raven. Naj za primer navedemo podatek, kako lahko višina prometnega davka vpliva na obseg prodaje določenih vrst izdelkov! Ko se je leta 1975 povišal prometni davek za izdelke iz svinčenega brušenega stekla na skupaj 47%, se je občut- no zmanjšal obseg njegove prodaje na domačem tržišču. Zaradi takšnega skoka maloprodajnih cen smo bili kot delovna organizacija omejeni pri samostojnem oblikovanju cen. saj se je ob občutno povečanih maloprodajnih cenah naš delež v zgradbi cene zmanjšal. možnosti za višanje cen pa zaradi zmanjšanega obsega prodaje tako ni bilo. Praviloma so izdelki, ki so nujni za vsakdanje človekovo življenje, neobdavčeni (hrana) ali pa so obdavčeni z nižjimi stopnjami prometnega davka, medtem ko so vsi izdelki, ki spadajo med tako imenovane luksuzne artikle, visoko obdavčeni. Skratka, ta del davčno fiksalne politike, torej politike prometnih davkov je izredno pomemben inštrument ekonomske-socialne politike in ima večstranske vplive... Mojster Drago Boršič pri oblikovanju kelihovega peclja - foto Z. Novak Bi nižji prometni davki omilili dvigovanje življenjskih stroškov? Nas pa zanimajo prav ti vidiki pomena davčne politike! Vprašujemo se. v kolikšni meri bi znižanje prometnih davkov za posamezne, za vsakdanje življenje pomembne dobrine, vplivalo na raven maloprodajnih cen in s tem na življenjske stroške. Predpostavimo lahko, da bi bilo manjše znižanje prometnih davkov ob hkratnem znižanju proračunskih prihodkov dobrodošlo v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih. Po eni strani bi to zagotovo ugodno vpihalo na nekoliko počasnejše naraščanje maloprodajnih cen, nekoliko pa bi se upočasnilo tudi naraščanje proračunskih prihodkov. Vemo namreč. da je v zadnjih letih občutneje upadla raven osebnih prejemkov, v manjši meri pa sta upadla skupna in splošna poraba. Verjetno bi prišli v poštev za znižanje predvsem izdelki, kot so obutev in obleka, za katere je temeljni prometni davek 3% in republiški prometni davek 11,5%, pa tudi za pohištvo in gospodinjske aparate, za katere je temeljni prometni davek 8% in republiški 11,5%. Na ta način bi se lahko, torej, znižala raven maloprodajnih cen ob istočasnem povečanju obsega prodaje, kar bi bilo dobrodošlo predvsem za tisto proizvodnjo, katere zaloge se kopičijo, pa imajo podjetja zato v sedanjih zaostrenih razmerah težave s plasmajem svojih izdelkov. NOVAK ZLATKO Priporočilo službe za varstvo pri delu Kaj storiti, če se poškodujem..? Delo službe za varstvo pri delu je organizirano v naši steklarni tako, da zagotavlja preprečevalne ukrepe in sprotno razčlenjevanje vseh pojavov, ki škodujejo varnosti delavcev in njihovemu zdravju. Zato pomeni varnost pri delu zagotavljanje takšnih razmer, v katerih ljudje pri delu niso ogroženi s poškodbami in s poklicnimi obolenji. Delo službe za varstvo pri delu je organizirano v naši steklarni tako. da zagotavlja preprečevalne ukrepe in sprotno razčlenjevanje vseh pojavov, ki škodujejo varnosti delavcev in njihovemu zdravju. Zato pomeni varnost pri delu zagotavljanje takšnih razmer, v katerih ljudje pri delu niso ogroženi s poškodbami in s poklicnimi obolenji. Zavedati se moramo, da lahko le zdrav in za delo sposoben delavec uspešno opravlja svoje vsakdanje delovne dolžnosti. Zato je naloga vsakogar med nami, vestno in dosledno izpolnjevati delovne naloge ter pri tem tudi spoštovati vse varnostne ukrepe. Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje, kaj storiti, če se pri delu ali na poti na delo ozirom z njega poškodujem. V primeru delovne nezgode oziroma poškodbe pri delu, na poti na delo oziroma z dela moramo takoj ukrepati v smislu določil našega pravilnika o varstvu pri delu. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela, moramo takoj sporočiti svojemu neposrednemu vodji ter obvezno zahtevati prvo pomoč v obratni ambulanti. Vsak najmanjši ubod, urez, opeklino in podobno so lahko vzroki za infekcijo in zaradi nje za izostanek z dela. Če poškodbe ne boste takoj prijavili, je pozneje ne boste mogli uveljavljati kot poškodbo na delu. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela - bolniški stalež - moramo obvezno takoj ali najpozneje v osmih urah po dogodku prijaviti službi za varstvo pri delu, težje poškodbe, kolektivne primere poškodb ali smrt pa morajo sporočiti oziroma prijaviti takoj! Poškodbo, ki se pripeti na delu v popoldanskem ali v nočnem času, je treba obvezno prijaviti službi za varstvo pri delu naslednji dan. Poškodba, ki bo prijavljena po izteku določenega roka, ne bo priznana za poškodbo na delu! Poškodbo, ki se pripeti na poti na delo ali z dela, je treba prijaviti takoj ali najpozneje v štiriindvajsetih urah po njej, pri čemer se predloži službi za varstvo pri delu ustrezno izjavo očividca poškodbe, v primeru prometne nezgode pa se predloži zapisnik postaje-milice. Brez predložitve navedenih listin služba za varstvo pri delu ne bo priznala deloVne nezgode oziroma poškodbe na poti na delo ali z dela! Za vsakogar med nami je pomembno, da dosledno upošteva vsa napisana navodila o prijavljanju poškodb, saj Modernejši kotlo\Ttici se mora umakniti tudi stari generator - foto Z. Novak sicer ne bo mogoče uveljaviti pravice do odškodnine. Če poškodovana oseba iz zdravstvenih razlogov ne more v določenem roku sama prijaviti, kaj se ji je primerilo, mora za to zadolžiti ozi- roma pooblastiti drugo osebo. Da ne bo očitkov, češ, saj vsega tega nisem vedel, se o prijavljanju nezgod oziroma poškodb pri delu in na poti na delo ali z dela objavi v glasilu Steklar- ne »Steklar«, na oglasnih deskah v delovni organizaciji ter z osebno vročitvijo vsem zaposlenim! BRUNO ŠVERKO, služba za varstvo pri delu Nekaj napotkov in nasvetov... Druga plat letovalniške medalje Čas letnih dopustov se hitro približuje in z njim se približuje tudi naš zaslužen oddih po napornem delu ter z njim možnost, da si naberemo moči za nove delovne uspehe. Člani kolektiva rogaške steklarne bomo različno izrabili dneve letnega dopusta. Vsekakor jih bo največ letovalo v naših počitniških hišicah v Dajli, Martinščici na Cresu, v Novigradu In v Pelegrinu, saj postaja sindikalni turizem vse bolj pomembna, za precej delavcev pa še edina možna oblika letovanja ob morju. Zato namenjamo za sestavek nekaterim, do sedaj še nenapisanim vprašanjem o našem letovanju. Zato smo ga naslovili »Druga plat letovalniške medalje.« Pravilno smo se odločali v preteklosti... Časi, v katerih živimo, vse bolj potrjujejo pravilnost odločitev kolektiva pred dvajsetimi leti in pozneje o nakupu počitniških hišic ob morju, ki so sedaj naša neprecenljiva vrednost, saj omogočajo letovanja 136 steklarskih družinam v glavni letovalni sezoni in hkrati še predsezonsko in posezonsko letovanje, ki ga namenjamo predvsem našim upokojencem, družinam s predšolskimi otroki ter samcem. ...Moramo pa s počitniškimi hišicami gospodarno ravnati! Počitniške hišice so naša skupna last, saj smo vsi člani kolektiva steklarne »Boris Kidrič« prispevali sredstva za njihov nakup. Zato izhaja iz tega velika odgovornost vsakogar, ki uporablja to naše bogastvo, da čuva osnovna sredstva in pazi na vse, kar je v hišici - na opremo, inventar in na vse drugo, kar mu sicer omogoča prijetno in udobno letovanje. Zavedati se moramo, da bomo uporabljali hišice'' še leta in leta mi, ki smo sedaj v steklarni, in da jih bomo pozneje uporabljali tisti, ki pridejo za nami; tudi naši otroci in njihovi otroci! Tega ne bi zapisal, če se ne bi dogajalo ob splošnem razpoloženju, veselju ob raznih priložnostih ob morju, da tu in tam pozabimo na osnovno pravilo ravnanja in obnašanja. Dogajajo se, namreč, stvari, ki jih dpma v svojem stanovanju ali v svoji hiši nikakor ne počnemo. Delamo škodo, ki je doma ne delamo, pa s tem povečujemo stroške za vzdrževanje počitniških hišic. Le-ti sedaj že presegajo v enem letu 700.000 dinarjev ali 70 milijonov starih dinarjev!? Zato smo se odločili svetovati, kako naj bi vsakdo med nami pripomogel, da bi bilo vzdrževanje počitniških hišic cenejše: • S poletjem in z vročino se hitreje razmnožujejo insekti ali nadležne žuželke, med njimi še zlasti komarji, ki so zlasti neprijetni zvečer, ko ležemo k počitku. Takrat se prične lov na te male živalce, ki v obupu bežijo, se umikajo po zidovih, stropu, pohištvu, mi pa za njimi z zloženimi časopisi, brisačami ipd., da po naših zmagah ostajajo za njimi rdeči sledovi. Mi se sicer veseli- mo lastnega uspeha, še zlasti, če pobijemo vse nadležneže, saj smo si tako zagotovili mir pred njimi. Smo pa pri tem pozabili na krvave madeže po zidu, stropu, pohištvu in še kje, ki so ne samo grdi, ampšak tudi zahtevajo vsakoletno pleskanje in čiščenje ter tako povečujejo naše vzdrževalne stroške. Da bi se izognili opisani neprijetnosti in s tem prispevali delež k zmanjšanju stroškov za letovalne hišice, je sedaj naprodaj že dovolj dobro učinkujočih sredstev, kot so pršilniki ali spreji, mazila, tekočine in podobno. Samo v lekarno ali drogerijo je treba stopiti, odšteti nekaj denarja, in navšečnosti ne bo več. • Kuhinjski aparati so zelo občutljive naprave, zato moramo ravnati z njimi zelo skrbno. Sodobni svet uporablja vse več naprav iz umetne snovi, katere uporabna vrednost je sicer velika, je pa občutljiva na udarce. V počitniški hišici je najbolj v nevarnosti hladilnik oziroma njegov zgornji del, v katerem se kar rado nabere prveč ledu, kar pri pogostem odpiranju hladil-nikovih vrat in pri neprevidnosti ter uporabi malo sile lahko poškoduje Pred nami so dopusti... Obiska vredni so slapovi reke Krke! - foto Z. Novak vrata ali kaj v hladilnikovi notranjosti, česar ni mogoče popraviti, pa tudi ne nadomestiti z rezervnim delom. Pač zato ne. ker rezervnih delov ni. Tako preostane edino, da hladilnik nadomestimo z novim. To pa pomeni veliko denarja in. kar tudi ni za odmet. naslednji letovalec ne bo mogel hladilnika uporabljati! • Tudi električni štedilnik je hitro neuporaben, če ravnamo napak s stikali. Zato priporočamo vsakomur, ki pride v letovalno hišico, naj ravna z opremo tako skrbno, kot skrbno ravna z njo doma! • V hišicah so tudi krožniki, skodelice, noži. vilice, žlice in ostali drobni inventar, kar vse se hitro zlomi, razbije, oškrba ali tudi izgubi. Še zlasti, če smo nepazljivi. Če se nam karkoli razbije, oškrba. polomi ali izgubi, smo dolžni takoj nadomestiti manjkajoče ali neuporabno, saj je vse mogoče kupiti v trgovini! Še bi lahko našteval primere, na kaj vse je treba v počitniški hišici paziti, pa bodi dovolj! Mislim, da je bilo opozoril in priporočil dovolj in da je vsakdo. ki je prebral ta sestavek do sem. doumel, kateri del zapisa bo njemu zlasti koristil!? Kaj pa prevzemno-prodajni postopek? Vsak uporabnik počitniške hišice je dolžan ob prihodu in odhodu v njej ugotoviti dejansko stanje, kako je z opremo in z drobnim inventarjem ter ugotovitve primerjati z evidenco. Pred odhodom iz počitniške hišice mora vsak uporabnik obvezno sestaviti prevzemno-prodajni zapisnik o stanju opreme, drobnega inventarja po priloženem obrazcu. Če se stanje ujema z evidenco oziroma s spremenjenim stanjem zapisnika, ki ga je napisal uporabnik hišice pred vami, v zapisniku pod točko 3a podčrtate besedilo: nobenih pripomb. Če pa ugotovite primanjkljaj in razlike, manjkajoče vpišite v rubrike točke 3b. V točki 4 zapisnika pa vpišite poškodbe in razbitje drobnega inventarja ter opreme. Mapa s prevzemno-prodajnimi zapisniki in z inventarno knjigo mora biti odložena v omari, kjer je kuhinja. Vsak uporabnik letovalne hišice mora postaviti mapo in knjigo na za to določeno mesto. Vsak uporabnik odgovarja za prevzeto stanje opreme in drobnega inventarja zato naj opravita odhajajoči letovalec in prihajajoči prevzemno-prodajni postopek vestno. Vse ugotovitve je treba vpisati v zapisnik, ki ga morata podpisati odhajajoči in prihajajoči uporabnik počitniške hišice. Oskrbnik hišic bo sproti preverjal stanje opreme in drobnega inventarja. Če uporabnik, ki prevzema hišico, ugotovi primanjkljaj drobnega inventarja in poškodbe opreme, uporabnik pred njim pa tega ni zapisal v zapisnik, bo moral kriti ugotovljeno škodo prejšnji uporabnik letovalne hišice! In še nekaj koristnih napotkov! Tisti, ki boste odpotovali na dopust z avtomobilom, bodite pred odhodom spočiti, vaše vozilo pa naj bo tehnično brezhibno, saj si sicer lahko dopust povsem pokvarite! Prva izmena v sezoni naj ne pozabi prevzeti ključev za letovalno hišico v tozdu Delavska restavracija, saj se sicer ne bo mogoče vseliti v hišico. Druga izmena in vse nadlednje prevzemajo ključe od predhodnih uporabnikov hišic skupaj s prevzemno-prodajnimi opravili. To pa ne velja za uporabo letovalnih hišic na Cresu! Za na Cres je treba ključe prevzeti v Delavski restavraciji. Čas svojega prihoda v počitniško hišico planirajte med 9. in 10. uro dopoldne, ker je takrat predvidena menjava uporabnikov in predaja oziroma prevzem hišice. Če nameravate hišico zapustiti pred tem časom, pustite ključe pri sosedu oziroma pri tisti osebi, ki bo po dogovoru mogla izročiti ključe naslednjemu uporabniku. V Dajli je treba vsakih deset dni izprazniti septično jamo (greznico). Odvoz se naroči pri podjetju »Jedin-stvo« (blizu pošte) v ali pa kar šoferju vozila, ki odvaža fekalije, saj večkrat dnevno vozi mimo. Toliko za sedaj. Prijetno letovanje vam želimo in prav nobenih nevšečnosti! VALTER JORDAN Poslovanje steklarne primerjamo s poslovanjem drugih steklarn Rogaški steklarji uspešni zaradi izvoza! Vsako leto pripravi služba družbenega knjigovodstva po podatkih iz zaključnih računov primerjavo poslovne uspešnosti tozdov sorodnih dejavnosti. Za nas je zlasti zanimiva primerjava grupacij 001-219 - proizvodnja ostalega stekla, v kateri je obdelanih 48 jugoslovanskih temeljnih organizacij. V tabeli, ki si jo kaže podrobno ogledati, so zajeti podatki samo za tiste tozde, s katerimi se lahko naša steklarna primerja glede na naravo dela, tehnologijo in proizvodne programe. Primerjava je koristna, saj kaže tako mesto grupacije v primerjavi z drugimi grupacijami, kakor tudi kaže mesto naših tozdov v primerjavi z ostalimi tozdi v grupaciji in s poprečnimi podatki zanjo. Nizka rast dohodka, upočasnjeno zaposlovanje ... To sta dve osnovni značilnosti poslovanja grupacije kot celote! Lanskolet- na stopnja inflacije se je približala 60 odstotkom, zato pomeni indeks rasti dohodka 126 realno ali v resnici njegovo zmanjšanje. Hkrati so se v grupaciji tudi močno povečale izgube na zapo- slenega delavca, saj je njihov indekst kar 226. Medtem ko se je v letu 1982 število zaposlenih povečalo za 10%, se je njihovo število lansko leto povečalo samo za en odstotek, v nakterih tozdih pa se je število zaposlenih celo zmanjšalo. Skupaj je bilo v poprečju v naši grupaciji - proizvodnja ostalega stekla - v letu 1983 (po podatkih za konec vsakega meseca!) zaposlenih 14.366 delavcev. V tem številu pa niso zajeti delavci steklarn, v katerih proizvajajo ravno in embalažno steklo. Za grupacijo kot celoto so zanimive še tele značilnosti: zmanjšal se je delež akumulacije v dohodku in delež akumulacije v primerjavi s poprečno upo- A » •# rabljenimi poslovnimi sredstvi, kar pomeni poslabšanje donosnosti poslovanja ... Poslabšala pa se je tudi ekonomičnost poslovanja, saj je bil celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi manjši, kot je bil v letu 1982 (indeks 95), kar pomeni, da so porabljena sredstva naraščala hitreje, kot je naraščal celotni prihodek. Vsak zaposleni v grupaciji je v poprečju »prigospodaril« 63.682 dinarjev izgube. Nekateri tozdi (proizvodnja steklenih in brezalkalnih vlaken) so poslovali celo z izgubo na tako imenovani substanci, kar pomeni, da z doseženim celotnim prihodkom niso mogli pokriti niti porabljenih sredstev, oziroma kriti vseh stroškov. Med izgubarji letos prvič zasledimo skoraj vse brusil-nice Steklarne iz Skopja; tista, ki ni bila v izgubi, pa je imela poprečni neto osebnih dohodek na zaposlenega pod 7.000 dinarjev. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega se je v vsh grupaciji povečal za 25% in bil 13.638 dinarjev, medtem ko se je v SR Sloveniji v tej grupaciji povečal za 22% in bil 16.366 dinarjev. Osebni dohodki in njihova rast so bili glede na hitro naraščanje življenjskih stroškov in glede na delovne razmere dokaj nizki, vendar ustvarjeni dohodek ter njegova rast kaj več niso omogočili! Naši tozdi dosegli zadovoljive rezultate V primerjavi s podatki o poprečjih grupacije v SFRJ in grupacije v SR Sloveniji lahko trdimo, da so naši tozdi dosegli zadovoljive rezultate. 2e v letu 1982 smo ustvarili večji dohodek na zaposlenega, ki je tudi v letu 1983 izkazoval večjo st od poprečja grupacije. V nasprotju z grupacijo SFRJ smo povečali delež akumulacije v dohodku ter razmerje akumulacije glede na poprečno uporabljena poslovna sredstva, kar kaže. da smo delili dohodek po načelu dobrega gospodarja. V preglednici so tudi podatki za štiri naše, rogaške proizvodne tozde, ter za vseh šest naših proizvodnih tozdov, torej skupaj z dalmatinskima tozdoma. Tudi ti, skupni rezultati, kažejo, da smo celo kot celota poslovali zadovoljivo. Res pa je. da bi lahko poslovali še boljše, na kar smo že opozorili v obravnavi zaključnih računov. Tudi v naši delovni organizaciji so porabljena sredstva naraščala hitreje, kot je naraščal celotni prihodek, kar pomeni slabšanje ekonomičnosti poslovanja. Za to sicer lahko navedemo dva vzroka: prepočasno naraščanje celotnega prihodka na eni strani in zares dinamično naraščanje cen surovin in energije v preteklem letu na drugi strani. In še izvozili smo manj, kot smo načrtovali, vendar je tako imenovana politika aktivnega dinarjevega tečaja v precejšnji meri kompenzirala ali uravnotežila izpad! V prodaji na domačem trgu ugotavljamo. da so cene končnih izdelkov močno zaostajale za rastjo cen surovin in repromaterialov iz uvoza, predvsem pa so zaostajale za cenami energije. Zato smo si za eno med najbolj pomembnimi nalogami v tem letu naložili spremembo in zvišanje cen na domačem tržišču in povečanje izvoza. Če pa podrobneje pogledamo dosežke posameznih tozdov, ugotovimo, da so dosegli naši tozdi precej večji dohodek kot drugi, s katerimi se je po podatkih v tabeli mogoče primerjati. Zelo dobre rezultate so zabeležili v akumulaciji glede na poprečno uporabljena poslovna sredstva, saj so po tem kazalcu na prvih mestih v grupaciji. V ospredju pa so tudi v ustvarjenem dohodku na delaca. Toda kljub temu je to v primerjavi z nekaterimi drugimi Opombe: : V nadaljevanju so naštete brusilnice! - A - Dohodek na delavca B - Delež akumulacije proti poprečno uporabljenim sredstvom C - Poprečni mesečni neto osebni dohodek C - Poprečno uporabljena sredstva na delavca 3 Industrija stakla i kristala Zaječar 4 OZD Industrija stekla in steklene volne Skopje Tabelarični pregled primerjalnih podatkov o poslovanju tozdov grupacije 011-219 (proizvodnja ostalega stekla). narejen iz zaključnih računov za leto 1983. Zajetih je 48 tozdov. Podatki so v dinarjih in odstotkih, v oklepajih so indeksi za primerjavo z letom 1982'. Temeljna organizacija Število delavcev konec meseca Dohodek na delavca Delež akumulacije v dohodku (%l Ročna in polavtomatska izdelava Hrastnik ISK Zaječar - OOUR I Samobor - OOUR Oblikovanje Ručno duvano staklo. Skopje Ručno trgovačko staklo Paračin Steklo. Slovenska Bistrica Ukras, Alibunar Fabrika stakla. Prokuplje Oplemenjivanje - Samobor' ISK Zaječar - OOUR II ’ ISK Zaječar - OOUR Kutina ISK Zaječar - OOUR Sokobanja ISK Zaječar - OOUR Kladovo ISK Zaječar - OOUR Pehčevo ISK Zaječar - OOUR Preševo OZT ISSV Kristalogravura Skopje* * 3 4 OZT ISSV Kristalogravura Kratovo OZT ISST Kristalogravura Kičevo OZT ISSV Kristalogravura KrušeVo OZT ISSV Kristalogravura Debar Delež akumulacije proti porabi j. sredstvom (°oi Povprečje grupacije SFRJ 14.366 (101) 393.837 (126) 13,3 ( 93) 4,6 ( 85) Poprečje grupacije SRS 3.317 (108) 567.464 (128) 14,0 (108) 6,4 ( 68) Proizvodni tozdi (I—IV) Steklarne Boris Kidrič 1.133 (103) 675.745 (133) 26,3 (130) 22,2 (123) Vsi proizvodni tozdi Steklarne Boris Kidrič 1.314 (106) 604.997 (129) 25,6 (131) 21,2 (124) Osnovna izdelava 429 (102) 779.660 (130) 27.5 (119) 26.1 (127) 165 ( 98) 590.891 (127) 26.6 (113) 28.4 (110) 375 (102) 660.588 (139) 27.8 (142) 29.4 (139) Dekor Kozje 168 (115i 514 472 (145) 17.1 (684) 6.4 (533) Dalmacijakristal 96 (112) 138.034 ( 86) fehnokristal 85 (155) 137.132 l 89) 553 (100) 546.448 (125) 4.6 < 88) 3.7 ( 88) 1.267 (105) 526.681 (151) 28.2 (209) 777 (257) 256 (102) 427.570 (156) 4.4 (157) 4.6 (177) 344 (102) 417.006 (124) 2.3 ( 85) 0.7 ( 70) 1.287 (102) 206.359 (128) - - .353 (104) 424.530 (130) 7.0 (108) 3.6 (104) 183 (100) 248.943 (135) - 443 (101) 331.186 (177) 4.0 (500) 1.7 (567) 401 (101) 404.473 (152) 6.5 ( 50) 5.6 ( 60) 444 ( 66) 284.405 (130) 9.1 ( 67) 6.7 ( 42) 440 ( 95) 282.835 (124) 3.9 ( - ) 1.1 ( - ) 305 (106) 278.516 (123) 5.3 ( 98) 1.6 ( 64) 328 ( 93) 222.444 (101) 4.0 ( 68) 1.3 ( 46) 201 (109) 320.814 (180) 2.8 (215) 1.6 (229) 362 ( 94) 175.387 (329) 3.1 (115) 0.7 (350) 159 ( 97) 154.517 (100) - - 152 ( 99) 180.653 (160) 2.8 ( 7.4) 7.4 (104) 204 (107) 144.840 ( 86) - - 146 (101) 158.539 (200) - - 142 ( 98) 121.942 ( 66) - - Fn 4 i grupacijami še vedno manj, kot bi bilo mogoče doseči. Zato se z doseženim ne bi smeli zadovoljiti. Namesto sklepa Nič novega ne bom zapisal, če trdim, da so naši dosežki predvsem posledica našega uspešnega izvoza. Že večkrat smo ugotavljali, da iztržimo za nekatere izvožene izdelke do trikrat več, kot iztržimo zanje na domačem tržišču. In le visok izvoz v naslednjih mesecih nam zagotavlja tudi zadovoljiv dohodek v prihodnosti! Seveda velja taka tritev tudi za vse druge organizacije združenega dela naše grupacije. Za vse je domači trg že sedaj premajhen, saj nenehno upadanje stvarne kupne moči na domačem trgu bistveno vpliva na obseg prodaje doma. Zato se bo treba še bolj prizadevati za nove kupce na tujem - in to vemo, da samo s še boljšo kakovostjo izdelkov, z domiselnostjo pri ustvarjanju novih proizvodov, pri oblikovanju njihovega videza in pri določanju njihovih cen. Seveda pa moramo tudi ro-1 gaški steklarni namenjati domačemu tržišču več skrbi. Za vse steklarje pri nas velja predvsem tole: prodajati bo treba na tuje, predvsem na Zahod, kajti vzhodna Evropa ni tržišče, ki bi zmoglo absorbirati kaj dosti več, kot zmore sedaj. Le tisti, ki bo sposoben izvažati in pri tem dosegati zadovoljive cene, bo lahko gospodarsko uspešen, ne pa le živo- taril, kakor velja za nekatere steklarske tozde. Sreča, da imamo v naši steklarni na tem področju že veliko izkušenj in da nam je zaradi njih nekoliko lažje! Pri nas je prodrlo spoznanje, da smo predvsem odvisni od izvoza, da se moramo organizirati zahtevam tujih tržišč primerno v kakovosti izdelkov, poslovnosti itn. Seveda pričakujemo, da bo jugoslovanska ekonomska politika tudi v naslednjih letih takšna, kot je bila zadnje čase v polnem podpiranju izvoznih prizadevanj. Upajmo, da bo dosledna Organizatorji so bili zelo zadovoljni z udeležbo in z disciplino udeležencev seminarja. Po končanem sobotnem delu smo imeli vsi udeleženci v Janezovem hramu družabno srečanje. Na koncu seminarja smo izrekli organizatorjem pohvalo za dobro pripravljeno tudi v svoji vsakdanji praksi, kajti vsakršna deklarativnost - torej odstopanje od dogovorjenega - bi utegnila močno škodovati. Na to moramo spomniti, kajti zaenkrat se kot družba preveč ukvarjamo samo s tem, kako deliti, namesto da bi se ukvarjali s tem, kako ustvariti. Tu smo enaki, naj gre za dohodek v dinarjih ali v devizah! Naj bo že, kakor koli stvari obračamo! Celotni prihodek in dohodek, ustvarjena s konvertibilnim izvozom, bosta morala imeti svojo težo! ZLATKO NOVAK srečanje in domačinom v Steklarski šoli za njihovo gostoljubnost. Seminar je uspel. Udeleženci smo dobili na njem nova teoretična znanja, ki nam bodo koristila v praksi pri vodenju organizacije. Seminarsko delo je potekalo takole: Seminar za mlade tokrat v Steklarski šoli Koristno s prijetnim Občinska konferenca ZSMS Je organizirala 5. in 6. maja v Steklarski šoli dvodnevni seminar za organe občinske konference zveze socialistične mladine in za vodstva osnovnih organizacij ZSMS. Tisti, ki zvečer niso Imeli prevoza domov, so lahko prespali v domu učencev Steklarske šole. Iz naše osnovne organizacije smo se seminarja udeležili štirje mladi. Delež celotnega prihodka Poprečno uporabljena Izguba na delavca Poprečni mesečni neto Mesto v grupaciji2 proti porabljenim sredstvom (%) sredstva na delavca osebni dohodek na delavca A B c c 145.5 165.6 240,1 240.6 ( 95) ( 93) ( 94) ( 94) 1,136.121 1,236.014 801.636 730.494 (138) (202) (142) (136) 63.682 3.815 (226) (213) 13.638 16.366 16.660 15.646 ( 12) (122) (123) (120) (7) (8) - - - - 219.7 ( 93) 822.225 (122) - - 18.296 (123) 4. 3. 4. 23. 227,3 ( 88) 553.759 (131) - - 14.370 (124) 9- 2. 21. 22. 260,4 ( 96) 624.250 (142) - - 16.075 (122) 7. 1. 12. 31*. 349,2 ( 90) 1,380.636 (193) - - 15.818 (126) 19. 13. 13. 12. 274.9 ( 90) 307.817 ( 95) 23.516 - 8.439 (107) 43. - 46. 43. 247,0 ( 94) 200.920 ( 89) 35.942 (82) 9.588 ( 99) 44. — 43. 44. 155.5 ( 93) 679.286 (126) - 16.750 (118) 12. 15. 10. 17. 146,9 (103) 1,913.894 (124) - - 14.482 (126) 16. 10. 20. 7. 180,5 (101) 412.736 (140) - 15.427 (114) 24. 16. 15. 41. 129,6 (102) 1,298.581 (143) - - 13.937 (133) 26. 33. 22. 13. 165,4 ( 90) 529.273 (130) 36.412 (122) 12.224 (114) 36. - 28. 36. 170,0 ( 89) 821.271 (134) - - 16.334 (125) 25. 27. 11. 24. 183,9 (101) 485.615 (117) - - 11.422 (134) 33. 32. 38. 167,4 (105) 756.820 (166) - - 13.023 (159) 28. 24. 26. 28. 318,1 ( 91) 473.411 (126) - - 13.564 (111) 27. 14. 23. 39. 116,8 ( 96) 386.709 (208) - - 12.184 (146) 30. 12. 29. 42. 190,0 (128) 1,007.044 (116) - - 9.864 (115) 31. 30. 41. 19. 153,1 (102) 880.121 (181) - - 9.284 (102) 32. 25. 44. 22. 151,5 (103) 661.015 (146) - - 10.600 (108) 35. 28. 37. 30. 211,1 (145) 539.489 (181) - - 11.318 (140) 29. 26. 33. 35. 136,8 (103) 763.880 (136) - - 8.668 (133) 39. 34. 45. 27. 136,8 ( 91) 166.783 (136) 40.181 - 10.834 (116) 15. - 33. 17. 180.4 (107) 67.745 (113) - - 6.993 (156) 38. n. 43. 48. 146,2 (101) 186.632 (108) 57.631 - 9.870 (120) 42. - 4. 46. 144,9 (121) 430.840 (103) 23.086 ( 38) 8.337 (114) 40. — 4. 40. 148,4 ( 77) 548.786 (248) 100.918 10.845 (148) 45. 35. 34. V soboto, 5. maja, smo po uvodnih informacijah ob 10. uri poslušali predavanje o gospodarskih razmerah doma in v svetu. Predaval nam je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Osredotočil se je predvsem na gospodarjenje v naši občini, ki ga ni ocenil za najbolj uspešnega. Poudaril je, da bomo morali prav mladi biti tisti, ki naj bi kot dobri delavci postopno izboljšali sedanje slabe gospodarske razmere. Po predavanju smo si ogledali ročno proizvodnjo v Steklarski šoli, nakar je bil krajši odmor in čas za kosilo. Po kosilu nam je spregovoril Hinko Zekar o podružbljanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Posebej je podčrtal vlogo mladine pri uresničevanju koncepta SLO, orisal oblike obrambnega usposabljanja mladih ter nas seznanil o obrambnih in varnostnih načrtih. Med glavnimi nalogami zveze socialistične mladine na tem področju je naštel idejno-poli- tično delo, propagandno dejavnost, krepitev varnosti in obveščevalne dejavnosti itn. Zadnja tema prvega seminarskega dne je bila mladinsko prostovoljno delo, o čemer je spregovoril sekretar občinske konference ZSMS Boris Petek, že izkušen brigadir. Opozoril je, da je za mladinske delovne akcije vse manj odziva, da prevladuje mnenje, kako take akcije niso več ekonomsko upravičene, kar sploh ni res, itn. Zanikal je, da bi mladi v brigadah nič ne delali in dodal, da mladi velikokrat sploh niso seznanjeni, kako v resnici je v mladinskih delovnih akcijah. Predavatelj nam je prikazal tudi diapozitive o delu in življenju v mladinski delovni brigadi. V nedeljo, 6. maja, smo imeli zjutraj še eno predavanje, in sicer o mladih v delegatskem sistemu. Spregovoril nam je Miroslav Bradič. Orisal je vlogo mladih v delovanju delegatskega sistema in pri tem poudaril, da sta za uspešno delo delegatov pomembna pred- vsem dva dejavnika: povezanost delegatov z volilno bazo ter z okoljem, v katerem bivajo. Pri tem je še dodal, da se delegati ne smejo zapirati vase in se odtujevati volilni bazi... Podrobneje smo tudi spoznali skupščinski sistem. Na opombe, da so delavci ponekod nezainteresirani za svoje delegatske funkcije, smo skupaj ugotovili, da je težava tudi v tem, ker imajo nekateri preveč delegatskih funkcij, pa zato vseh ne morejo dovolj uspešno opravljati. Pogovarjali smo se tudi o težavah pri samoupravnem odločanju. Seminar smo končali s plenarno sejo o splošnih in specifičnih problemih mladine. Uvodne misli so razvili predsednik občinske konference ZSMS Hinko Zekar, njen sekretar Boris Petek in Marjan Čuješ iz komisije za idej-no-politično usposabljanje mladih. Po končanem seminarju smo šli na kosilo, nakar smo se razšli... Prepričana sem, da mi bo seminar v mnogočem koristil! ZINKA ZMAJŠEK Programsko-volilna konferenca osnovne organizacije ZSMS Steklarne Vse je odvisno od nas... V petek, dne 11. maja, smo mladinci Steklarne imeli programsko volilno konferenco. Ugotovili smo, da s sistemom organiziranosti iz leta 1981 nismo uspeli. Z reorganizacijo osnovne organizacije ZSMS po posameznih tozdih smo poskušali delovanje mladih približati k delovnim skupinam oziroma neposredno v obrate in s tem pridobiti na učinkovitosti ter zainteresiranosti mladih. Z rezultati reorganizacije smo le delno zadovoljni, saj je bilo premalo sodelovanja z bazo, to je z mladimi po obratih, kar je bil osnovni cilj reorganizacije. Zadane naloge in aktivnosti smo zadovoljivo izpeljali, vendar bi jih lahko še boljše, če bi bilo več aktivnih mladincev, ki so sposobni in voljni delati. V dosedanji obliki organiziranosti je vsa aktivnost potekala prek konference - mladinci po obratih o delu niso bili obveščeni, oziroma niso soodločali o delu osnovne organizacije ZSMS. Da bi razširili krog delovanja smo odločili, da se vrnemo na stari sistem organiziranosti - s predsedstvom, člani predsedstva pa so delegati iz posameznih tozdov. Pri evidentiranju kandidatov smo imeli za cilj pomladitev vodstva, ker je sedanje že --ostarelo-. Novo vodstvo izgleda takole: predsednica Blaženka Čoh, namestnik Mirko Cvrtila, sekretar Milena Štruklec in blagajničarka Ljudmila Mašera. Člani predsedstva Slavko Bračur^j Franjo Djurovič, Anton Rajher, Josip Špiljak, Rudi Fenko, Josipa Očko, Anton Kovačič, Nada Vešligaj, Božica Artič, Zvezdana Dangubič, Zdravko Prgin, Jožica Podhraški, Stanko Halužan, Jasna Rebernjak, Marko Trunkelj, Bruno Šverko, Branko Kovačič in Boris Führer. Novo vodstvo se mora z vso resnostjo lotiti dela in sproti uresničevati zadane naloge. Tisti, ki prevzame funkcijo pa mora žrtvovati marsikateri popoldan ali odmor. Aktivnost ne sme in ne more teči samo prek nekoliko mladincev. Zato mladi vabimo vse mladince, naj se vključijo v delovanje mladinske organizacije! Imamo kar pester program dela - za vsakega bo nekaj zanimivega! Predstavljamo vam akcijski program dela OO ZSMS steklarne --Boris Kidrič- v naslednjem mandatnem obdobju: Idejnopolitično delo: Zagotoviti še večjo in vidnejšo vlogo v družbenopolitičnem delovanju: organizirati politično izobraževanje mladih (OK ZSMS je že organizirala dvodnevni seminar za vodstvo); sodelovati na kvizu »Tito-revolucija-mir« (v letošnjem letu smo se kviza že udeležili in dosegli dobre rezultate); iz svojih vrst predlagati kandidate za sprejem v ZK, če predho- dno s svojim delom to dokažejo; ti mladi komunisti naj bi bila gonilna sila delovanja mladine. Obveščanje in propaganda: Uporabljati glasilo «Steklar« za obveščanje in pridobiti mlade za delovanje dopisovati v občinsko glasilo. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita: Vljučevanje v akcije NNNP in izpolnjevanje nalog odbora za SLO in DS. Zagotoviti udeležbo na pohodih. Kulturno področje: Udeležba pri sprejemu štafete; prizadevati si za ustanovitev kulturnega društva, ki bi delovalo na kulturnih in drugih prireditvah v okviru steklarne in krajevne skupnosti. Mladinske delovne akcije: Organizirati delovne akcije v okviru tovarn, sodelovati v občinski brigadi in brigadi »Steklar« YU. Brigada 14. divizije bo svoja dela opravljala v Suhi Krajini od 10. 6. do 5. 7. 1984. Brigadirji bodo delali vodovod, vzdrževali in gradili ceste, elektrificirali in urejali PTT omrežje. Pokroviteljica te akcije je naša delovna organizacija. Brigada »Steklar« YU bo delala v Jasenovcu na kmetijskih površinah in gradila nasipe v času od 10. 6. do 7. 7. 1984. Upamo, da bo naša steklarna omogočila prijavljenim mladincem sodelovati v brigadi! Športno področje: Udeležiti se k * < športnih iger mladih steklarjev SR Slovenije in SR Hrvatske ter občinskega tekmovanja v maju. nabaviti športno opremo ter izpeljati akcijo za gradnjo športnega kotička v steklarni. Izleti: Organizirati ogled smučarskih skokov v Planici ter letni izlet. Kot vemo. sta glavna vira za delo osnovne organizacije ZSMS srečelov in članarina. S pomočjo steklarne in drugih organizacij, ki nam pomagajo z dobitki, bomo organizirali srečolov in pridobili sredstva, da bi lažje uresničili program akcij in nalog v naslednjem letu. Članarino za leto 1984 v znesku 100 dinarjev za vsakega člana pa se po sklepu osnovne organizacije ZSMS Steklarne odtegne od osebnega dohodka za mesec april. M. S. Za tiste, ki nimajo končane osnovne šole... Vpišite se v osnovno šolo za odrasle! Vsi vemo, da je izobrazbena struktura ali sestava delavcev v naši delovni organizaciji dokaj nizka. Bolj ali manj pa se tudi zavedamo, da nizka izobrazbena struktura slabo vpliva tako na produktivnost dela kot tudi na razvitost samoupravnih odnosov. Večjo skrb moramo torej posvetiti dvigu izobrazbene ravni in v tem okviru tudi izboljšanju osnovne In splošne izobrazbe naših delavcev. Ker je tako. smo se odločili ■■stopiti« v akcijo in poskušati pridobiti čim več delavcev z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo, da si jo v določenem času pridobijo. Komu je izobraževanje namenjeno? Po določilih našega pravilnika o izobraževanju in štipendiranju, ki smo ga sprejeli letos, so si vsi delavci, ki še niso dopolnili 30 let starosti in ki niso uspešno končali osnovne šole. dolžni pridobiti osnovnošolsko izobrazbo, razen če jih te dolžnosti opravičujejo zdravstveno stanje ali težje socialne razmere. Takšnih delavcev je v steklarni približno 170. Vsakega med njimi smo vabili na razgovore, v katerih smo jih poskušali zainteresirati za izobraževanje. Ker je akcija še v teku. ne moremo točno zapisati, koliko smo jih uspeli pridobiti, vendar upamo, da bomo lahko ustanovili vsaj en učni oddelek. To bi bil že kar precejšen uspeh, če upoštevamo, da med delavci ni pretiranega zanimanja za tovrstno izobraževanje in da jih doslej zato še ni nihče pretirano vzpodbujal. V izobraževanje za dokončanje osnovne šole pa ne želimo pritegniti samo omenjenih delavcev! Na določeno kategorijo smo se omejili, ker nas k temu zavezuje že sam pravilnik ter iz čisto praktičnih razlogov, ker smo nekje pač morali začeti. Menili pa smo. da bo med mlajšimi delavci zanimanje večje kot med starejšimi... Pomen osnovne izobrazbe Zmotno bi bilo misliti, da poskušamo z večjim vključevanjem delavcev v program za pridobitev osnovnošolske izobrazbe zgolj formalno povečati število delavcev, k imajo končano popolno osnovno šolo. Stara resnica je, da človek toliko velja, kolikor zna. V današnjem času. ko postaja življenje vedno bolj komplicirano,je pomen znanja še toliko večji. Vsak delavec naj bi imel vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Z njo si človek pridobi temeljna znanja iz materinega jezika, matematike, družboslovnih in naravoslovnih predmetov ter osnov estetske vzgoje, kar mu prav gotovo pomaga, da se lažje znajde in da je ustvarjalnejši ter uspešnejši pri opravljanju svojega dela, v samoupravnem delovanju ter v osebnem življenju. Osnovna izobrazba predstavlja tudi temelj za vsako nadaljnje strokovno in družbeno izpopolnjevanje in napredovanje delavcev. V prihodnje bomo pri napredovanju upoštevali tudi osnovnošolsko izobrazbo. Praktično to pomeni. da bodo pri delu napredovali predvsem delavci, ki imajo dokončano vsaj osnovno šolo. Tudi pri sprejemanju novih delavcev se trudimo upoštevti ta kriterij. Morda bi veljalo razmisliti o tem, da vse novosprejete delavce, ki nimajo končane popolne osnovne ole, sprejmemo v delovno razmerje pod pogojem. da si jo v določenem času pridobijo? Nekaj uporabnih informacij o izobraževanju Ugotovimo lahko, da so se doslej delavci le redko odločali za to, da bi izpopolnili manjkajočo izobrazbo. Morda bi kdo pomislil, da je vzrok za to v pomanjkanju finančnih sredstev. Vendar pa bo najbrž bolj držalo, da so delavci predvsem premalo seznanjeni s prednostmi in pomenom splošne izobrazbe ter z možnostmi za njeno pridobitev. Tako smo lahko ugotovili, kako večina delavcev ne ve, da je izobraževanje v osnovni šoli za odrasle zastonj oziroma da jim zanj ni potrebno plačati vpisnine. Večina delavcev najbrž tudi ni seznanjena z učnim načrtom osnovne šole za odrasle, ki se ne pokriva v celoti z učnim načrtom obvezne osnovne šole. Zaradi racionalnosti namreč opušča marsikaj, bodisi zato, ker niso bistvene z vidika same snovi. Tako imajo delavci do končanega 5. razreda samo dva predmeta: materinščino in matematiko. Navedenima predmetoma se pridružijo v 6. razredu biologija, zemljepis, zgodovina in estetska vzgoja,v 7. razredu fizika in kemija ter v 8. razredu temelji samoupravljanja. Tuj jezik ni obvezen. Takšen učni načrt omogoča delavcem, da lahko z zavzetim učenjem v enem letu končajo tudi dva razreda. Vendar pa ne smemo misliti, da je izobraževanje v osnovni šoli za odrasle manj vredno ali da se odmika od smotrov enotne osnovne šole! Upoštevati moramo namreč, da gre za odrasle, zrele ljudi, ki lahko dosežejo zastavljene cilje osnovne šole ter si pridobijo primemo podlago za nadaljnje izobraževanje v bistveno krajšem času kot v redni osnovni šoli. Celotna organizacija osnovne šole za odrasle je stvar dogovora med delavci, ki se vpišejo v šolo, in Delavsko univerzo v Rogaški Slatini, ki izobraževanje organizira. Delavska univerza upošteva predvsem predloge in želje slušateljev. Ker se veliko delavcev vozi na delo iz sosednjih krajev, so predavanja prilagojena njihovemu razpoložljivemu času in ostalim objektivnim pogojem (avtobusne zveze itn.). Pa tudi sicer se obseg neposrednega pouka pri- lagaja posamezniku oziroma posameznemu oddelku. Tako bodo nekateri večji ali manjši obseg snovi predelali tudi sami iz predpisane literature. Predavanja so vzporedno za dva ali tri predmete, nakar opravlja slušatelj za vsak predmet izpit. Nato sledijo predavanja iz ostalih predmetov. Če kdo izpita prvič ne opravi uspešno, ga lahko v določenem roku opravlja ponovno. Strah je odveč! V pogovorih z delavci smo ugotovili, da marsikdo okleva ob misli o vpisu v šolo, ker meni, da za kaj takšnega ni sposoben ali da je to povezano s prevelikimi težavami. Iz opisanega pa lahko vsakdo razbere, da pot ni pretežka, čeprav je seveda povezana z določenimi odrekanji na račun prostega časa. Če se bodo delavci, ki se bodo vpisali šolo, resno, prizadevno in pošteno lotili dela in učenja, bodo prav gotovo šolo tudi končali in prejeli spričevalo, ki bo imelo povsem enako veljavo, kot če bi si osnovnošolsko izobrazbo pridobili po redni poti. Dolžnost nas vseh pa je, da tem delavcem zagotovimo vse tiste pogoje, ki so nujni, da bodo lahko šolo uspešno končali. Zaedati se moramo, da vpis v šolo ni lahka odločitev. Analize so pokazale, da je precejšen vzrok za osip v osnovni šoli za odrasle to, da delavcev dovolj ne spodbujamo in usmerjamo ter jim ne pomagamo premagati začetke težave. Pomembno pa je tudi, da uredimo določene probleme, povezane z izmenskim delom, s študijskim dopustom itn.! Vse zainteresirane delavce, ki bi se želeli vpisati v osnovno šolo za odrasle, vabimo, da se zglasite v kadrovskem oddelku, kjer se bomo pogovorili o vpisu in uredili vse formalnosti! JASNA REBERNJAK Kadrovske zanimivosti V aprilu 1447 delavcev V Steklarni »Boris Kidrič« je bilo zaposlenih v aprilu letos 1.447 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 434, v tozdu Dodelava 171, v tozdu Kristal 399, v tozdu Dekor v Kozjem 175, v tozdu servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše staklo 12 in v Delovni skupnosti skupnih služb 185. V aprilu je prišlo med nas 33 novih sodelavcev, od tega 24 pripravnikov, zapustilo pa nas je 16 sodelavcev. hči, Marina Štruklec — Berbardina hči, Neven Tutnjevič - Štefičin sin in Natalija Žgajner - Matildina hči. Vsem sodelavkam in sodelavcem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo v življenju mnogo lepega! ZDENA SITER Prišli V aprilu je prišlo med nas 33 novih sodelavcev, med njimi 24 pripravnikov. Prišli so: v tozd Osnovna izdelava za odnašalca Franc Pažon in Jožef Strašek, za vlagalca zmesi Anton Po-lajžar in Ivan Špiljak ter pripravnika Alojz Božak in Franc Plevnik; v tozd Kristal pripravniki: Jože Berghaus, Mira Boršič, Angela Cmerešek, Dragica Halužan, Marta Herček, Marija Je-menšek, Helena Junež, Bernarda Ki-tak, Štefan Kovačič, Snježana Kuhar, Anita Kunštek, Magda Majer, Nada Mlinar, Gabrijel Novak, Ivaniča Polaj-žer, Ivan Povalej in Vincenc Verk; v tozd Dekor v Kozjem za steklobrusilce I. delovnega področja Mustafa Alič, Stanislav Klakočer, Zlatko Resnik in Ljeposava Tutnjevič ter pripravniki Frančiška Kozole, Franc Reberšak, Irena Resnik, Marjana Zimšek in Roman Znidarec; v Delovno skupnost skupnih služb za prevzemno kontrol-ko I Milena Jagrič (iz tozda Dekor) in za skladiščnega delavca Branko Pod-hraški. Vsem novim sodelavkam in sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se prijetno počutili v našem steklaskem kolektivu! Odšli V aprilu nas je zapustilo 16 sodelavcev. Odšli sq: iz tozda Osnovna izdela- va krogličarji Marjan Boršič, Martin Ducman, Vili Križanec in Milan Kuž-nar - vsi na odsluženje vojaškega roka, odnašalca Milan Kanjuh, ki je odšel na odsluženje vojaškega roka in Marjan Drovenik po odpovedi delovnega razmerja ter vezalec modelov Florjan Korez, ki se je invalidsko upokojil; iz tozda Dodelava brusilec I. v grobi brusil-nici Milan Šket in vezalka stekla Antonija Drofenik, ki sta se starostno upokojila; iz tozda Kristal steklobrusilec I Milan Repinc, ki je odšel na odsluženje vojaškega roka; iz tozda Dekor v Kozjem brusilci II. delovnega področja Bojan Planinc, Slavko Reberšak in Adolf Romih, ki so odšli na odsluženje vojaškega roka, ter Štefica Halužan po odpovedi delovnega razmerja in bru-silka III. delovnega področja Milena Jagrič (ki je bila premeščena v delovno skupnost skupnih služb); iz Delovne skupnosti skupnih služb likvidato-rica Zdenka Podkoritnik, ki se je starostno upokojila, in pripravnik Darko Boršič, ki je odšel na odsluženje vojaškega roka. Rodili so se Našim sodelavkam in sodelavcem so se rodili v aprilu: Branimir Miku-ljan - Brankov sin, Suzana Šopek -Vlastin sin, Suzana Starček - Zlatkina Upokojili so se... Stanka Govedič Še ena sodelavka iz tozda Dodelava je odšla iz naših vrst. Zaradi starostne upokojitve so prenehale delovne obveznosti 22. marca Stanki Govedič. Rodila se je 22. marca 1929 v zagorski vasici Brezna gora. Iz številčne družine, v kateri je bilo osem otrok, se je tudi Stanka, podobno kakor številne bližnje Zagorke, zaposlila v naši steklarni. Pričela je delati 8. avgusta 1950. Najprej je delala v delavnici za izdelovanje gumbov, potem je bila v vezalnici, pa kislinski polirnici... Skratka, delala je tam, kjer je bilo potrebno. In tako je bila pred štiriindvajsetimi leti razporejena na delovno mesto zataljevalke stekla ter to delo opravljala vse do svoje upokojitve. Stanka je bila marljiva in vestna so-delavka. Kljub skromnim prejemkom |£ sta si s sedaj že pokojnim možem zgra-dila*hišo, kar pomeni, da je bila tudi varčna. Tudi za to zasluži vso pohvalo! Sodelavke in sodelavci želimo Stanki okrepitev zadnje čase zrahljanega zdravja in dolgo uživanje zasluženega pokoja! JOVO TIŠMA Štefan Jutriša- Šana S 13. majem se je redno upokojil mojster brigadir v tozdu Osnovna izdelava Štefan Jutriša, ki smo ga steklarji po domače klicali Sana. Delati je prišel naš Sana leta 1949, še ne polnoleten. Bil je zares nadarjen steklopihalec, zato je hitro napredoval. Že leta 1959 je postal mojster-brigadir. Svoje delo je opravljal zares z veseljem. In le tako je mogoče doseči uspeh v poklicu. Zato je Sana postal pravi mojster tega zahtevnega glažar-skega poklica. Prva povojna leta niso bila lahka za nobenega človeka pri nas, tudi za našega Štefa niso bila. Pridnost, vztrajnost in požrtvovanje pa so mu omogočili, da si je ustvaril lep dom, kjer bo ob svojih naj bližjih preživljal upokojenska leta. Iskreno mu želimo, da bi bilo to čim dlje! Štefan je bil tudi politično delaven, saj je sodeloval v raznih organizacijah. »Glažarski« mojster-brigadir Stefan Jutriša-Sana je ta čas že med upokojenci Bil je tudi večkrat izvoljen v organe samoupravljanja ter v razne komisije, kjer je vselej znal zastopati svoje okolje. Zadnja leta je tako najbolj delaven v ribiški družini, kjer se kot upokojenec lahko še bolj udejstvuje, kot mu je bilo omogočeno to pred upokojitvijo. Štefanu Jutriši želimo še veliko uspešnih dni, zdravja n sreče, veseli pa bomo, kadar koli se bo oglasil v steklarni! NIKOLA BURSAČ Ivan Turner Konec aprila se je redno upokojil tudi naš sodelavec iz tozda Osnovna izdelava Ivan Turner, steklarski pomočnik. Ivan se je rodil leta 1936 v Malem Taboru. Izhaja iz skromne kmečke družine, v kateri se je bilo treba s težkim delom boriti za svoj vsakdanji kruh. Da bi bila njegova otroška leta še težja, kot so bila tiste čase taka leta težka za številne njegove vrstnike, je Ivan zgodaj ostal brez očeta, pa se je moral zato že kot štirinajstletni fantič zaposliti. Prišel je v našo steklarno in ji ostal zvest vse do tistega letošnjega aprilskega dne, ko je odšel v pokoj. Tovariš Ivan je začel svoje steklarsko delo pri peči kot odnašalec; s pridnostjo in predanim delom je napredoval, saj je hitro osvajal vse tajnosti steklarskega poklica. Že sorazmerno mlad je postal steklarski pomočnik in to delo uspešno opravljal vse do upokojitve. Ker je opravljal steklarsko de- Invalidsko se je morala upokojiti knjigovod-kinja Jožica Melcer lo zelo vestno in kakovostno, je bil med sodelavci zelo spoštovan. Kakor številni drugi delavci je tudi Ivan Turner v svojih štiriintridesetih letih dela v našem kolektivu pustil veliko znoja ter s svojim delom prispeval k hitremu razvoju steklarne. Zato mu želimo, da bi še dolgo in srečno užival kot upokojenec ter da bi še večkrat obiskal svoj kolektiv in svoje sodelavce v Steklarni. K. J. Invalidsko upokojena... Florjan Korez Štiriindvajsetega aprila letos se je invalidsko upokojil naš dolgoletni sodelavec iz lesne strugarne Florjan Korez. Florjan se je rodil 1. maja 1931 v bližnji vasi Cerovec pod Bočem v številčni kmečki družini. Že v rani mladosti je ostal brez očeta, zato si je moral kmalu najti zaposlitev. Delo je dobil v takratnem gradbenem podjetju v Rogaški Slatini, ki je tisti čas veliko gradilo v naši delovni organizaciji. To je Florjanu omogočilo podrobneje spoznati steklarno ter se leta 1958 zaposliti kot transportni delavec v njej. To delo je opravljal kakšnih devet mesecev, nakar je prešel v lesno strugar-no in delal kot vezalec modelov. Florjan Korez je bil dober delavec in tovariš. S svojim zavzetim delom ter z marljivostjo je bil za zgled mlajšim, ki Iz lesne strugarne je odšel predčasno zaradi invalidske upokojitve Florjan Korez Vesele stanovanjske miniature Razmislite o njih! • Če je stanovanje problem družine, je pridobitev gradbenega dovoljenja problem generacij. • Tudi drobne ribe priplavajo na površje. Običajno na vrh stolpnice. • Če že amortiziramo stanovanja, ne moremo amortizirati tudi stališč. • Pogosto uporabimo tudi mišje luknje za nujno nastanitev naše vesti. • Stanovanjski ključ je edini ključ, pred katerim se klanjajo vse ključavnice. • Stanovanjska lista nas včasih spominja na slabo cesto. Veliki gredo naprej; ostali gredo nazaj. • Nekateri imajo sončna jutra, nekateri na drugi strani stolpnice pričakajo luno. V adaptirani pralnici pa je stalni polmrak. • Iz biografije neke stanovanjske liste: Na prvi delitvi stanovanj smo imeli na dnevnem redu rang-listo: malo denarja v fondih, prošenj pa zelo veliko; in že smo imeli na drugem sestanku pred seboj ving-listo. No. pred tretjim sestankom pa so bila sredstva zamrznjena, zato nam je ostala prazna rak-lista. »Veseli glažarček« so prihajali v lesno strugamo. Izredno rad je tudi pomagal svojim pri zidavi hiš in pri drugih opravilih. Sicer je bil skromen delavec, ki je znal s svojim prikritim humorjem vzbuditi pravo vzdušje v delavnici. Vedno je poudarjal, da smo v lesni strugami kot mala družina in da se moramo razumeti med seboj. In res smo se razumeli, kajti to je bil čas, v katerem so se menjale generacije. Prav med zadnjimi, starejšimi iz te generacije je bil tudi Florjan. Zaželimo našemu sodelavcu še veliko zadovoljnih in zdravih let v krogu njegove družine in da bi se še večkrat oglasil pri svojih nekdanjih sodelavcih! To mi je Florjan ob slovesu tudi obljubil. In verjamem mu, da bo besedo držal... STANKO KROFL Jožica Melcer Pred nekaj dnevi, točneje 11. maja, se je poslovila od nas zaradi invalidske upokojitve naša Beba, knjigovodkinja tozda 5. Jožica Melcer se je rodila 8. maja 1937 v Breznem, Hum na Sutli. S starši se je večkrat selila iz kraja v kraj za kruhom. Končala je osnovno šolo in se vpisala v gimnazijo. Šole pa zaradi potrebe po svojem zaslužku ni dokončala. Leta 1958 je prišla v Steklarno, nakar je po poroki in rojstvu otrok začasno zapustila delo in se posvetila vzgoji naraščaja. Tako je bilo vse od leta 1959 do leta 1976, ko se je vrnila med nas, da bi ob moževi plači vsaj s šti-riurnim delom prispevala kaj v družinski proračun. Takrat ni vprašala, kakšno delo bo dobila. Sprejela je ponujeno, čeprav ni bilo skladno z njenimi možnostmi. Zaposlila se je v oddelku ekonomskih enot in opravljala delo knjigovodkinje T-5. Nekaj mesecev pred invalidsko upokojitvijo je obolela, prenehala delati in ... Ker ni bilo možnosti, da bi delo nadaljevala, je prenehala delo predčasno. Sodelavka Jožica je svoje delovne izkušnje z veseljem prenašala na mlajše in to bi opravljala še sedaj, če bi ji zdravje dopuščalo. Hvala ti za vse, Jožica. Verjemi, da te bomo pogrešali. Želimo ti, da bi ti zdravje boljše služilo in da bi dolgo uživala pokojnino v krogu svojih naj-bližjih, pri tem pa, seveda, ne pozabila na sodelavce in se kdaj oglasila v steklarni! I. K. Humoreska Edina rešitev Kakšen teden po tem, ko je prišla bilanca o poslovanju na svetlo, so se pričeli vodilni delovne organizacije »Ofsajd« zaskrbljeno prijemati za glave pa tudi za svinčnike, saj je firma v precej različni poslovni plitvini globoko zabredla v popoprane kredite in investicije, kar vse je bilo izstreljeno daleč od kakršnega koli cilja. Stanjšan zaključni račun je, torej, zahteval hitro posredovanje s ciljem, da bi čim prej našli rešitve za bodočnost. »Tovariši!« je začel računovodja, premetavajoč grafikone iz roke v roko. »Če pogledamo vso zadevo samokritično, smo zares zabredli v projekte, ki so nam pipo s finančnimi sredstvi do kraja zaprli. Kljub temu pa bi se še dalo kaj narediti, če ne bi bilo vseh teh silnih samoprispevkov, davkov, obresti, taks in, ne vem, čega vsega še! In sedaj? Kar je, tu je! Če v našem primeru ni čarobne paličice, moramo trezno poiskati oporo v lastnih rezervah!« »Kako in kje?« je nadaljeval komercialni s svojimi skisanimi pomisleki. »Banke so za nove kredite obrnile nov list; firme, katerim dolgujemo, pa so namesto prelomljenih povpraševanj do kraja prelomile svoja stališča. Ne- kakšen samoprispevek v delovni or-ganzaciji ni primeren, osebni dohodki pa so se stopili kot sladoledek. Kljub vsemu, dokler ne bo zapihal bolj ugoden veter in dokler ne postavimo na noge novih in uspešnejših programov, dajmo na nekakšen način rešiti osnovno vprašanje naših delavcev. Priznati moramo prav zato, ker delavci niso sodelovali v nastajanju projektov in v zaletavanju na dolge proge s kratko sapo...!« Jaz imam konkreten predlog in to v stilu »Klin se s klinom izbija«. Vse najvažnejše probleme zaposlenih bomo dali v računalnik - amfibijo, ki bo zagotovo našel za vsa vprašanja najprimernejše rešitve. Recimo, vprašanje o toplem obroku! Če bi enostavno dali v računalnik vse stroške, ki smo jih planirali za potovanja in reprezentanco, bomo lahko mimogrede v delavski restavraciji vsakemu zaposlenemu postregli s krožnikom juhe in srednjevelikim zreskom! V proizvodnji imamo tudi veliko delavcev, ki že leta čakajo na košček strehe nad svojo glavo. Lahko bi razkosali drage, ki so bolj podobni košarkarskim igriščem, kot pa dva kvadrata velikemu prostoru za jutranje sonce. Kaj pa regres? No, namesto da se potuje z deviznimi nalogi čez meje, naj se z zdravniško napotnico odpotuje v kakšno domače zdravilišče ali pa z mestnim avtobusom do prve izletniške točke. »Dobro«, pravi šef računovodstva. »Vendar, vse to je le za najnujnejše potrebe. Kaj pa bo, ko bodo odmrznili osebne dohodke?« Takrat bomo zamrznili administraci- jo in vse iz nje poslali naravnost za stroje. Z dobro normo, z dobrimi točkami; ni kurznih razlik. In še inflacija ne dela preglavic. »No, no, počakaj malo! Ti si se pa preveč zaletel! Tole je že dolgoročno planiranje... Kaj pa je z bližnjo prihodnostjo? Nekdo bo moral ostati v pisarni in voditi .celotno stvar...« Odgovor našega računovodje nam ponuja eno samo rešitev: zaradi »ofsaj-da«, v katerem smo se znašli, nas bo sanacijska komisija po vsej verjetnosti poslala v »aut« ... »Veseli glažarček« Uspešna pomlad za NK Steklar Gledalci se vračajo na tribune Čeprav ostajata, ko pišem ta sestavek, do konca prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi še dve koli, je očitno, da je NK »Steklar« iz Rogaške Slatine zdaleč najuspešnejša ekipa spomladanskega dela prvenstva. Mogoče nam bo uspelo, da se uvrstimo v prvo slovensko ligo in da se v pokalu maršala Tita uvrstimo zelo dobro... Sedaj vsi obžalujemo jesenske spodrsljaje našega prvega moštva na domačem igrišču, ko bi lahko z zmagami zagotovili tako zelo zaželeni cilj - prva slovenska nogometna liga. Tako pa, kar je, je. Boriti se moramo za vsako točko, do konca prvenstva. Seveda pa nam ni vseeno, na katero mesto se bomo uvrstili. Kakor nam tudi ni vseeno, kako uspešni bomo še na drugem torišču, v temovanju za Titov pokal, saj smo se uvrstili v SR Sloveniji med osem najboljših moštev. In če bi zmagali v tekmi s »Fužinarjem,« bi imeli za finalno tekmo za nasprotnika NK Maribor, sedaj že novega drugoligaša. Letos se že pripravljamo na naš veli- ki jubilej. Prihodnje leto praznujemo še štirideseto obletnico obstoja našega nogometnega kluba. In prav gotovo bi bilo za tak jubilej najlepše darilo, če bi se uvrstili v prvo slovensko ligo. Še zlasti zato, ker se gledalci spet vračajo na tribune... Vsaka naša nogometna selekcija ima svojega učitelja, tako da poteka delo z njimi zares sistematično. Zato tudi rezultati niso izostali. Iz mladinskih vrst nastopa že polovica igralcev v članski selekciji. In naši mladinci igrajo vidno vlogo v slovenskem nogometu, saj imamo v NK »Steklar« dva mlada, ki sta kandidata za mladinsko reprezentanco Slovenije. V novi tekmovalni sezoni bomo močnejši, ker se dva odlična igralca vrneta iz JLA. Ker so ostali igralci izkušeni, a še mladi - naša ekipa je sploh med naj mlaj širni v drugi slovenski ligi - pričakujemo, da bomo prihodnjo sezono dosegli, kar si tako zelo želimo. Od številnih privržencev nogometa v Rogaški in okolici pričakujemo, da bodo naše fante v vseh selekcijah še naprej bodrili in nam tako pomagali, saj ni za uspeh kluba zadosti le vodstvo z igralci. Pomemben član so tudi gledalci. NK »Steklar« pač ni klub posameznikov, ampak je klub vseh občanov. Naj se na koncu tega kratkega zapisa zahvalim vsem delovnim kolektivom, ki kažejo razumevanje za naš nogometni klub in ki z denarjem ter na druge načine pomagajo, da deluje. Vsi, ki delamo v klubu, znamo to iskreno ceniti! S športnim »Zdravo!« IVAN BOROŠ Kako pa kaj naši šahisti? Tri zanimivosti... Tri kratke informacije objavljamo o naših šahistih... O že 16. hitropoteznem turnirju za posameznike ob dnevu OF in 1. maju, ter o nastopu naših najboljših na Bledu. Šestnajsti hitropotezni turnir Šahisti Steklarne »Boris Kidrič« nadaljujejo tradicijo. Letos so že 16. organizirali hitropotezni šahovski tunrnir, na katerem je sodelovalo 37 šahistov iz Slovenije in Hrvatske. Igrali so v treh skupinah, iz katerih se jih je dvanajst uvrstilo v finale, medtem ko so ostali igrali v treh tolažilnih skupinah. Zmagal je Godec iz Zagorja ob Savi, za kar je prejel lepo kristalno vazo. In kaj bi lahko zapisali o šahistih steklarne? Smo lahko globoko razočarani, saj se je turnirja udeležil samo en šahist, medtem ko jih je bilo iz drugih roga- $k;h delovnih organizacij tudi malo -le trije. Spričo velikega števila šahistov v našem kolektivu in v občini, je tako majhna udeležba naših nerazumljiva. Po oceni nastopajočih je bila organizacija turnirja vzorna, zamerijo pa Šahovski zvezi Slovenije, da nima pregleda nad urnikom vseh turnirjev, pa se zato dogaja, da jih je kdaj tudi več hkrati, kar nedvomno vpliva na udeležbo in s tem tudi na kakovost turnirjev. Steklarni na Bledu Šahovska zveza Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sta organizirala 5. in 6. maja moštveno šahovsko sindikalno prvenstvo, na katerem je letos sodelovalo 38 sindikalnih ekip in med njimi tudi naša štiričlanska, ki se je zelo dobro odrezala. Zmagala je vrsta Verige iz Lesc, ki je prejela prehodni pokal Šahovska zveza Slovenije. Naši so zbrali 2k,5 točke, najboljši med našimi pa je bil JovoTišma, ki je sam zbral 7 točk. Tekmovanje je bilo zelo naporno, vendar dobro pripravljeno in izvedeno. Vsa moštva so lahko do konca igrala po svojih močeh. Upamo, da bomo steklarji še sodelovali na slovenskem šahovskem sindikalnem prvenstvu in da bomo prihodnjič boljši!? STIPE PEŠIČ Za razvedrilo Nagradna križanka št. 116 Med reševalce nagradne križanke št. 116, bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le eno rešitev! Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ul. talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico s križanko »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 116!« Žreb je takole razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 115: prvo nagrado 200 dinarjev prejme Marija Drofenik, drugo nagrado 160 dinarjev Boršič Slavica, tretjo nagrado 130 dinarjev pa prejme Šimek Sonja. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 115 - vodoravno: narava vas v, humoreska, Itala, kub, P, lar, Beti, rman, omleta, vanadij, ais, C, okopavanje, VKV, maratonec, rele, Arad, melinit, jok, malinovec, SN, denar, karat, ki izlet, Malaja. S»- * ■'» * ■ ^ a STEKLAR mate- R/JA ČRM/LO OEMOC- Vf, PREŠEL 60LGAR. P/SA- TELJ L UM A V. SPAM/J/ /OS/M OSS&M/ ZA/MER Del POSTE- LJ/ME KOS , POR/STVA> 6LA2/M- JAR tii im •vijKv.v 'm£k , „ * ' j i E iffli IT. . * P | 'F H A ix; MA PRAVA ZASAŠČf-TO PREJ> STRELO AFRIŠKA AUT/- LOFA RA JEM J £ />• /ME /L/fiSRA LJ U/S l J4. /JA ► RR/Vesr V R A/v C /ML) J ST. TRAKTORJEV ŽVEPLO AVTOR AM/M/- RA/VEtSA F/IMA E MOTA ZA MCR-JBMJE toplote SAMO- UPRAVA OČE SlUŽAD- M/R, STRETAJ ALF/ČEŽ> MO&EL SLOV■ PEVKA (JOŽ/CA') L/TRRAR- MA ZVRST RAZPO- KA STA gO -G PS/V/ /OPAR ED/M/ J/H UPOZ) VSTAJA VESOLJ. VOZILO lir PT/Č iz „ ORUZme VRAM Dvorec, &OLJŠA J/SA /rst. MESTO LOJZE XRfiKAP JA*RO OMAJEM RAA/KAi IZ METAMA TOVARKA V ČEL JU JED VRSTA TRAU/ave ČAS /SREZ VOJmE P0/06 HAM/L O AVTO DZMARA Keke SLOV- OS E S. K/ PRAZM/R S L 03 STPOXO-VvVJAX F 77Xf/ T/a/R oRfl H TRER/J- JR/ VOLK app/Jra DRŽAVA ' MUSA LJUAE-2