Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini, Lendava, 7. augusta 1938, 32 SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1:50 Din. Zakaj obhajamo 11. septembra 20 letnico oslobodjenja Slov. krajine i zakaj v Črensovcih. Na prvo pitanje odgovori- mo vsakomi rodolübi kratko i bo pritrdo. Od 13.augusta l. 1938 do 13. augusta 1.1939 je 20 let- nica naše osloboditve. V tom leti se mora ta obhajati, ali v začet- ki, ali na sredini ali proti konci, to je vseedno. Glavno je, da se ob- haja i obhaja z zahvalnim srcom. Mi jo v začetki 20. leta obhajamo a) ar smo leta 1918 oktobra dali Vogrski Slovenci v Lotmerki slovesno izjavo na narodnom ta- bori, gda so se austrijski Slo- venci izjavili za Jugoslavijo, da se ž njimi zdrüži Slovenska kra- jina v Jugoslaviji i b) ar Novine, jedini sloven- ski list Slov. krajine v tistih zgodovinskih dnevaj, letos obhaja svojo 25 letnico do 8. decembra. Novine so bile büditeo, glasiteo naše sloboščine i nevstrašeno se borite za dosego te. Naša slo- boščina i Novine so tak tesno sebov povezane, da se ločiti ne Mata. Pa gdakoli bo što obhajao spomin naše slobode, nikdar ga ne bo mogeo brez zahvalnoga prizna- nja za nesebično borbo Novin. Zakaj v Črensovcih? Salus ex Črensovci — rešitev je prišla iz Črensovec. Glasilo naše slo- boščine Novine so izšle i se ši- rile po celoj Slov. krajini iz Črensovec. Izjavo, da se Slov. krajina zdrüži z brati Slovenci v Jugoslavi- ji, je napisao Črensovčar, i prešteo v Lotmerki 1. 1918. Črensovčar. Berinkey, predsednik vo- grske vlade je poslao poziv za sejo v Budapešti, na šteroj bi se določile politične, narodne kul- turne pravice Slovencom Slov. krajine v Črensovce. Pred zastopnikom vogrske vlade, ki je želela znati, kam se bo naš narod odločo, je te na sobočkom spravišči jasno zahte- vao prlklüčitev k Jugoslaviji po navodili iz Črensovec. Veliko županstvo Zalavske županije je ponüdilo národne pra- vice za naše lüdstvo Črensovčari, i ar so te bile prevozke, je brez pomisleka te odbio Črensóvčar. Pred preki vojaški sod je bio postavlen, ar je agitirao za Jugoslavijo, Črensovčar. Boljše- viki so na smrt iskali zavolo agi- tacije za Jugoslavijo Črensovčara. Voditelje Slov. krajine so se 1. 1919. jan. 14. zbrali v Čren- sovcih i tü zahtevali prvo priklü- čitev k Jugoslaviji, če se pa to ne bi moglo zgoditi, popolno slo- vensko avtonomijo na Vogrskom. Pri obiski sombotelskoga püšpeka je zbrani slovenski na- rod zahtevao popolne narodne pravice i kričao za Jugoslavijo v Črensovcih. Zavolo borbe, naj Slov. krajina pride v Jugoslavijo, je njeni sin bio za stalno ž nje pregnani do njene osloboditve i te je bio Črensovčar. Oropan od vsega zavolo te borbe za sloboščino je bio Čren- sovčar. Od + prezv. nadškofa dr. A. B. Jegliča je dobo prvi glas v Celje od osloboditva Črensov- čari etimi rečmi: Elevate capita vestra, appropinquat redemtio vestra — zdignite svoje glave — rešenje se vam približava. Naj pridejo jugoslovanske čete v Slov. krajine, te prošnje so se pošilate Črensovčari. Z jugoslovanskimi četami je prišo v Oslobojeno Slovensko krajino v Črensovce Črensovčar. Gda je Slovenska krajina obhajala 10 letnico svojega oslo- bodjenja, je blagopokojni krao Aleksander 1. osloboditeo svo- jega zastopnika poslao v Čren- sovce i njegova naloga je bila, da prvič stopi v Skromno aren- daši hišo Črensovčara. KLEKL JOŽEF, urednik Novin. V dneh francoskoangleških zastav ... Paris je bio takrekoč po- plavleni te dni od zastav dveh velkih držav, šterih zgodovina se je telkokrat dotikala i križala. Barve obeh so bite iste, samo francoske sestavlene v tri šörke pojase, eden poleg drügoga, mo- goče znamenje veseloga francos- koga düha, brez posebnih skriv- nosti. Angleške pa v mogočnih dveh križaj, širši rdeči Gospo- dov križ, vozkejši i dugši And- rašev, na belom i sinje-modrom poli kak zakrito znamenje ogromnoga imperija, gde se tak močno nebesna i vodna modrina dotikata, da že prehaja v belo daljavo, prek vsega pa rdeče kri- žanje: brez velkoga trplenja kaj takšega dosegnoti i obdržati nej mogoče ,.. Vej dobro znate, da sta angleški krao i kralica te čas obiskala Francijo! V tom časi sem obdrügim šo v Longsols. Zanimivo, da me je na postaji francoski vert prte opazo, kak naš izseljenec, gda sta z motorom prišla po mene. Najprle sem meo velko mešo (bila je najmre nedela, k šteroj je prišlo dosta Francuzov (ali bote povedano Francuzinj), te sem pa najprle francuski pred- gao. Da je sedmero krühov lej- ko tüdi znamenje sedmerih sve- stev, ki nam jih v püstini toga živlenja davle Gospodova Cerkev. Na poti v Domovino smo; pri tom so nam najbogši vodniki svetniki. Mi mamo sküpne svet- nike: sv. Martin, vaš velki apo- štol, je bio pri nas rojeni; na vlaki sem ravno čteo v znanom dnevniki „La Croix“ (Križ), da so vaši vladarje kak prvo farbo za vašo državno zastavo vzeli modro, nebesno, i to v špomin na sv. Martina ! Svetniki so i bodo narode najbole drüžile nato sem še slovenski bole natenci gučao od svetoga Martina pa od naših svetnikov, že proglašenih i od tistih, za štere to še prosimo: od beatifikacije dveh püšpekov, Slomška i Barage, ki jiva po sebno naš tisk telko krat tak po- membno omenja, čeprav samo v kratkoj notici. Da je naša duž- nost postati svetniki, da so nam pri tom svetniki najmogočnejši priprošnjiki, posebno tisti, ki so nekak „našega mesa i krviˮ. Da dosegnemo svoj pravi namen, da pridemo v njihovo najsrč- nejšo večno drüžbo. Francuski vertovje so se ko- maj poglihali, gda bom pri šte- rom jo pa spao. Posebno fran- cuški „dedekˮ so me radi meli. Pa ne mislite, da je to bila mita, ka se našim delavcom v toj vesi ne godi slabo! Pri večernicaj smo spevali Marijine litanije, molili k našim angelom čuvarom i krstnim pa fermanskim patronom, za mira- joče pa za düše v purgatorium. Gda sem v škegnji poživao na zelenoj travi, pa ves srečen poslüšao plahutanje i zadovolno grulenje domačih golobov, šelest srčastoga lista vnogih jegnjedi i žvrgolenje lastavic; gda sem gle- dao lepa pola i gošče, sinje nebo pa svetlo sunce — je prišao k meni nevestin brat, mi povedao krasen Pozdrav svojoj Sestri na novo pot živlenja, kak naj jiva angeo vodi (kak Rafael Tobiaša), dokeč ne prideta v drüžbo vseh svetih; najlepše pa je bilo, gda mi je povedao, ka si je vse to med delom nabrao: za hip se je stavo na konci njive. — Tisti večer so mi pa „dedekˮ pripo- vedavali, kak so pri njih začnoli pred ne vnogimi leti z racional- nim modernim gospodarstvom, kak je prišlo do vekših falatov zemle, ki jo potem lejko z ma- šini obdelajo; kak so se lüdje sami med sebov za to poglijali i se še glihajo. V pondelek zajtra sem me- šüvao na čast svetoj drüžini za našiva mladoženca, za Toplak Jožefa i Čeh Marijo iz Nedelice. Zdavanje je bilo odvečera. Bete- žen župan je določo namestnika. V cerkvi smo napravili kak naj- bole slovesno, vse sveče vužgane, med prihodom v cerkev se je zvonite. V nagovori sem razlago sv. Ambroža zagovor krala Davida. Tüdi mi smo kralovje, namenjeni za nebesko kralestvo; tüdi k nam prihaja tühinec sküšnjavec (Tü- hinec bi nam bar morao biti, zato, ka nas odvrača od prave domovine). Nato po grehi nas na pokoro opomína prorok, mož, ki v bodočnost kaže, ki lejko postane nesrečna, če se ne spre- obrnemo. Dobra stran greha, če se sme tak praviti (tak tüdi sv. Ambrož razlaga!), je pa to, da pravi spokomiki nato hitrej što- pajo po dobroj poti i vekše boje zmagajo. Tüdi najvekši svetniki so do zadnjega diha meli borbe proti grehi; zavüpajta vnjih pri- prosto, v občinstvo svecov, po- sebno na sveto drüžino ne po- zabila, Vej sta njoj s krstnima patronoma posebi izročena. — Zato smo za konec molili litanije sv. Jožefa i Posvetitev krščanskih drüžin svetoj Drüžini nazareškoj. „Dedekˮ, ki so svoje dni bili celo ministrant, so mi čes- titali za lepi obred; njüvi dühov- niki so v nešternih krajaj to za- püstili, zato je prej lüstvo zapü- sto cerkev... Na gostüvanji se je Fran- cuzom najbole dopadnolo, gda smo spevali „Regiment po cesti greˮ, odnosno zraven jufkali; mala francuska deca, ki so nikaj nej bila zaspana, so samo zato pri- šla na naš konec stola, ka bi bote čüla pa vidila, kak to ide. Skoron bi pozabo povedati, kak lepo so francuski vertovje okinčali vrata pred hišama mla- dožencov, pred cerkvov, pa pred oštarijov, gde je bite gostüvanje: z visikimi grmi borejce, zmes pa pisane papirnate rože. Tüdi sne- hin šopek je bio jako pomemben: iz lepih polskih rož, to je cvetje njenoga vsakdenešnjega dela... Zajtra, prte kak so me od- pelali na kolodvor, sem meo še priliko viditi krajevno francusko navado, da poiščejo mladoženca, pa na njiva zdravje vsakši spije kupico šampanjca. Našiva mla- doženca sta pri tom mela tak za- dovolen izraz, da níšče nej dvo- jio, da sta srečnejšiva kak sam angleški krao i kralica. Camplin. Razgled po katoličanskom sveti. Nezaslišna grozodejstva rdečih v Estramaduri. Zdaj so se odkrila tüdi nezaslišna grozodejstva, štere je delao rdeči režim v Estramaduri. Skoro vsi dühovniki, od šterih jih je mogla zbežati samo kakša desetina, so bili poklani i so je, prte kak so jim sadili zadnji vdarec, barbarsko mantrali. Župnika me- sta Don- Bonita so zaprli v Želez- no kletko, v šteroj je morao pre- biti tri dni i tri noči, izpostav- leni posmehi i mantranji, štere njemi je prizadevala komuni- stična sodrga, ki ga je žgala z žarečimi železi. Komaj te, kda je bio ves vžgani i poleg toga vse presmicani z železnimi špi- cami, so ga odpelali na poko- pališče, kde so ga napo mrtvo- ge strelili. Cerkev so pa že prve dni revolucije najprle onečastili, potom pa vüžgali, tak, da dnes stojita samo dve stranskivi steni. Kak hitro so v to mesto vkora- kale narodne čete, so ženske hit- ro napravile zasebni oltar, kde je prle stalo .glavni oltar, i je služo vojaški kaplan sv. mešo dve leti potom, kak je bite v toj cerkvi odpravleno vsako bogo- služje. V Don Bendi se je izvršo tüdi drügi nezaslišani zločin. Rde- či so najmre strelili dva dečka, od šterih je bio eden star 13, drügi pa 14 let, zato, ar nesta štela komunistom izdati skriva- lišča svojega očo, ki ne bio krivo nikaj drugoga, kak da je bio prijateo župnika. Zadnji zločin pa so zakrivili rdeči pred enim tjednom, kda so bežali pred ar- madov generala Queipa de L"lana. V bližiniva Haba so najmre na- rodne čete zadele na barikado, zgrajeno iz kol, na šterih je le- žao celi küp skoro šče toplih mrtvih tel, med šterimi je bite več žensk i mate dece. Ide za 25 talcov, ki so je šteli rdeči odpelati v Albacete, pa so je spoklali, ar so je ovirali pri lot- rom bežanji. Ministerski predsednik v Dalmaciji. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je obiskao Dalma- cijo, kde so ga povsod navdü- šeno sprejeli. V Spliti ga je spre- jete nad 8.000 lüdi, šterim je gu- čao od naše zvünešnje, politike, štera mora biti neodvisna; od sporazuma z Mačkovov strankov, šteroga osnova ne more biti lan- sko leto sklenjen sporazum z opo- zicijov; od vólitvev, štere bodo najkesnej za edno leto. Dr. Sto- jadinoviča je v Spliti obiskao an- gleški admiral sir Alfred Pound. Čehoslovaška. Čehoslovaška je izdelala pravilnik za narodne menjšine i sprejela angleškoga lorda Runci- mana, ki ga pošila angleška vlada kak opazovalca na Čehoslovaško, da da mišlenje angleškoj vladi, na kakši način bi se preprečila bojna, ki grozi Evropi zavolo Čehoslovaške. Nemci bi najmre radi tisti del Čehoslovaške pod sebe dobili, kde prebiva 3 mil- jone Nemcov. Proslava 20 letnice Jugoslavije Maribori augusta 14. Četrtinska vožnja je dovo- ljena za ta od 12, za nazaj do 22 augusta. Ki se šče poslüžiti te znižane voznine, mora si kü- piti znak i izkaznico. Posebni vlak bo vozo iz Sobote. Za Sküpna stanovanja se plača 2 din, ki pa šče posamezno meti, mora v Maribor stanovanjskomi odseki to javiti. Cene za prehrano bodo vednake i na tablaj po Maribori razobešene. Pokroviteo proslave je Njeg. Vel. Krao Peter II. Shranite pšenične vlati Vsi vdeležencl narodno- ga tabora v Črensovcih, ki se bo vršo 11. septembra, naj si poskrbijo po edno pšenično vlat. Ta vlat bo naš znak. Vlat ovijemo z državnim tra- kom i si jo opičimo na srce. Gda je pšenična vlat zorela, je zorela pred 20 leti naša sloboščina i ž njov tüdi do- zorela. Lübezen do rodne grü- de, iz štere je zrasla pšenič- na vlat, nam občuva slobod- no Jugoslavijo i v njej zado- volno Slovensko krajino. — Pšenična vlat nam bodi znak. 2 N O V I N E 7. augusta 1938. Nedela po risalaj deveta. Evangelij (Lukač 19). Tisti čas, gda bi se Jezuš približavao k Je- ružalemi, videvši varaš, jokao se je nad njim, govoreči: ar da bi spoznao i ti i najbole na ete tvoj den, štera so na mér tebi, zdaj so pa skrita od tvoji oči. Ar pridejo dnevi na tebe i opašejo te tvoji neprijatelje zgrabov i obsedejo tebe i vküp te stisnejo vsej krajov, i na zemlo povalijo tebe i sini tvoje, ki so vu tebi: i ne nihajo v tebi kamna na kamni: zato, ka si ne spo- znao vremena pohodjenja tvojega, I notri idoči vu Cerkev, začao je vö go- niti odavajoče v njej, i küpűvajoče, go- voreči njim : pisano je, ka je hiža moja, hiža molitvena, ví ste pa njo včinili razbojnikov jamo. 1 včio je vsaki den vu cerkvi. * Če Bog joče, je znamenje, da mora biti nekaj strašnoga. Jezuš je jokao. Lübezen ga je prignala na zemlo. Vsem je pri- neseo svoj nebeski navuk 1 svoje bože odrešenje. A najprle svojim rojakom, Judom. Kak kvočka svoje piščance, tak, ešče bole, jih je rad meo. Kak rad bi je povčio, jim pokazao pot v ne- besa, jih rešo! Pa ves njegov trüd je pri večini bio zaman. Samo nešterni so njemi Vervali. Trdokornost toga lüdstva je bila zaistino velika. Ne samo, da je Jezuš lepo včio, tolažo i dobrote delio, — tüdi čüde je delao. Človek bi mislo, edna sama čüda bo zadosta, pa bodo vsi vervali. Strahotna zakrknjenost! Trdokorni Jeružalem je stra- šilen zgled trdokorne düše ali trdokorni lüdi sploh. Kajti trdo- kornost, nespokornost, nepoboša- nje je uporproti svetomi Dühi.Bogi pa je ne dobro protistati! Bog klonka, opomina, zove, čaka, po- trpi dugo, — gda je pa že preveč, pa vdari. Njegova roka je težka! Trdokoren je bio človeči rod pred vesolnim potopom. 120 let ga je čakao. Ar pa ne bilo nikaj bole, je prišeo potop. Trdokorni, nepobolšlivo gre- hi vdani sta bili mesti Sodoma i Gomora. Če bi bilo bar 10 pravičnih v njima, bi jima Bog prizaneseo. Niti toliko jih ne bilo, zato je vse pokončao z ognjom. Poseben zgled trdokornosti je Faraon, egiptovski krao, ki je mučo Izraelce. Deset strašnih šib je Bog poslao nad njegovo deželo. Ne je püsto Izraelcov na slobodo. Komaj po desetoj ka- štigi je privolo. Ali komaj se je izraelski narod zbrao i Spravo na pot v obečano zemlo, že je Faraoni bilo žao. Poda se za njimi z celov vojskov. Ravno na prehodi Rdečega morja jih do- leti. Izraelce je Bog rešo, Fara- ona i vso njegovo armado pa v morji vtopo. Izraelci sami so bili večkrat trdokorni na reč Mojzeša i pro- rokov. Dostakrat so to drago plačali. Nespokoren i trdokoren je bio Judaš. Jezuš ga je opo- minao pred izdajstvom, a si ne dao nikaj praviti, zato je žalostno dokončao. Dühovnik Opomina dečke, ki med slüžbov božov stojijo brezi vsakoga vzroka vöni. Ne pomaga nikaj. Opomina lüdi pred slabimi časopisi. Vsaka reč je zaman. Svari drüge grešnike, ar je za to od Boga določeni. Pa ka se večkrat vidi? Da ga zato sovražijo, preganjajo, njemi na- sprotüjejo, gde li kak morejo. To je trdokornost, za štero Bog dobro zna. Če se ne pobošajo, ne vujdejo njemi. Vsaka düša je nekakši dü- hovni Jeružalem. Bog nam go- vori na razne načine. Včasih po glasi düšnevesti, včasih po lü- deh, po starišaj, prijatelaj, po predgao, včasih po dobrom čte- njej včasih po zvünešnjih do- godkaj i nesrečah. Grešnim düšam vala Opo- min Jeremija proroka, ki je že davno pred Jezušom jokao nad razvalinami razdejanoga Jeruža- lema: „Jeružalem, Jeružalem, spreobrni se h Gospodi, svoje- mi Bogi!ˮ Ane smo pozdravlali. Lepa je bila Preminoča ne- dela. Obprvim sem v Parizi po- pevao velko mešo, v cerkvi Sve- toga Ambrozija; pravili so mi, da mam lepi glas. Ne samo na to veselje sem po obedi sladko zaspao tak, da sem v Villiers prišao mesto ob 3 vüri komaj ob 5 vüri. Ali že itak je bilo prek 20 izseljencov v maloj dvo- rani, ki je zaednok pogojena sa- mo za en mesec. G. Odrešniki se müdi, da razloži, kak je dvo- rana izseljencom potrebna, da morejo tüdi v tüjini živeti pravo domovinsko živlenje, odnosno na- rodno. Trbej prej odbor zvoliti; te ga je pa zvolo. Mesečni pri- spevek trbej plačati, te smo pa plačali. Zdaj sem meo oči že ščista odprete, tüdi prilična baskovska čepica mi nej delala sence (ka nema „strešnjeˮ), te sem pa lej- ko malo pogledno po dvorani; nekaj zemljevidov i slik iz do- movine je že bilo na stenah. Izseljenci so se začnoli razˮ hajati; mene je pa sunce izva- bilo. Sedeč na zelenoj travi sem zmolo brevir pa čislo, nato se za- topo v gledanje i poslüšanje „pes- mi polja.. .ˮ Vi si nemrete misliti, s kakšim zadovolstvom mi Pa- riški „varašanciˮ pridemo na „campagneˮ, na pole, tam poslü- šanje crikanje čričkov, žgolenje ftic i šepetanje vetra. S kakšov blaženostjov gledamo bogato pole, zoreče ali že požeto, po- topleno v sunčnom morji... Ja, lepo je tü biti, pa niti šatorov nej trbej delati, samo najemnino plačati. Ta lepa, več nadstropna hiša, „Pension de familie*: na- pis je kak nalašč, „drüžinsko za- vetiščeˮ, bi naj bio naš dom! Mali ogradec ma že nekaj za- loga sada, slive, nemremo brez- božno mimo iti. Ali večer na- staja, sence prihajajo, dvorni vstajajo: absolutno predaleč je od Pariza, vožnja predraga, hra- na dragša kak v Parizi (zavolo posebnoga zakona prehrane vel- kih mest), izredne gospodarske težave. Venda vse ostane pri tom edinom zrelom sadi: mala dvorana, bar za nekaj časa . . . Nato večer, so izseljenci znova prišli vküper. Kak zani- miva sprememba nam je svetila petrolejka. Okoli dveh stolov smo sedeli, okoli krasnoga pi- sanoga cvetja, okoli „piti i jestiˮ: Ane smo pozdravlali, gučali pa spevali. Nej bilo prilike, da bi njim kaj lepoga povedao, mo- goče to: da bi med nami vla- dao bar takši drüžinski düh kak je v Aninoj drüžini; če že nej takši kak v svetoj Drüžini. Toti pa med tema dvema dühoma nega bistvene razlike, mogoče samo v kolikosti odnosno obil- nosti ... Drüžinski düh lübezni. Zvezde so svetile, gda sem Odhajao na kolodvor. V tork sem pa pozdrávlao sestrano Ano, na samo Aninje, v „Maison ST. Josephˮ. Oprostite, da znova zač- nem razvijati misli: „Hiša sveto- ga Jožefa ˮ, tüdi takši de morao biti naš dom; te najvekši svetnik za Marijov, te nemi svetnik trdo- ga vsakdenešnjega dela, de mo- rao meti velki prostor v našem domi, njegov düh ... Prosim, ne zosagajte se, ka zdaj povem: celo samostanski düh de morao biti v našem do- mi (moja sestrana je zdaj že postulantka v gori samostanskoj omenjenoj hiši), da bo ustanova kak najbole popuna. Nej v tom smisli, da se mi v tistom domi zaklenemo pred svetom, pa ni- koga notri ne püstimo, nego, da nasprotno našerci dveri odpremo, da bo düh našega doma začno preobražati posvetnost v slabom pomeni reči. To dvoje: pravi drüžinski düh (kak v Aninoj pa v svetoj Drüžini) male drüžine i sküpno- stni drüžinski düh velike Samo- stanske drüžine, to dvoje de se moglo zdrüžiti, odnosno najti bomo morali zlato sredo i zvezo med tem dvojim, tüdi krajevno: zlato sredino med Villiers sur Marne i Cachan, v Parizi, v bo- dočem našem izseljenskom domi, ki ga pa küpiti ne smo mogoči. Camplin. Poročilo izselj. dühovnika iz Francije. Šteri se v Franciji ščejo ženiti naj prosijo od zdomi sa- mo rojstni i krstni list s pripom- bov, da so še samski, ka si na te način prišparajo okoli 500 Fr. Za bole natenčno razlago tü ne- ga prostora. Zednim naj ne po- zabijo iti, prle, kak kama inam pišejo, na županstvo (mairie) i na farof v tistom kraji, gde za- kon nameravajo sklenoti, da opi- tajo, ka vse njim je za to zade- vö potrebno. Menjavanje départementa.; Vsebina člena 6 uredbe zakona od 14. maja: Inozemec sme oprav- lati samo tisto slüžbo, kak njemi je zapisana na carte d’identité; ravnotak mora ostati v départe- menti, za šteroga ma dovolenje. V drügom départementi se lejko zaposli samo z dovolenjom Offi- ce départemental du placement pristojnoga départementa i po odobrenji départementa, v šterom je prle delao. Potrebno tozadevno prošnjo naj naši delavci napra- vijo potom dobroga Patrona i pri tom navedejo ime i priimek, kraj i den rojstva, številko carte d’iden- tité, i den, gda je bila izpostav- lena pa kak dugo vala. V Nemčijo je zabranje- no iti delat do konca toga leta, po določbi našega socijalnoga ministrstva. Iz časopisov posne- mamo, da se je dosta jugoslo- venskih delavcov povrnolo iz Nemčije. Polovična vožnja za iz- seljence. Gda idete v Jugosla- vijo, ne pozabite pri naših pri- stojnih oblastih (poslanstvo ali konzulat), da vam pri viziranji potnoga lista zapišejo: „Naosno- vu rešenja G. D. Broj 12061/38 vaši za kupovinu vozne karte uz pola cene na prugama Jugosl. Državnih Železnica u kelendar- skoj godini 1938 za vreme od šest meseci (180 dana), od dana ulaska u Jugoslavija.ˮ Na pod- lagi toga mate doma pou leta polovično vožnjo. — Ivan Camp- lin, izseljenski dühovnik, Paris XI. Bd. Voltaire 57. Slovenski krščanski delavec. Delavski zavüpniki (zastopniki). Po zakoni o zaščiti delav- cov ma delavstvo pravico, ka voli vsakše leto izmed sebe tak- zvane delavske zavüpnike, to so delavski zastopniki. Delavci majo po teh svojih zastopnikih prime- roma velke pravice i so delavski zavüpniki delavstvi, šteroga za- stopajo, v velko korist, če je de- lavstvo samo znalo zvoliti prave svoje zastopnike, ki majo volo i sposobnost se potegüvali za svoje delavstvo. Kak smo v zad- njoj številki Novin povedali, ka majo delavske organizacije na- men, delati za delavske koristi v gospodarskom, socialnom i kul- turnom pogledi, tak je tüdi de- lavskim zavüpnikom mogoče v tom pogledi delati za svoje to- variše delavce. Posebno majo delavski zavüpniki pravico po- magati pri sklepanji takzvanih kolektivnih pogodb med delavci i podjetnikom. Če pride do kak- šega spora med delavstvom (ed- nim ali večimi), delavski zavüp- niki posredüjejo v korist delav- stva. Oni pazijo, ka se delavstvi ne godi krivica, ka je v obrati poskrbleno zadelavčevo zdravje i živlenje (varnostne naprave). Če ma delavstvo kakše žele do pod- jetja, te žele sporočijo podjetji najležej delavski zavüpniki, ki so za to izvoljeni i je delodajalec mora poslüšati. V vnogom podjetji bi bile delavske razmere za delavce znat- no bolše, če bi znalo delavstvo zvoliti prave svoje zastopnike za svoje Zavüpnike. Delavski zavüpniki se volijo s tajnim glasanjom po načini, kak je to od ministerstva pred- pisano. Voli slobodno vsakši de- lavec, ki je 18 let star i je za- posleni v podjetji. Vsakše pod- jetje voli svoje delavske Zavüp- nike i smejo voliti samo delavci, ki so v podjetji za časa volitev zaposleni. Delavski zavüpniki so pa lehko vsi delavci, ki so pu- noletni (tüdi ženske), majo držav- lanske pravice, znajo pisati i so zaposleni v podjetji. Delavski zavüpniki se volijo za edno leto. Kelko delavskih zavüpnikov se v ednom podjetji lehko zvoli, je določeno etak: v podjetji, v šterom je zaposlenih 1. do 20 delavcov — ed- noga zavüpnika 2. od 21 do 50 delavcov — nájveč 3 Zavüpnike 3. od 51 do 100 delavcov — nájveč 4 Zavüpnike 4. od 101 do 150 delavcov — nájveč 5 Zavüpnike 5. od 151 do 450 naječ 6 zavüpnikov 6. če je več kak 451 dela- vec v ednom podjetji, voli vsakih nadalnih 50 delavcov po ednoga zavüpnika. Več kak 16 zavüpni- kov pa ne mogoče zvoliti. Na konci vsakšega leta so delavski zavüpniki dužni poročati oblasti (inšpekciji dela) od svo- jega dela. Delodajalci ne smejo od- püščati, niti preganjati delavskih zavüpnikov zavolo pravilnoga iz- vršavanja njihove dužnosti. To je določeno v zakoni. Tam, kde ešče neste volili delavskih zavüpnikov, je primer- no, če se obmete pismeno na Zvezo Zdrüženih delavcov v Lju- bljani (Čopova ulica 1) i prosite, ka vam vse potrebno Svetüje i pomore, ka volite svoje zastop- nike, ki bodo branili vaše pravice. DELAVSKE NOVICE. Tobačno delavstvo v Lju- bljani, ki je organizirano v ZZD, je poslalo na oblast zahtevo, naj oblast da zdelavati v ljubljanskoj tobačnoj tovarni tüdi bolše ciga- rete (Morava), naj tovarna opet izdeluje vse vrste cigarov, kak nekda; nadele, naj se nabavijo za tovarno novi moderni stroji. Tak bo tüdi delavstvi.pomagano, ar ne bo nevarnosti,' ka bi je odpüščali. Jugoras. Tak se imenüje splošna Jugoslovanska' delavska organizacija, ki je posebno raz- širjena po južnih krajih naše dr- žave, v Bosni i Dalmaciji. Delav- stvo v teh krajih v velkom šte- vili zapüšča socijalistične orga- nizacije, v šterih je bilo dozdáj organizirano, i stopa v Jugoras. To pa nájveč zato, ar so socia- listične organizacije nastopale vsikdar proti zdajšnjoj vladi, ne so se pa brigale za delavstvo. Nova organizacija je že dozdáj pokazala velke uspehe za koristi svojega delavstva. Slovenska Zveza Zdrüženih delavcov (ZZD) je v prijatelskih zvezah z Jugo- rasom i dela za delavstvo v Sloveniji. Železarske tovarne na Jesenicah v zadnjem tedni neso nikoga odpüstite od dela. Izda se pa govori, ka do ešče nadele odpüščale delavce. Francoski konzul je po- zdravo naše dečke, ki so v Franciji zmagali. Pri telovadbi katoliških te- lovadcov v Franciji so 4 sloven- ski dečki dobili lepe nagrade. Francoski konzul Remerand jev Frančiškanskoj dvorani v Ljub- ljani etak pozdravo naše Zmago- valec: »Srečem sam, davam mo- rem izreči čestitke na vaših, tak izrednih uspehih, štere ste do- segnoli na mirovnom, mednarod- nom turniri v Blois. Zlata kolajna, dve prvivi nagradi, pa šče edna nagrada, to so trofeje, s šterimi ste ovenčali plemenite farbe vaše zastave. Tej sijajni uspehi so do- kaz vaše Športne vrednosti i so tüdi krasna poroštva za uspehe, štere v bodočnosti še dosegnete. Znao sam točno, da bo sprejem, šteroga doživete v Franciji, takši, kak sam pričaküvao, da naj bo, i kak ga moji rojaki vsikdar pri- pravlajo svojim prijatelom. Po- nosen sam, da čüjem Potrdilo za to iz vaših vüst i prav gotovo bom o tom obvesto g. predsed- nika Paula Boncoura, na šteroga Povabilo ste se lübeznivo od- zvali i šteroga nevtrüdno delo- vanje za razširjanje naših prija- telov v inozemstvi mam čast pri toj priliki pozdraviti z globokim poštüvanjom. Pričaküjem, da bo spomin na dneve, štere ste Pre- živeli v Blois, ostao zapisan glo- boko v vašij srcaj, ne samo kak spomin na svetke, gde ste po- kazali svojo sportno valanost, nego posebno kak dokaz glo- boke lübezni, štera veže našivi domovini i štero znata oba na- šiva naroda pri vsakoj priliki tak toplo pokazati i potrditi. S tem vüpanjom zazavam iz glo- bočine svojega srca: Naj živejo jugoslovenski katoličanski telo- vadci, naj žive Jugoslavija!* Grozna drüžinska žalo- igre v Zagrebu V Zagrebi se je v Ježevskoj vulici zgodila grozna drüžinska žaloigra, štera je zahtevala 3 člo- veče žrtve i napravila 2 dece za sirote. — Šverko Ivan je živo s svojov ženov Fanikov i dvema sinoma, 14 letnim Josipom i 13 letnim Marjanom, lepo drüžinsko živlenje. V ženo i mater Faniko pa se je zaglédao delavec Arn- hold Štefan, ki je hodo delat mimo te hiše, sam oženjeni, pa vendar ne se znao krotiti. Fanika njemi je bila tüdi naklonjena i konec je bio, da je pred 2 me- secoma zapüstila moža i deco i odišla z Arnholdtom. Ne pa je najšla v tom živlenji sreče, po- vrnola se je k moži, ki njej je vse odpüsto i deca so jo z ve- seljom sprijala. Arnholdt pa je prišeo na stanovanje i z nožom napadno Faniko. Mož i deca so jo branili, vendar jo je Arnholdt tak obdelao z nožom, da je mrtva obležala. Mož je pa mro na sosedovom dvorišči, kama je pobegno pred napadalcom. Deč- ka sta ostala pri živlenji, a sta večkrat ranjeniva. Kda je Arnholdt vido, da njemi je policija za pe- tami, je spio iz male kantice ocetno kislino i v bolnici vmro, zavolo ran, štere njemi je po- vzročila kislina na želodci. Takši je konec Žalostne zgodbe, ki se začnola s špilanjom. Predpisi za sklenjavanje zakona v Nemčiji. Nemška državna vlada je izdala stroge predpise, kda se smejo i ne smejo zakoni skle- pati. Tej predpisi večkrat kršijo navuk katoličanske cerkve, na priliko civilna oblast ne pripo- znava valanost zakona, čeravno je cerkeno valani, med strankov nemškoga i strankov nenemškoga plemena. Kaštigani bodo tüdi tisti mladenci, ki pred spunjenim 21. letom sklenejo cerkveni zakon itd. 7. augusta 1938. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske krajine. Nova meša v Turnišči, novomešnik v 20. leti dobo pozvanje v mešniški stan. Zadnjo nedelo julija je prikazao Vsegamogočnomi svojo prvo sv. mešo g. Cvetko Ivan, salezijanec z Gomilic v Turnišči. Pri oltari ga je vodo g. dekan Jerič, pred- gao njemi je g. Tkalec, ravniteo dijaškoga zavoda v Zagrebi. Go- vornik je v predgi omeno za uvod, kak je dobo fiškališ i sodnijski referent Ketteler dühovniško po- zvanje po molitvaj edne proste nüne, ki je bila najpozadnjejša v kloštri i je postao sledkar püš- pek v Mainzi. Ravnotak je Bog po priprošnji neznane düše po- zvao našega novomešnika, ki je bio že Šoštarski Pomočnik, pol- ski delavec i pol leta pek pa v 20. leti je zadobo pozvanje k oltari i 34 let star prikaže svojo prvo sveto mešo. Dühovniški stan je vzvišeni, lepi, pun düševnoga bogástva, ki ga okraša ešče re- dovniška oblüba siromaštva i po- korščino pri novomešniki. Novo- mešnik je najmre redovnik v sa- lezijanskoj drüžbi. Dühovnik je več kak Mojzeš, ki je mano sproso i nebes, več kak Jo- žue, ki je sunci zapovedao, da je obstalo, več kak Eliaš, ki je ogenj sproso z nebes, ar dü- hovnik ma oblast na svet po- zvati Jezuša, vsemogočnoga Boga, Bog ga boga. Nazadnje je no- vomešniki na srce nalagao, naj bo veren sin sv. Ivana Boska i rešava mladino, zbranomi nešte- tomi narodi pa, naj iz srca časti Marijo, ve je törjanska cerkev Mariji posvečena romarska cer- kev i najstarejše cerkve Slovenske krajine so vse Mariji posvečene, naš narod je Marijin narod, njeni naj bo zato z gorečim častenjom i nasledüvanjom njenih jakosti. Navzoči so bili ešče sledeči go- spodje: Bakan, lendavski župnik, Kelenc Gračke fare oskrbnik, urednik Novin, Rous črensovski kaplan subdiakon, Glavač diakon, Vogrin, ravniteo Martinišča, Škerlj i dr. Maček salezijanski dü- hovnika, domači g. kaplan, i Tka- lec, salezijanski bogoslovec. Mala Gomilica je z novomešnikom dala štiri dühovnike Matericerkvi, petoga da k leti v g. Gjurani, bogoslovci, ki je bio ceremonar pri slovesnosti. Poleg starišov i roda so se posebno veselili no- ve meše mamica, da so se je v 82. leti starosti včakali. Krasno je spevala cela cerkev znano do- mačo pesem: Marija, nebeska kralica... Novomešnika starišje so na svojem domi pogostili po- zvane v tihoj, lepoj, složnoj, z pesmami napunjenoj drüžbi brez igre, kak so cerkveni Predpisi. Po obedi je obdržao novomeš- nik večernice v domačoj Kapeli pred Najsvetejšim. Naš plivanoš v Ljubljani. Rakovnik pri Ljubljani poslane samostojna župnija i za njenoga prvoga plebanoša je določen č. g. Cigan Franc, salezijanec, Čren- sovcaj čestitamo i ga prosimo, naj Mariji Pomočnici dostakrat zrača našo mladino. Lendava. Zadnjo nedelo so se poslovili od nas vernikov lendavskih prelübleni kaplan tak v vogrskoj kak Slovenskoj predgi, g. Koren. Od rešenja düš so nam gučali, kak od naše prve i najvekše dužnosti i te nam na- znanili, da jih je Višja cerkvena oblast poslala v Dobrovnik. Sti- snola so se nam srca pri tej re- čaj i zavrela je vroča molitev iz naših vüst, ki ne bo nikdar he- njala: Srce Jezušovo ti njim pla- čao vnoge trüde, štere so meli z nami za rešenje naših düš i ti jih blagoslavlaj na novom mesti. Bogato podporo za No- vine nam je poslao g. Plečnik Jožef, vseučelišni profesor, iz Lju- bljane v zneski 70 din, Maučec Joško, prof. na kmetijskoj šoli v Grmi pri Novom mesti pa 20 din. Bog povrni v obilnosti. Grad. Pri nas je toča nekaj malo zoklestila naše pridelke. Ne- šterni so zavreli: ka se je to prej zato zgodilo, ar se je k meglam ne zvonilo. Naš düšni pastir so nam pa razložili, ka so tü drügi zroki, najmre: Bog nas kaštiga, ka ne svetimo njegovih nedel i svetkov i ka ešče po teh delamo na poli. Pa nači biti tüdi nemore. Vej je pa Gospodnoga Boga ne- dela i svetek, če niti toga ednoga dneva njemi ne damo, šteroga si je Zvolo, smo drügoga, kak ka- štige, ne vredni. Bog daj njiho- voj reči hasek, ka do bratje evan- geličanci vidili naš zgled i se po njem ravnali, ar so i oni dužni Gospodove dni posvečüvati. Naš imenüvani za zidavo cerkve Marije Pomočnice v Zagrebi. G, Tkalec Jožefi, na- šega lista sotrüdniki je pretekla doba šestih let, ka je bio ravni- teo dijaškoga zavoda v Zagrebi. Zdaj je g. Tkalec imenüvani za Vodstvo sotrüdništva salezijanske drüžbe v Zagrebi i sploh na Hr- vatskom pa izročena njemi je edna lepa naloga poleg toga, najmre zidava cerkve Marije Po- močnice v Zagrebi na Knežiji. Naj ga dobra Mati Marija vodi, da svoj vzvišeni namen v popu- nosti dosegne. Pozdrav novomešniki g. Matki iz Gančan pošila vojak Maučec Matjaš iz Niša. Z ednim pozdravla tüdi vse naročnike No- vin, urednika, beltinsko občino, ženo, očo, mater, vse svoje drage, beltinske dühovnike, poznance i prijatele. Jako zažele po hrani Novin, štere je tak jako rad čteo doma, i bio njihov naročnik. Dühovnik za Bačko-Ba- ranjo. Višja cerkvena oblast je na predlog Rafaelova drüžbe za Slov. krajino poslala našim se- zonskim delavcom v Bačko i Ba- ranjo za dühovno Vodstvo na pet tjednov g. Horvat Franca, oskrb- nika velikodolenske fare. Bog blagoslovi njegovo delo med na- šim razstepenim i vsem nevar- nosti izpostavlenim narodom. Nesreča. Vuk Štefan z Trnja, je pelao gnoj na njivo, spadno pod kola i je taki vmro po tom. Deca so njemi razišla po sveti, na stare dni se je sam mogo mučiti i starca s pokvarjenimi nogami ta nesrečna smrt doletela. Za častna člana sobočke občine sta imenüvanivi gg. dr. Korošec Anton, miništer za no- trašnje zadeve i dr. Natlačen Marko, ban dravske banovine. Šteri gospodje so spre- jeli odborniško mesto v so- bočkom srezi za proslavo 20 letnice oslobodjenja Slov. kra- jine i 25 letnice Novin. Prigla- sili so se sledeči gospodje: Benko Jožef, nar. poslanec, Krantz Jožef, dekan, Kerec Franc, vodja borze dela, Hartner Ferdinand, preds. občine M. Sobota, Bajlec Franc, banski svetnik, Antauer Eugen, šolski upraviteo na Tišini. Sladka gora pri Šmarji vabi na romanje svoje stare, ver- ne prijatele, s prošnjov, da pri- pelajo s sebov tüdi svoje prija- tele i znance, častilce Marijine. V petek ob 6 vüri večer, 12. aug. je letos začetek pobožnosti: predga i popevane litanije. V so- boto 13. aug. so predge ob 6 vüri ino 10 vüri predpoldnom i ob 6 vüri večer. Konči te den pridite tüdi iz sosednjih župnij v velikom števili! — Od zad- njega romanja sta obiskala to božo pot tüdi prevzv. gg. nad- pastira mariborski i ljubljanski pa tüdi voditeo Slov. naroda, naš notrašnji minister. Za svojimi nadpastiri i voditeli, ki tak jako želejo nas pripelati po Mariji k časnoj i večnoj sreči, poromajmo tüdi mi v veličastnoj procesiji, ve mamo vsi toliko potrebe trkati pri Materi, naj prosi za nas, naj nam pomaga. Na svidenje! Stakne Andrej, župnik. Črensovci. Julija 31. je vzeo slovo od nas g. Sukič, kap- lan i nam je v slovo povedao, da za nas darüje sveto mešo i prosi naše molitve. Zahvalimo se njemi za lepe. lübezni pune reči i ga prosimo, naj se nas večkrat spomina pred Najsvetej- šim, mi se ga bomo tüdi. Na podporo Novin je po- steo Horvat Alojz iz Francije 375 Din. Bog plačaj. Naš plivanoš v Srbiji. Salezijanci so dobili v Jüžnoj Srbiji v Uroševci poleg Skoplja faro. Na to prvo salezijansko faro v Srbiji je imenüvani za pliva- noša naš domačin, g. Radoha Jo- žef, bogati sotrüdnik naših listov. Bog naj blagoslovi njegovo delo v tistom dalnom kraji z obema rokama. Okrožni telovadni na- stop FO v Soboti. Avgusta 21. bo v Soboti javni telovadni na- stop naših deških (fantovski) od- sekov i dekliških krožkov. Dečki! To bo prvi naš javen nastop. Zato se bomo vsi popaščiti te den v Soboto. Nieden naš kato- ličanski dečko, niedna naša ka- toličanska dekla ne sme ostati doma. Predpoldnom bo sprejem gostov na postaji, nato povorka v cerkev, kde se blagoslovi pra- por, za tem pa sv. meša i predga. Po božoj slüžbi povorka skoz mesto na Stadion sportnoga klu- ba Mura v Soboti. Popoldne ob 3. bo javni telovadni nastop z jako pestrim sporedom. Naša dužnost je, da obiščemo mladino i da ž njov sodelüjemo pa jo podpiramo v njenom deli. — Pri- pravlalni odbor. „Legenda o Mariji i pa- stirci Uršiki.ˮ Tak se zove lepa pripovedka, štero je napisao Lov- renčič Jožef. Dobi se nevezana za 6 din, vezana za 10 din. v misijonskoj tiskarni Groblje p, Domžale. Pripovest guči od na- stanka romarskoga mesta na Sv. Gori poleg Gorice. Uršika je pa- sla čredo ovc, kda se njoj je prikazala Marija i njej naročila, naj lüdem pove, da na mesti pri- kazni zidajo cerkev njej na čast. Uršika je Mater božo bogala i lüdi vsikdar v vekšem števili spravlala na mesto prikazni. To je zvedila oblast i Uršiko zaprla. Trikrat zaporedoma so jo zaprli vsikdar z ostrejšov stražo v, nazad- nje so njej celo noge djali v trlico, roke pa zvezali. Pa vendar: vsako noč jo je Marija z voze vö odpelala k svojim ovčicam. Lüdje so za- čeli za cerkev kamenje nositi na goro, cerkev dozidali i se pri- pravlali na prvo mešo v njej. Uršika pa je med tem težko zbe- težala i na smrt betežna ležala v siromaškoj hišici. Kda je zvedila, ka je cerkev dozidana, je milo prosila Marijo, naj njej dovoli, ka de romala na Sv. Goro k pr- voj meši v romarskoj cerkvi. Na njeno prošnjo se njej je Marija prikazala z Jezušekom, toga njej je dala v naroča i tak je Uršika z Jezušekom v naročaj v drüžbi Device Marije, priromala na Sv. Goro. Kda so v cerkev stopili, je Marija vzela Jezušeka z njenih rok i se ž njim zdignola na ol- tar. Urška jo pa prosila, naj jo pri meši vzeme v sv. raj. Preči- stite se je i po prečiščavanji je v cerkvi vmrla. — To je kratka vsebina pripovesti. Ižakovci. Naš novi kriš, od šteroga smo že pisali, da je blagoslovlen, je naredo naš do- mačin Fujs Franc iz Ižakovec. Priporačamo ga. — Povoden nam je pokvarila vse stüdence v Iža- kovcih. Nujno bi rabili edno čr- palko, s šterov bi vodo zgoniti z naših stüdencov, da bi te mo- gli blato hitrej ščistiti, šteroga je do pol metra v stüdencaj i voda smrdi po njem. Celo črvovje se držijo v našij stüdencaj, zato ne čüdno, či se küžne bolezni širijo med nami .— Pripomba Urednika. Vložite potom občine prošnjo za eden higijenični stüdenec í pre- pis te prošnje pošlite nar. pos- lanci i banskomi svetniki sreza. Beltinci. Na predlog Špra- ger Ferdinanda, šol. upravitela je beltinski občinski odbor edno- glasno Zvolo dr. Korošec Antona, ministra notrašnjih zadev, za ča- stnoga člana občine Beltinci i to zavolo njegovih neštetih zaslug za državo. Pozdrav s Kamendina v v Bački. S svojimi 140-timi de- lavci prav srčno pozdravim gg. pri borzi dela, gračko faro z gg. dühovnik!, rojstno ves Kuzmo z vsemi domanji i celo Slov. kra- jino. Žetvo smo srečno dokončati, hvala Bogi, zdaj smo pri mlatidvi, trije mašini mlatijo v Kamendini, eden na Forgač Pusti, pripravlajo nam krüh za bodoče živlenje. Kda pa bo začelo listje kapati z drevja, se tüdi mi povrnemo v nam drago Slov. krajino, štere list Novine kak najbolši list vsem toplo priporačamo. Fartek Franc, paler na Kamendini i Forgač Pu- sti, doma iz Kuzme št. 62. — Izmed delavcov pa pošilajo po- zdrave starišom, sestram, bra- tom, sosidom, poznancom, svo- jim dühovnikom i svojim v tü- jini: Od sv. Jürija Lang Karol z Večeslavec, Rac Franc, Kular Jo- žef, Štertak Jožef vsi iz Gornjih Slaveč; od Grada: Zrim Evgen, Kular Erni. Prvi doktorat v vshod- noj teologiji je napravo naš domačin. Salezijanska drüžba, štera broji 12 jezero kotrig po sveti, ma samo ednoga gospoda, ki je naredo doktorat iz vshod- noj bogoslovnoga znanja, i te je g. dr. Šarüga Matjaš, naš do- mačin iz Beltinec. Gospod dok- tor je zdaj profesor v Turini. Bog dáj, da bi njegovo znanje vnogo pripomoglo za zjedinitev pravo- slavnih z kat. Cerkevjov po šir- nom sveti. Širitele sobočkoga deka- nata prosimo, naj si dajo kemprle fotografirati. V len- davskem dekanati zvün edne fare, kde se pa že tüdi pripravlajo na fotografiranje, so se že v vseh faraj dati Širitelje fotografirati, v sobočkom ešče nikde. Lepo pro- simo širitele, naj se dajo kak najprle i vsaki Širiteo naj si ob- drži edno sliko za špomin, edno pa naj pošle fotograf na ured- ništvo Novin v Črensovce, stro- ške plačajo Novine. Prosimo lepo. — Uredništvo i uprava Novin. Prosvetni tábor s telo- vadnim nastopom pod pokro- vitelstvom nar. poslanca dr. Klara v Bogojini dne 4. sept. 1938. Spored: Na predvečer ba- kljada po vesi, kres. 4. sept.: ob 5 büdnica, ob ½9 zbirališče na telovadišči!!, ob 9 sprevod k cerkvi, ob Va 10 sv. meša, predga. Po sv. meši taki tábor pred cer- kevjov. Popoldne ob 3 telovadni nastop z jako pestrim sporedom. Na tabori bodo govorili naši naj- bolši možje dr. Klar, ki je sam blagovo prevzeti pokrovitelstvo i ban. svetnika g. Klekl i g. Bajlec. Mladina 4. September bo tvoj. Zato vse v Bogojino. Nieden naš dečko i niedna naša dekla ne sme ostati doma. Bog živi! — Pripravlalni odbor. Ka se godi po domovini. Drüštvo prijatelov z Slo- venskih goric je priredilo na- biralne akcijo za poplavlene na severnoj meji države, šterim je Müra vničila polske pridelke i podrla hiže. Z nabranimi penezi bo pomagano obmejnomi pre- bivalstvi. Nabiralne akcijo je odobrila kraljevska banska upra- va dravske banovine. — To drü- štvo je tüdi poskrbelo, da mo- rejo dobiti poplavlene! 5% po- sojilo od Privil. agrarne banke i to v zneski do 2000 din. To posojilo dobijo na podlagi me- nice, štero mora podpisati duž- nik i trije kmetje — poroki. In- formacije davlejo zadružne orga- nizacije i Privil. agrarna banka. Studijski tečaj SKAD „Za- vednostiˮ v Pečarovcih (sv. Sebeščan) od 10-13 aug. V dneh od 10.—13. avgusta se bo vršil prvi studijski tečaj Slov. kat. akd. društva »Zaved- nosti* in Sicer pri sv. Sebeščanu (Pečarovci). Za člane je Udeležba strogo obvezna, vabljeni pa so tudi sta- rešine, da se v čim večjem šte- vilu udeležé tega tečaja, na ka- terem bodo obravnavana najbolj pereča vprašanja Slov. krajine 1 Tőčnejša navodila osebno! Naši sestanki v Franciji. 7. august Amifontaine (Aisne) 15. „ Gravelle (Seme). Spo- red kak na Risale; zadvečera še deklamacije, gledališki pri- zori; mogoče celo f tim. 21. august Nangeville (Loiret) 28.« Tigy. Camplin. Zapovednik Kemija zaprt. Slatina, bolševiškoga kryo- ločnika je dozdáj čuvao v bivšem carskom gradi Kremlji Zapoved- nik straže Kalun, Toga je dao Stotin zdaj zapreti i je povelstvo straže prevzeo Roguv. Kde je bivši kancler Schussnig. Kak piše „Osservatore Ro- manom je Schussnig zapreti, zdan z groficov V. Fuger. Ta ple- menito ženska ešče v zapori slüži verno svojemi moži. Državni ko- misar Bürkel je pa vüpao od nje javno razglasiti, da je priležnica Schussnigova. Nikaj ne novoga, ki preganja vöro, teže. tüdi na poštene lüdi. Talijanske bojne ladje v naših vodaj. Talijanske bojne ladje so obiskale naša pristanišča v Dalmaciji i bile od naših mor- narov toplo sprijete. Zapovedni- ka bojnih ladj, talijanski i naš, sto Prijatelsko gledate gibanje ladj po morji. Bolgarija je pristopila k balkanskoj zveži. Veriga se je spopunila na Balkani. Bolgarija je pristopila k balkanskoj zvezi, štera je s tem pristopom okrepila politike bal- kanski narodov, ki se glasi: na Balkani ravnajo balkanski narod. Agitacija za odpad v Beči. V Beči so raztrošeni letaki, šteri narod Pozivajo, naj izstopi iz katoličanske vöre. Na letaka] se čte, da do verniki mogli sami zdržavati svoje cerkve i dühov- ščino, zato naj rajši izstopijo iz vöre. I cerkvena i Civilna oblast pobija te laži. POZOR! POZOR! Cenjenemu občinstvu naznanjao!, da prevzamem v izvršitev vse v stavbeno stroko spadajoča dela, kakor tudi cementne cevi v vsaki veličini vedno na zalogi. Izvrševao se bo tudi po naročite. Pojasnila in Informacije daje gospod PARAC KAREL, graditeo MURSKA SOBOTA, Slovenska nüca 3. Cene konkurenčne! Priporoča se Postrežba solidna! TREO, stavbenik, PTUJ 4 N O V I N E 7. augusta 1938. Pisma naših z tüjine Mujdrca Terezija á Brazeaux, Iz Odranec: Prečastiti g. urednik ! Pozdravleni v Jezuši i Mariji, ki tak lepo skrbite za nas izseljen- ce. Že dugo nesam Vam pisala, zdaj Vam pa popišem moje ve- liko veselje, štero sam zavžila v Franciji od 22. maja do 5. junija. Teh 14 dni smo meli misijon v našoj fari; te lepote i veselja ne mogoče popisati, Ali na kratko Vam povem od naših g. misijo- narov. Vsako zajtro so bile tri meše i spovedavanje. Po drügoj sv. meši, je bio navuk; ob 11 vöri navuk za šolsko deco; ob 2 popoldne rožni venec i spe- vanje, ob 8 večer pa večernice, 2 navuka i večerne molitve s spevanjom. Že paro sredo so pripravili svetek nam mladim dek- lam. Splele smo edno korono, na šteroj je bilo prišlij 22 belih pantlikov po 3 m dugih. To smo povzdignolo Mariji na čast s pes- nicov: Marija, sprimi 'korono od svoje" dece. Jaz sam sama>tüjinka v toj fari, ali gli jas sam bila zbrana ža korono. Za špomin sam dobila-eden pantlik, križ i kep od misijonara i še edno Sve- čo iz Lurda, štere gori jo pri pro- cesijaj, V petek je bio priprav- leni eden grob na špomin vsem zgüblenim ,v boji. Tüdi vsi inva- lidi so prišli na te svetek. V ne- delo so bila zbrana vsa Šolska deca, vsaki je meo na glavi belo korono i te korone so podarili Mariji. Nato šmo vidili v kini predstavo od živlenja naših mi- sijonarov. kak so. sprejeti i kak- še živlenje majo. Najstarejši mi- sijonar' v Franciji je star 96 let, nahaja se v St. Etienne. Lepi špomin mamo za našima misijo- narom a, šteriva hodita bosi va, kak je Jezuš hodo po zemli i šteriva nosita korono na glavi i glasita bože reči Zaklüček našega mi- sijona je bio 5. junija v nedelo ob 8 večer z blagoslovom sv. Oče /i s procesijov k ednomi križi, .kde se je . Marija prikazala pasteri, ki je tam ovce paseo, že dosta let je minolo od tistoga časa. Ki smo šli v procesiji, smo vsaki meli gorečo Svečo v rokaj. Procesija je bila tak duga, da ne smo vidili do konca. Pri križi so nam držali zadnji navuk, njü- ve zadnje reči so bile: .Dragi bratje i sestre, v imeni Jezušom vom i Marijinom ostante z Bo- gom i na svidenje v nebesaj.*1 — Dragi domači, tüdi za Vas sam darüvala sv. mešo, obhajilo i molila. Bogi se mam zahvaliti, da sam pri dobroj krščanskoj drüžini, lehko sam bila . navzoča od začetka do konca misijona. Mi mamo jako /dobroga g. žup- nika, .ki lepo. skrbijo za nas. Pri Vsakoj priliki se stavijo, i me.pi-> ta jo, kakše je pri nas živlenje, či so Pobožni lüdje. — Preč. g. urednik, šče ednok Vas pozdrav- lam, ravno tak beltinske g. dü- hovnike, ves Odranec, posebno pa mojo tetico i sosede. Matjašec Ana á Esnes. Hva- len bodi Jezuš Kristuš! Prečastiti g. urednik! Po dugom časi se Vam oglašam i Vas najlepše po- zdravim. Zahvalim se Vam za poslanLkalendar. Pozdravlam šče e^nok 'Vas, g. urednik,, svoje starše, brata, sestro,.celo Slov. krajino i vso rodbino črensovske fare, posebno Koštricove v Žiž- kaj. Bodi pozdravlen cela Slov, krajína i moj dom, nate poza- bila nikdar ne bom. Kous Joíef, Langenfelde, Nemčija. Hvalen bodi Jezuš Kristuš! S tem pozdravom po- zdravim preč. g. Urednika No- vin i njim želem, da bi nam ešče duga leta vrejüvali, zdra- vi. i veseli, naše Novine* šte- re so nam na velko pomoč doma, šče bole .pa v tüjini, kde človek malo. .dobrogaučiíje. Zdaj pa preč.. g. Urednika šče ednok pozdravim i njim želem vse: naj- bolše. Pismo dam ftički v klün, naj je nese v Slov. krajino*': kde se naše krščanske Novine vrejü- jejo i štampajo, štere nam tolaž- bo ,i veselje, mir i zadovolstvo delajo. Govor, šteroga je v Orchi- es-i po obedi mela Sreš Mari- ja, iz Bratonec. Preč. gospod! Dragi bratje i sestre! — V tüjini! Živlenje naše puno trplenja!ža- losti, dnes pa mamo veseli den radosti. Den, v šterom se Jezuš v naših srcah z nami veseli, nam svoje milosti deli. nas toláži i olajša v trplenji. Te den ga pro- simo za vse naše potrebčine, za svoje stariše, brate i sestre, moži za žene, žene za može ino deco. Prosimo ga tüdi za Sv, Mater- cerkev, štera je dnes v tak velkoj nevarnosti, da riti ostanemo dobri katoličanci. Spozabimo ga pa prositi za našega Urednika č. g. Kleklina. Najbole ga pa prosimo i se sküpno z našim Odrešeni- kom i kralicov maja najlepše zahvalimo, našemi dühovnomi oči, prečastitim g. Camplini za nji- hovo tak veliko požrtvüvalnost i trplenje, da so prišli tak daleč med nas i nam povedali vnogo lepi reči i dosta dobroga zasa- dili v naša srca, štero vnogim bo ostalo v lepi spomin v živ- lenji. V zahvalo, v spomin i slovo bi Vam podala šopek rož, bi Vam zaspevala pesem od ptičic. Ali rožni cvet se posüši i ptičie glas se zgübi. Zato bom pa za Vas prosila Boga, naj Vam po- deli vse milosti, štere najbole potrebüjete v Vašem teškom deli med nami, razstepenimi ovčicami, štere smo Vam v varstvo izro- čene. Naj iz vsakoga-korake, šte- roga napravile za nami, zraste rožica milosti, po njej pa pot do nebes na konci vsega trplenja. Šče ednok v imeni vseh najlepša, najiskrenejše hvala i Bog plati! Bog Vas živi! Bog živi našega dobroga dühovnika! Charles- Šerüga á Lamazgeri Cen Irlzac (Cantffj). Cenjeni g. urednik! Vu začetki mojega Pi- sanja Vas najprle lepo pozdra- vim i Vam naznanjata, da sem z veseljem sprejeo »Novine i Marijin list*. Tej listi me spo- minajo na.moj domači kraj, od šteroga sem odišeo tak daleč v te tüji svetjZ veseljom pregle- dnem Marijin List i tüdi No- vine. Sem Vam poslao vsoto 80 trs. za.naročnino, Zdaj šče ed- nok pozdravim, celo Slov. kraji- no i ostánem z Bogom. Pozdrav pošilajo iz Fran- cije: Ošlaj* Jolef i lena á Sally g. uredniki Novin i njim želeta vse dobro. Bunderla Franc, Fer- me du Petli Virey g. uredniki Novin i domačoj gračkoj fari. Ferenc Alojz l Veleberl Matija Iz Bogojine, zdaj v Grande Mode, g. uredniki - Novin i se njim za- hvalita na rednom pošilanji na- ših listov, zatém svojim lübim domačim i gasilskoj četi v Bo- gojini. Horvát Klarica, Corneville, g. uredniki i njim žele, da bi ešče vnogo let vrejüvali naše liste, ki so na veselje izšeljencom. Prodam Umetni mlin z lepim skupnim posestvom na Dravskem polju. Naslov v~Novinah. Zdravstvo. Automobili i komarje. Za časa vašega odmora, kda se vo- zite na sprehode v automobili i prevo- zne dnevno par sto kilometrov i vaš motor požre vnogo litrov benzina, po- svetne brez dvoma vso pažnjo prirod- nim lepotam, da nam vobče ne preostane čas za premišlavanje. A oni, ki zavolo svoje dužnosti vsaki den ponovno pre- voz^ velike daljave, ali po razvoženij cestaj ali po gladkom cement!, pa neso v razpoloženji, da bi premišlavali. Zavolo toga je jako Verjetno, da ne- ste nikdar prišli na miseo, da bi vam ko- marje mogli naednok onemogočiti vož- njo z autom; ne zato, ka bi vas more- bit! napadnoti v velkij vnožinaj, nego zato, ar bi bili mogoči ceno gumija pri- tirati do takše višine, da si ga navaden zemlan ne bi mogeo küpiti. Kak je to mogoče? Plantaže gumija ležijo izklüč- no v vlažnij i toplij krajaj, to je ravno tam, kde se komarje najležej razvijajo. Edna od najbole razširjenij vrst so tak zvani airofetes (romarje, ki povzročajo malar! jo. Posledica toga-je* da se rav- natelje gumijove plantaž morajo nepre- stano bavitt z zatiralcom málanje, ar bi inači vse njihovo delo na plantažaj moralo za kratek čas prehenjati. Veliki fabrikant! automobilov so se probali izognoti vsakomi riziki na te način, da so osnovali sami svoje plantaže, da bi mogli krili svoje potrebe gumija iz lastnih sredstev. Ford na priliko ma plantaže v Braziliji, medtem ka veliko podjetje Fajerston ma plantaže v Zapadnoj Afriki (Liberija). Ta podjetja jako dobro sprevi- dijo hasek v pobijanji málanje i sma- trajo, da se njim penez, šteroga nücajo za küpovanje kinina, dobro obrestuje. Odbor Drüštva narodov priporača za pobijanje materije vzeti dnevno 0,4 gramov kinina. Stroški zdrüženi s tov količinoy, so tak malenkostni, da bi vsaka plantaža v vročij krajaj nájveč sama sebi škodila, če ne bi davala svojemi osebji te male količine kinina. Stavbena naznanila Obranje sadja v dravski banovini. Lansko leto se je v mnogih sad- nih okoliših, prezgodaj obiralo še ne- zrelo sadje za prodajo. S tem je bila našemu sadjarstva napravljena občütna Škoda. Letos-in za v bodoče pa se mora preprečiti obiranje nezrelega sadja. V interesu kakovostne proizvodnja našega sadja je, da se pouči naše sadjarje o pravünem obiranju sadja. Naročam Ob- činam, da ta razglas priobčljo vsem sadjarjem na krajevno običajen način, termtne za obiranje sadja pa razobe- sijo na občinski deski. Vsem šolam pa naročam, da pouče mladino v šoli o koristnosti pravilnega obiranja sad- nega drevja in o terminih za obiranje posameznih sort sadja. Naročam Vam, da razglasite sledečo odredbo krali, banske uprave III. No 6006|1 od 30. 7. 19214, ki se tiče pravilnega obiranja sadja v dravski banovini. Sadjarstvo postaja od leta do leta važnejši Vir dohodkov našega kmetovalca. V drav- ski banovini se proizvaja na tisoče va- gonov žlahtnega sadja,, od katerega se mnogo izvaža v inozemstvo. Obiranja sadja je pri nas v mnogih slučajih skraj- no pomanjkljivo, Vsled česar izgubi naše sadje na trgu ugled in veljavo. Čas in način obiranja mnogo vpliva na kako- vost pridelka. Prezgodaj obrano sadje ni dobrega okusa, je podvrženo gnilobi, grbančenju in izhlapevanju vode: Z ne- pravočasnem obiranjemsadja so kme- tovalci znatno oškodoval tudi na mno- žini pridelka, kajti plodovi pridobijo na svoji teži baš zadnje dni dozore- vanja. Tudi pri prevozu je potrebno sadju posvetiti največjo pažnjo, ker se nepravilno vloženo sadje obtolče in skvari. Sadje za svežo uporabo se mo- ra brezpogojno obirati z roko. Pri pra- nju sadja, namenjenega za izvoz, je po- trebno posvetiti največjo pažnjo pravo- časneniu t. j. neprezgodnjemu obiranju tako, da pride na inozemski trg včim boljšem stanju im sposobno za potro- šnjo. Tako treba paziti, da se slive za svežo uporabo ne obirajo prezgodaj, ker take slive so neokusne in malo- vredne. Slive za svežo uporabo se naj obirajo takrat, ko so dovoljno zrele, vendar že čvrstega mesa. Tako, da pridejo na inozemski trg sveže. Slive se naj obirajo z roko tako, da ostane v plodu pecelj in voščena prevleka ne- poškodovana. Prezrele slive niso dobre za svežo uporabo, zato se ob priliki eksporta ne smejo deklarirati kot slive za jesti. Slive namenjene za predelavo n. pr. na sušenje ali za marmelado, se morajo obirati šele takrat, ko so po- polnoma zrele, in okrog peclja uvele, ker takrat imajo v sebi nájveč sladkorja od katerega je odvisna kvaliteta Suhe slive in marmolade. Orehi se smejo obirati šele takrat, ko razpoka že ze- lena luplna na plodu. Plodovi se naj po možnosti operejo v 2% lugovi vodi, nato izmijejo v čisti vodi, zažveplajo in posüšijo. Hruške in jabolka se naj obirajo šele takrat, ko so drevesne zrele. Namizne hruške in jabolka je treba brezpogojno obirati z roko tako, da ostane pecelj nepoškodovan. V in- teresu naših sadjarjev in sadnih trgov- cev se priporoča, da se jabolka ne obi- rajo pred sledečimi termini: 1. Belič- nik 15. julij, 2. beli astrahan 20. julij, 3. charlamovsky (izg. Šarlamovski) 25. julij, 4. Grafensteinc (izg. Grafenšatjns) in prinčevo jabolko 20. avg., 5. pisani kardinal 25. avg., 6. rdeči jesenski kal- vil 1. sept, 7. Jakob Lebel in ruméni žlahtnik 5. sept., 8. ananasova reneta, ribstonski peping 10. sept.. 9. gdanski robač, lansberška reneta 15. sept., 10. boskoobski kosmač, damasönski kos- mač, baumanova reneta, jabolko pre- okusno 20. sept., 11. dolenjska voščen- ka. kanadka, bojkovó jabolko, zlata parmena, koksova oranžna reneta, ze- leni in rdeči štetinec 25. sept., 12. on- tarlo, cukaimaljevka 30. sept., 13. ru- méni bellefleur (izg. belfler), íondoski peping, šampanjska reneta 1. okt., 14. porenski krivopecelj, carjevič 5. okt., 15. bobovec, štajerski mošancelj, jonat- han, karmelitarca in tafeljček 15. okt., 16. Welschbrunner (izg. Velšbruner) in rdeči železnikar 20. oktobra. Prezgodnjega obiranja sadja za- grešijo večkrat tudi Sadni trgovci, ki kupujejo nezrelo sadje, da izkoristijo morebitno dobro konjunkturo, Z ozirom na težavni gmotni položaj naših kme- tovalce v je razumljivo, da se marsikdo da pregovoriti, kar pa je v njegovo ško- do in v škodo našega narodnega gos- podarstva. Kralj, banska uprava naroča, vsem, ki pridejo v stik z kmetovalci, da stalno poučujejo sadjarje o pravilnem obiranju in ravnanju z zrelim sadjem in naj opozarjajo kmetovalce in sadne trgovce na stroje predpise pravilnika o kontroli svežega sadja namenjenega Zdi izvoz* Zastopa Sreš. načelnika sreski podnačelnik: Rijavec s. r. Pošta. Düh Jurij, La Fontane. Naroč- nino sprejeli i obračunali. Ček je prle poslan, kak je penez prišo, vse je vredi. Miholič Štefan, Brazeux. Sprejeli 36 din. Za letos je vse plačano. Vütek Rozika, Braille. Sprejeli 13*50 din. Novine pošilamo. Bokan Vilmoš. Li- meaux. Sprejeli 18 din. Novine poši- lamo. Šeruga Karol, Lamargerle. 102 din sprejeli, za letos vse plačano i os- tane ešče 26 din za 1. 1939. Fujs Ma- rija, A Ia Bahal. Na lansko leto spi- sali 8 din, na letos spisali 80*40 din. Teliko penez smo sprejeli. Šabjan Av- gust, Lavoisine. Sprejeli 68 din. Ka- vaš Marija, Tournau-en-Brie. Spre- jeli 44*90 din. Odgovori nam, da li si Martin, ali Marija, ar je penez prišo na Marijo, pismo na Martina. Potem nam javi stari tvoj naslov. Martin je bio prle v Faveroles, — Marije pa .ne bilo v našoj knigi pod tema dvema na- slovoma, nego po ednom tretjem. Žer- din Marija á Bourlon. Hozjan Ig- nac je plačao meseca marca SO din ravno telko je ešče duga na letos. — Puhan Štefan, á Ia Grenonille. Na vaše pitanje, da-li je vüpanje, da bodo zaščiteni tüdi mali obrtniki, odgovorimo sledeče: či je dača maloga obrtnika od zemle, ki jo obdelava, vekša, kak dača od njegove obrti, te je on tüdi zaščiteni. V tom slučaji se on najmrc ne drži za obrtnika, nego za kmeta. Dela se za to, da bi se zakon od za- ščite kmeta raztégno tüdi na male obrt- nike poprek, a dozdáj predlog ne ešče prišo pred parlament Franc Ana, Les Aubris. Sprejeli 100 din za letešnjo naročnino od tetice Verone. Balažek Štefan, á Trdite. Peneze sprejeli i po vašoj želi razdelili: 18 din za podporo naših listov, 50 din dar novomešniki g. RitlopL Za deco mate za letos Vse plačano. Drobec Imre, Bodoči. Spre- jeli 46 din. Za brnski dug spisano 10 din, za letos ostalo 36. Recek Jožef. Martainville. Sprejeli od sv. Jürja 72 din. Na lani spisali 29*50 din, na letos ostalo 42-50 din. Z 31. augustom pre- nehano z pošilanjom Novin, ar prideš domo, plačano je vse. Gaber Franc. Serdica 18. Novine Šteti Franca so prišle z 24. julijom nazaj, javite nam njegov novi naslov. Naročnine ne ešče. plačao. Trojok Katica, Francija. Hvala za Pozdrav. Kočar Marija, Soljov. Naročnine ne smo ešče sprejeli. Pücko Julika, Bratonci. Sprejeli 87*10 din. CENE. Penez. Holandski ranjški 24*06 din, Nemška marka 17*50 din, Švicars! i frank 10 din, Angleški fünt 217 din Amerikanski dolar 43*50 din, Francoski frank 1*27 din, Češka krona 1*50 din, Talijanska Ura 2*30 din. — To so ceni- na ljubljanskoj borzi V zasebnoj küp- čiji so cene nekelko pomenšane. Živina. Jünci i biki od 5—6*50; telice od 5-6*25; krave od 4—6; teo«.: od 6*50—7*50; prašiči špeharje o«i 10—10*50; na pol krmleni (pršutarjc) 8 din, vse kite na živo vago. Praščeki 5—6 tjednov stari od 95—130 din za glavo; od 7—9 tjednov stari od 140-170 din; 3—4 mesece stari 190—260 di><; 5—7 mesecov stari 300—430 din; 8—lu mesecov stari 440—550 din; leta stan 710—820 din. Meso i mešni izdelki. Govedi- na 8—14 din kg; toj 6—8; teletina 10—20; svinjina 8—16; slanina 15—17; salo 17—18; mást 18—20; šunka friška 22—24; povojeno meso 16—20 din kg. Zrnje: 100 kg. v dinaraj: pše- nica 160, žito 130, ječmen 140, kuko- rica 120, greh 150—160 din. Počitnice. Solnce je plavalo po sinjeni nebi!. Snežno bele meglice, Po- dobne belemu pajčolanu, so več- krat zastrle zlato solnce s svojo površine. In takrat si je oddah- nil delavec na polju, delavkana ogradi, se zazrla proti nebu in rekla šepetaje: »Hvala Bogu." Še vedno so zastirale me- glice solnce, ko so se v mestecu naenkrat oglasili zvonovi. Mili glasovi zvonov so se Počasi od- daljevali, se odbijali od (najnih náokoli iežečih gričev in sejkon- čno izgubljali v lahnem vetriču. To zvonenje sta slišala tudi dva, Srednje velika študenta, ki sta nosila pod pazduhi nekoliko oguljene aktovke. Bila sta Tone in Jožek, ki sta Šla zadnjikrat v šolo. Tone nekoliko starejši in tudi pametnejši, je bil zatopljen v globoke misli in oči je imel oprte v tla. Ni ga vabila okolica, ni ga omamila pesem škrjanca, omamljali so ga le zvonovi. Nje- gove oči so bile Sicer uprte v tla, teda misli so bile pri zvo- novi^ pri sprevodo njegove Taj- ne matere. Takrat so prav tako milo in nedolžno peli zvonovi, peli so zadnjikrat v slovo, v zad- nji Pozdrav njegovi materi. Ma- teri* ki jo je tako ljubil, kateri je obljübi! mnogo mnogo in tudi to, da se bo posebno to šolsko leto pridno učil. In sedaj? Sedaj je zadnji dan šolskega leta, dan plačila. Edina želja mu je bila, da bi srečno izdelal, da bi tako izpolni! prošnjo matere in ne sa- mo to, ampak da bi imel tudi vesele počitnice. Jožek, njegov tovariš, je bil lahkomišljen in precej neokreten. Eno roko je držal napol v hlačnem žepu, z drugo, v kateri je držal aktovko, pa je venomer ob vsakem korak u mahal sem in tja. Izpod debelih, kakor otečenih obrvi so mu švi- gao majhne Črne oči po valu- joči pšenici, v glavi pa se mu je venomer podila misel, kaj bo, če ne bo odlfčnjak, ali mu bo podati! profesor red iz matema- tike. Še vedno so peli zvonovi, ko sta naša znanca priromala v šolo. Zadnja ura je bila najkrajša. Profesor je razdelil knjižice. »Oh šmenta ..." se je slišal Jožkov reščeči glas izpred predzadnje klopi: »še za risanje bi mi lahko dal odlično." Njegov spredaj se- deč! tovariš ga je nekaj časa motni s svojimi plavimi očmi, nato pa dejal: »A tako! Še ri- sanje bi ti podarili? Če pa ne veš potegniti niti krive črte, kaj še le ravne." — Toda Tone je bil ves drugačen, ves vesel, da je izdelal. Veselji se se je svojih veselih počitnic. Svojega poleta k materi, na njen grob. In takrat, ko bo kiečal ob materinem gro- bu, bodo peli zvonovi najprej močno, potem vedno bolj tiho in končno bodo prenehal! zadnji akordi v daljavi, akordi v slovo in zadnji Pozdrav materi, -je- Novin* izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Erncst, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.