Podobice v abecedniku. _a?N ajveč težav v začetnem pouku nani provzroči iskanje glasov in predočba znamenj za iste. V to smer imanio raznovrstne metode. Do najmlajše, do analitičnosintetične metode, katera je že močno razširjena, Slovenci še nismo dosppli, ker še nimamo takšnega abecednika. Poučujemo še vedno po metodi pisanja-čitanja. Pomagajo nam pri tem razni abecedniki, izmed katerih se nam je v zadnjih letih posebno Razinger-Žumrov abecednik priljubil. Le-ta je doživel v lanskeni letu že šesto izdajo ter prinesel v zadnji izdaji pri vsakem novem glasu podobico. S tem se je napravilo ne sarao učencem veliko veselje, ampak pouk se je zdatno olajšal. Namen tem črtieam je, pojasniti kako naj se te podobice uspešno porabijo, da bodo olajšale pouk, ga naredile zanimivega ter utrjevale glasove in znamenja za nje. Metoda pisanja-čitanja se naslanja posebno na tri toeke, namree: 1. na predvaje k pravemu pouku, 2. na glask o van j e, 3. n a z v e z o č i t a n j a s p isanjem. Kolikor bolj bistroumno se ti trije momentje obravnavajo, toliko boljši uspehi se dosežejo s to nietodo. Predvaje se razdele v vaje očesa in roke — k pisanju — in v vaje ušesa in jezika — k čitanju. Obravnavajo sp posamezno, a vender v tesni zvezi, torej ne zaporedoraa, ampak sporedoma. Pri glaskovanji se raoramo držati načela: ,,Od znanega k neznanemu". Otrok začetkoma še ne pozna glasov, a stavke že pozna. Naravno je torej, da tu postopamo začetkoma analitično, a še le pozneje sintetično pot. Besede torej dobimo iz stavkov, a iz besed še le glasove in stavke ? Ti naj se vzamejo iz povesti, katero smo učencem povedali. Povesti naj se naslanjajo na podobice v abecedniku. Te podobice naj dajo temelj k nazornim, miselnim in govornim vajam. Iste naj imajo smoter a) da so pripomoček k spominu glasu ali črke, b) da so vzorci v prerisanje. Citanje niora biti s pisanjem vedno v tesni zvezi. S tem se vpelje učenec že na tej stopinji na duh oživljajoče spisje. Zato ne sme biti pisanje prerisanje črk iz table ali abecednika, ampak rai moramo narekovati takoj začetkoma kratke besede, kratke stavke. Besede in stavke jemljimo, ako je možno, iz povesti, katero smo povedali. Učenci se navadijo na ta način že začetkoma pri pisanji misliti ter brati, kar so zapisali. 3* Nič ne oživlja pouka ter m> vzbnja pozornosti učencev bolj, kot kratka, dobra povest. Toda to pripovedovanjc ni lahko. Snov se mora naslanjati na podobico, katero hoeemo obravnavati ter mora doumljivosti otrokovi biti primerna. Da izboljšamo pozornost in ljubezen do učenja, moramo živo in veselo pripovedovati. Jezik naj bo naraven in bolj otrocji, da s pripovedovanjem dosežemo na srce učencev pravi učinek. To so čudotvorna sredstva, s katerimi bojazen učencev do učitelja odstranirao. Pri obravnavi povesti ne bodimo prenatancni, da s prenatančnim izpraševanjem nežne podobe fantazije ne razrušimo. Začetkoma popravljajmo izraze malib kolikor je mogoče malo, da nani ueerici brez bojazni pripovedujejo to, kar so si zaponmili. Le sčasoma zahtevajmo boljše izraze. Naglašati se mora tudi pouk, kateri je v povesti. S tem uspešno vplivamo na voljo učenčevo. Najbolje je seveda, ako pouk vpletamo v obleko reka ter ga vtisnemo v spomin učencev. Za pripovedovanjem obravnavamo nazorni nauk po isti podobici, kajti ta mora biti s povcstjo tesno spojena ter mora iz povesti tako rekoč vzrasti, da vpeljemo iz nje učence v nazorni nauk. Veliko znamenj pride na vrsto pri obravnavi, katere smo že v povesti omenili, kar otroci z veseljem zapazijo. Pokaže se reč, ako je mogoče, ,,in nanatura", ako pa to ni mogoče, porabi se model ali dobra slika. Analitiihio-sintetiene metode še ne moremo gojiti, kajti ona, ki je zelo izobraževalna in naravna, zahteva izurjenega učitolja, bistrih učencev in dovolj časa. V štirirazrednicah bi zanimala učitelja in učence ter donašala izborne uspehe, toda na šolah, kjer je z zaeetnim oddelkom združen še drug oddelek, bi bila pač pretežavna. Zato bodirao hvaležni, da imamo dober abecednik s podobieami ter skušajmo ga učencem oživiti, kolikor je možno. Ako na ta način živo in zanimivo obravnavamo, pivtvorhno gotovo učcihhmij šolo v zabavišče ter dosežemo dobrih uspehov. I. Igla. 1. Pripovedovanje. Neubogljiva hči. Rozika je bila neubogljiv otrok. Ako je šivala, imela je slabo navado, da ,jc iglo v usta devala. Mati jo večkrat svari, toda zaman. Rozika je ne sluša. Nekega dne jo zopet imela igl.o v nstili. Kar skopi veliki hišni pes izpod posteljc Rozika se ustraši, odpre usta, da bi zavpila ter pogoltne iglo. Takoj teče k materi in vpije: ,.Ljuba mati, pomagajte nii! iglo sem pogoltnila". Mati od strahu ne vodo, kaj bi počeli. Hitro pošljejo po zdravnika; toda ta ni mogel pomagati. i lgla je ostala v želodci in Rozika je 1110rala čez nekaj dnij umreti. Povest se z učenci ponovi. Vprašanja naj se stavijo tako, da učenci večkrat od- < govarjajo z začotno besedo ,,igla". Pouk. Rozika ni svoje matere slušala. Ker ni .slušala naukov, pogoltnila je iglo ter je morala umreti. Zaponmite si : .Kdor naukov ne spoštuje Zdravje svoje zametuje". 2. Nazorni nauk. Pokaže se več verjili in nianjšib igel. Iz česa je igla ? Kaj ima igla na jednem konci? Kajnadrugem? Cemu iinamo igle? > Ali se smete z iglarni igrati? Zakaj ne? 3. Poiskavanje glasu i. Kaj držim v roki? (igloj. Recite vsi! j To je igla. Se jedenkrat! Izgovorite vsi j besedo -igla" prav počasi! Tudi jaz bočem : jedenkrat ponoviti. Poslušajte, kako za-.čenjam. I . . . g . 1. a. (Povdarja se posebno ,,i"). Kaj ste slišali najprej? Izgovorite vsii ,,i"! Še jedenkrat! (Ako ,,i" izgovoritc^ morate usta široko odpreti). Rocitc ,.i" je glas! Kaj denemo v iglo? (Nit.) Kaj inia Koliko ima debelih? Koliko tenkih? Uči- torej igla? f/gla ima ivt.) Kako se imenuje oni iu"ence, N? Ivan. Ta ima bič. Kaj iraa Ivan? (/van /nia hiv.) Zapovej Ivanu naj bore! (/van ben!) 4. Pisanje črke ,,i". Tu v roci imani iglo. Horeni vani jo narisati. Ali je to prava igla? Recite vsi: To je narisana igla! Koliko glasov ima igla ? Ali še veste, kako se glasi prvi glas ? Kakor smo iglo narisali, tako imamo tudi znamenje za vsak glas. Hoeein vam znamenje za „[" zapisati. (Naredi naj se ,,i" v dve vrsti.) Zapomnite si: Znamenja za glasove se zovejo črke; ,,iu je črka. Oglejmo si sedaj črko ,,i".*j Začnem na četrti erti ter potegnein poševno do prve črte, potem po tej črti debelo doli do tretje črte. Pri tretji orti zapusti debela crta tenko črto, a je še vedno poševna. Blizu četrte črte pa naredimo tenko orto v lok in poteni zopet tenko orto navzgor do prve erte. Nad debelo črto pa naredimo piko. Iz koliko f rt sestoji ,,iu ? *) Razume se, dn so otrnci že prej pisali razlii"ne predvaje. telj taktira: tenko gori, debelo po črti doli, tenko v lok in tenko gori, a učenci pišejo v zrak, pozneje na tablice ali pisankc. Poišče se tudi v abecedniku. 5. Tiskani ,,i". Imamo še drugo znamenje za „{",- namrec tiskani ,,i", kakor ga vidite v vseh tiskanih knjigah. Hočeni ga na tablo narediti. Ali ima tiskani ,,i" kako tenko črto ? Ta črka se ne naredi tako lehko kot prva, zato hočemo vedno pisati prvo črkb, dasi vidimo tudi tiskani ,,i". Poiščimo tiskani ,,i"' v abecedniku. Pred ,,i" vidite podobico. Kaj znači ta podobica? Izgovorite prav počasi ,,igla!" Kaj se sliši najprej ? N! A k o b o k d o p o zabil glas ,,i", naj si ogleda podobico in izgovori prav počasi bes-edo ,,igla"; sliši ga začetkoma. 6. Uganki. Z luknjico sto luknjic narediš. — Ako nas jp pot, rabijo nas za pletonje, samo jcdno pa za šivanje ali vezenje. Lj. Stiasnj' — Kainnik.