GEOLOGIJA 55/2, 243-262, Ljubljana 2012 doi:10.5474/geologija.2012.015 Pregled novih organskih onesnaževal v podzemni vodi v Sloveniji Review of emerging organic pollutants in groundwater in Slovenia Anja KOROŠA & Nina MALI Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: anja.korosa@geo-zs.si; nina.mali@geo-zs.si Prejeto / Received 9. 11. 2012; Sprejeto / Accepted 27. 11. 2012 Ključne besede: nova onesnaževala, organske spojine, podzemna voda, vodni viri, zdravila, ocena tveganja Key words: emerging contaminants, organic compounds, groundwater, water resources, pharmaceuticals, risk assessment Izvle~ek Novo nastale organske spojine (emerging organic compounds - EOC) so spojine, ki so bile šele pred kratkim določene kot onesnaževala, in tiste, ki so na novo razvite in odkrite v okolju. EOC lahko povzročijo neželene vplive na okolje in zdravje ljudi. V naravno okolje vstopajo kot posledica raznih antropogenih dejavnosti. V članku je predstavljen pregled novih organskih onesnaževal, ki se pojavljajo v podzemni vodi. To so spojine iz skupine ostankov zdravil, snovi izdelkov za osebno nego, pesticidov, veterinarskih izdelkov, dodatkov v prehrani, nano materialov, industrijskih in drugih spojin, ki jih najdemo v odpadnih vodah. V članku so opisani njihovi glavni viri, njihova prisotnost v podzemni vodi, poti in mogoči vplivi (tveganja) na živa bitja in rastline. Podan je pregled raziskav evidentiranja EOC v svetu. V pregledu slovenskih raziskav so analizirane študije, ki so se ukvarjale z določitvijo širokega spektra prisotnosti EOC v podzemni vodi, z ostanki zdravil v podzemni in odpadni vodi ali pa z razvojem analitskih metod za te substance. Iz celotne analize smo povzeli, da se moramo zavedati morebitnega tveganja prisotnosti EOC v podzemni vodi, pa čeprav v majhnih vsebnostih. Za zmanjšanje, še v določeni meri nepoznanega tveganja, je potrebno določiti mejne vrednosti EOC v podzemni vodi in njihov vpliv. Potrebno bo identificirati nova onesnaževala, razviti nove analitske metode, določiti njihove vire in poti, predvsem pa bo potrebno vzpostaviti monitoring za te substance. Abstract Emerging organic compounds EOC are substances which have been only recently determined as pollutants, and substances which have been newly developed or discovered in the environment. EOC in groundwater can cause adverse effects on the environment and human health. They enter into the natural environment as a result of various anthropogenic activities. The article provides an overview of emerging organic pollutants that occur in groundwater. These compounds are drug residues, substances originating from personal care products, pesticides, veterinary products, food additives, nanomaterials, industrial and other compounds found in wastewater. The article describes the main sources and the presence of EOC in groundwater, pathways and potential impacts (risks). An overview of EOC detection research in the world is presented. Within the review of Slovenian studies the investigations dealing with the determination of wide spectrum of EOC presence in groundwater, with drug residues in groundwater and waste water, or with the development of analytical methods for these substances were analyzed. From the entire analysis we inferred that we must be aware of the possible presence of EOC risk in groundwater even in small concentrations. To reduce the yet extent unknown risks, it is necessary to determine EOC threshold values in groundwater and their impact. In the future it will be necessary to identify new pollutants, to develop new analytical methods to determine their sources and routes, and in particular, to establish monitoring for these substances. Uvod Organske spojine antropogenega izvora predstavljajo pomemben dejavnik pri onesnaževanju okolja. Izraz novo nastale organske spojine (emerging organic compounds - EOC) se na splošno uporablja za spojine, ki so bile šele pred kratkim določene kot onesnaževala. To je predvsem po- sledica razvoja analitskih metod, ki omogočajo določitev spojin v nižjih vsebnostih (Lapworth et al., 2012; Stuart et al., 2012). Kot onesnaževala v podzemni vodi lahko EOC povzročijo neželene vplive na okolje in zdravje ljudi, saj vsebujejo široko paleto različnih spojin, tudi metabolitov, produkte transformacije in razkroja: farmacevtske spojine, izdelke za osebno nego, pesticide, ve- terinarske izdelke, industrijske spojine/stranske proizvode, dodatke v prehrani, nano materiale itd. (Lapworth et al., 2012). Izvora mnogih EOC ne poznamo, prav tako so neznane njihove transportne in presnovne poti. Zaradi nepoznavanja njihovih lastnosti je veliko EOC v okolju {e nenadzorovanih (Stuart et al., 2012). EOC v naravno okolje vstopajo kot posledica raznih antropogenih dejavnosti urbanega okolja in kmetijstva. Okolju poleg kmetijstva veliko grožnjo predstavlja tudi onesnaženje z industrijskimi odplakami, farmacevtskimi izdelki (medicina in veterina) ter njihovimi stranski produkti in me-taboliti. Eden izmed virov onesnaževanja so tudi netesna kanalizacijska omrežja, izcedne vode iz odlagali{~, komunalne in industrijske ~istilne naprave itd. Tako najdemo EOC v blatu komunalnih ~istilnih naprav, povr{inskih vodah, podzemnih vodah in celo v pitni vodi. Danes je posebna pozornost raziskovalcev usmerjena v ugotavljanje prisotnosti antropogenih organskih spojin v podzemni vodi. V Sloveniji se kar 98 % potreb po pitni vodi pokriva iz virov podzemne vode. Glede na razvojne perspektive se bo potreba po pitni vodi v bodo~e {e pove~ala. Že sedaj ne zado{~amo potrebam po kakovostni pitni vodi za potrebe kmetijstva, industrije, turizma in vodooskrbe. Veliko virov podzemne vode je onesnaženih s celo vrsto onesnaževal antropogenega izvora. Vodonosniki nimajo neskon~ne in popolnoma zanesljive samo~istilne sposobnosti. Dolgi zadrževalni ~asi vode v vodo-nosniku, nizka temperatura, nizka stopnja red-~enja in manj{a mikrobiolo{ka aktivnost so dejavniki, ki pogojujejo ohranjanje prisotnosti ostankov zdravil in podobnih substanc v podzemni vodi. Odporna onesnaževala se lahko akumulirajo v vodonosniku, kar pa lahko ima dolgoro~ne posledice. Študije so pokazale, da se nekatere antropogene organske spojine lahko zadržujejo v vodonosniku tudi do ve~ let ter lahko prepotujejo tudi dolgo pot (Roberts & Valocchi, 1981). V ~lanku je pripravljen pregled mogo~ih antro-pogenih organskih onesnaževal EOC, ki jih lahko najdemo v podzemni vodi. V pregled so vklju~eni ostanki zdravil, snovi izdelkov za osebno nego, pesticidi, industrijske spojine in druge spojine, ki jih najdemo v odpadnih vodah. Obravnavamo glavne vire, poti in pojave EOC v podzemni vodi in podajamo tudi pregled raziskav dolo~anja EOC v podzemni vodi v svetu. Ve~ina analiziranih ~lan-kov je bila objavljena po letu 2004. V pregledanih ~lankih je posebna pozornost namenjena izvoru in prenosu posameznih EOC. Podana so izhodi{~a za oceno toksi~nosti in morebitnega tveganja za pitno vodo in okolje. V ~lanku je predstavljen tudi pregled raziskav EOC v Sloveniji. V pregledu smo obravnavali raziskave, ki so se ukvarjale z dolo~itvijo {irokega spektra prisotnosti EOC v podzemni vodi, z ostanki zdravil v podzemni ali odpadni vodi in z razvojem analitskih metod za te substance. Glede na to, da so pesticidi in nekatera industrijska onesnaževala bolje obravnavani in regulirani kot druge skupine EOC, so posledi~no vklju~eni tudi v razli~ne monitoringe, vendar te raziskave niso vklju~ene v pregled. Na koncu so podane smernice za nadaljnje raziskave in izzivi, ki se pojavljajo pred nami za zmanj{anje tveganja vpliva EOC. Zakonodaja Veliko EOC v podzemni vodi ni nadzorovanih, zato njihovo dolo~anje in nadzor predstavljajo tehni~ni in institucionalni izziv (Kavanaugh, 2003; Stuart et al., 2012). Do sedaj nobena zakonodaja ne obravnava vseh znanih EOC (med njimi tudi zdravilnih u~inkovin) kot parametre, ki bi vplivali na kakovostno stanje ali zdravstveno ustreznost virov pitne vode. Na evropski ravni je kakovost podzemne vode urejena na podlagi Vodne direktive evropskega sveta (2000/60/ES) in Direktive o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslab{anjem (2006/118/ES). Pitno vodo obravnava Evropska direktiva o pitni vodi (98/83/ES), uporabo pesticidov in njihovo vsebnost pa Direktiva o varstvu rastlin in biocidov (91/414/ EGs; 98/8/Es). Evropska direktiva o pitni vodi (98/83/ES) postavlja omejitve za majhno {tevilo organskih mikropolutantov, ki zajemajo aromat-ske ogljikovodike, klorirana topila in stranske produkte razkuževanja ter pesticide. Direktiva o okoljskih standardih na področju vodne politike (2008/105/ES) določa {tevilne prednostne snovi ali prednostno nevarne snovi ter nekatera nova organska onesnaževala Ameri{ka okoljska agencija (US Environmental Protection Agency) je objavila smernice in vrednosti za onesnaževala v pitni vodi pri mo-nitoringu. Med njimi so tudi organski mikro-polutanti, kot so hormoni, virusi (E.coli, itd.) in perflorirane spojine, nobena od njih pa ni spojina iz skupine ostankov zdravil (razen hormonov) (US EPA, 2012). Z Zakonom o vodah je bila Vodna direktiva tudi v Sloveniji prenesena v nacionalno zakonodajo (Ur. l. RS 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008, 57/2012). Namen Vodne direktive je vzpostaviti okvir za za{~ito voda, z glavnim ciljem doseči dobro stanje vseh vodnih teles do leta 2015. Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) obravnava različne mikrobiolo{ke, kemijske in indikatorske parametre. Pesticidi so poleg policikličnih aro-matskih ogljikovodikov, nitratov in lahkohlapnih organskih spojin uvr{~eni med kemijske parametre. Ostankov zdravil ter nekaterih drugih EOC pa pravilnik ne obravnava, navaja le, »da je pitna voda zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje snovi v vsebnostih, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi«. Vendar {e ne vemo, v kak{nih vsebnostih različna onesnaževala vplivajo na zdravje ljudi in živali. Pri ocenjevanju stanja morajo biti določene mejne vrednosti (standardi) za onesnaževala tak{ne, da {e ne ogrožajo zdravja ljudi. V primeru ostankov zdravil in drugih organskih onesnaževal (EOC) {e ne poznamo njihove strupenosti, vpliva in obna{anja spojin, zato mejnih vrednosti za te substance {e ni mogoče določiti, se pa to pričakuje v prihodnosti. Določitev mejnih vrednosti za še neprepoznane antropogene organske snovi predstavlja velik izziv in zahteva boljše razumevanje lastnosti teh snovi, njihove porazdelitve in obnašanja v podzemni vodi (določitev novih nastajajočih spojin, določitev primernih standardov, razvoj strategij za zmanjševanje vnosa v vodno okolje in razvoj novih metod za monitoring). Pomembno je, da te snovi opazujemo v podzemni vodi in tako zadostimo zakonodaji, saj veliko teh snovi predstavlja nevarnost tako za zdravje ljudi kot za ekosisteme (Vrana et al., 2005). Hiter razvoj občutljivosti analitskih metod v zadnjih letih omogoča uporabo analiz na meji sledljivosti (meja zaznavnosti (LOD) in meja določanja (LOQ)) za raziskave prisotnosti, razgradnje in transportnih poti organskih onesnaževal v podzemni vodi. Organska onesnaževala antropogenega izvora v podzemni vodi Veliko EOC spojin do sedaj ni bilo mogoče zaslediti ali pa njihova pojavnost ni bila značilna. V skupino EOC spadajo pesticidi in ostanki zdravil z metaboliti, hormoni, steroidi, industrijski dodatki in njihovi stranski produkti, izdelki za osebno nego, dišave, blato čistilnih naprav, zaviralci gorenja, površinsko aktivne snovi in dodatki v prehrani (Stuart et al., 2012). Farmacevtski izdelki V Evropi je registriranih okoli 4000 različnih aktivnih učinkovin, ki se uporabljajo v medicini in veterinarstvu (Mompelat et al., 2009). Največ uporabljamo protivnetne analgetike, zdravila za popuščanje srca in zdravila za zniževanje maščob v krvi, zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline, antidepresive, anksiolitike, antipsihotična zdravila, protimikrobna sredstva ter kontracep-tive. Večina od teh zdravil oz. metabolitov, ki so lahko tudi aktivni, se lahko nahaja v vodnem okolju (Richardson & Bowron, 1985). V okolju najdemo ostanke zdravil, ki jih uživajo ljudje in domače živali ter zdravila, ki se uporabljajo kot promotorji rasti v živinoreji (anabolni steroidi, klenbuterol in drugi agonisti adrenergičnih receptorjev beta). Glavni vir zdravil v vodnem okolju predstavljajo urin in fekalije humanega in živalskega izvora. Preko kanalizacijskih omrežij z urinom in blatom, odstranjevanjem neuporabljenih zdravil v kanalizacijsko omrežje in s kmetijsko uporabo posredno onesnažujemo okolje s farmacevtskimi izdelki (Poyn-ton & Vulpe, 2009). Viri onesnaževanja so tudi odlagališča odpadkov in živalske farme, kjer se uporablja velik spekter zdravil za preventivo in zdravljenje raznih infekcij. Tako pridobljen gnoj se nato uporablja za organsko gnojilo na kmetijskih površinah, iz katerih neposredno prehaja v podzemno vodo. Zaključimo lahko, da se vodotopna zdravila oz. če so zaužita kot lipofilna, v organizmu pre- tvorijo v vodotopne metabolite. Ker jih večino izločamo v odpadne vode, se lahko akumulirajo ter preidejo tudi v druge vodne vire. Velik razpon farmacevtskih ostankov so ugotovili tako v površinski kot tudi v podzemni vodi. Glede na pogostnost rabe ter način izločanja iz organizma v vodno okolje so raziskave potrdile ostanke naslednjih zdravil: nesteroidnih analgetikov, protiepileptičnih zdravil (karbamazepina in fe-nobarbitala), oralnih kontraceptivov, statinov, antidepresivnih zdravil, anksiolitikov in antihi-pertenzivov. Farmacevtske izdelke v grobem razdelimo na več skupin, in sicer (povzeto po Stuart et al., 2012): - antibiotiki za ljudi in živali (ciprofloksacin, eritromicin, linkomicin, sulfametoksazol, te-traciklin); - ostala zdravila, izdana na recept (kodein, salbutamol, karbamazepin); - zdravila, izdana brez recepta (paracetamol, ibuprofen, salicilna kislina); - jodirana rentgenska kontrastna sredstva (jo-promid, jopamidol). Druge potencialno ogrožajoče sestavine za površinsko vodo so tudi tamiflu in zdravila za kemoterapijo (fluorouracil, ifosfamid, ciklofosfamid) (Buerge et al., 2006; Moldovan, 2006; Singer et al., 2007; Johnson et al., 2008). Poleg naštetih so ogrožajoče še prepovedane droge, kot so kokain in amfetamini (Kasprzyk-Hordern et al., 2008; Zuc-cato et al., 2008). Najpogostejše farmacevtske komponente v podzemni vodi so: - Diklofenak je eden od predstavnikov nesteroidnih protivnetnih učinkovin (NSAIDs), ki se uporablja pri zdravljenju bolečin in raznih vnetij. Topen je v vodi in polarnih organskih topilih. - Ibuprofen je prav tako eden od predstavnikov nesteroidnih protivnetnih učinkovin (NSA-IDs). Uporablja se pri lajšanju simptomov artritisa, povišani telesni temperaturi in kot analgetik. Topen je v vodi in polarnih organskih topilih. - Karbamazepin je zdravilo, ki se že skoraj petdeset let uporablja za zdravljenje epilepsije, motenj razpoloženja in kot analgetik, predvsem za zdravljenje kroničnih bolezni. Bolj je topen v lipidih kot v vodi. - Klofibrit se uporablja pri zniževanju lipidov v krvi. Njegov aktivni metabolit klofibrinska kislina je znana po svoji težki biorazgradljivosti. - Lamotrigin sodi v skupino zdravil imenovanih antikonvulzivi in se lahko uporablja za zdravljenje epilepsije. - Metil salicilat spada med aromatske estre. Ima antiinflamatorno in analgetično delovanje, znižuje vročino in se uporablja kot antirevma-tično sredstvo. - Nikotinamid je koencim. Koencimi so organske ali koordinacijske spojine, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo. Vloga koencimov je pri katalizatorju encimskih reakcij ključnega pomena, saj pri nekaterih encimih proteinski del ne zadostuje za popolno reaktivnost. - Propifenazon je zdravilo, ki spada med analgetike in se uporablja skupaj s paracetamolom in kofeinom predvsem za zdravljenje vročinskih stanj in raznih bolečin. Topen je v vodi in polarnih organskih topilih. Hormoni in steroli Hormoni so snovi v organizmu, ki jih izločajo nekatere žleze. Od hormonov so odvisne posamezne naravne funkcije delovanja organizma. Izločajo se neposredno v kri, s katero se prenašajo po celem telesu in vplivajo na različne organe. Med najpogostejše hormone, ki so jih določili v okolju, štejemo: testosteron, estrogen, estron, estriol, 17a- in 17p-estradiol in progesteron (spolni hormoni) (Johnson et al., 2000; Standley et al., 2008; Vulliet & Cren-Olive, 2011). Obstajajo tudi sintetični androgeni, kot so: oksandrol, nandro-lon, 17a-etinilestradiol in dietilstilbestrol, ki se uporabljajo v kontracepciji. V podobno skupino kot hormone uvrščamo tudi holesterol, njegov metabolit 5p-koprostanol in ostale rastlinske sterole (sti-gmastanol, stigmasterol in p-sitosterol). Stero-li spadajo med lipide, zato so poleg fosfolipidov eden najpomembnejših gradnikov celičnih membran. Funkcija sterolov v celični membrani mikroorganizma je, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule, ki se nahajajo v rastlinah, živalih in glivah. Največji vir hormonov in sterolov v okolju je kanalizacijska mreža. V telo z zaužitjem zelenjave in sadja poleg hormonov vnesemo tudi sterole. Pesticidi Pesticidi so snovi, ki se v kmetijstvu, tudi v gospodinjstvu, uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Uporabljajo jih tudi v gozdarstvu, lesarstvu, ladjedelništvu itd. Po svojem nastanku so lahko naravne snovi, izolirane iz rastlin ali sintetično pridobljene s sintezo. Po svoji naravi so te spojine biološko aktivne, nekatere so celo strupene. V podzemni vodi se pojavljajo tako primarne spojine kot njihovi razgradni produkti. Raziskave v Veliki Britaniji so pokazale, da so v podzemni vodi odkrili višje vsebnosti razgradnih produktov in metabolitov v primerjavi s vsebnostmi matičnih spojin (Kolpin et al., 2004; Lapworth & Goody, 2006). V okolje najpogosteje pridejo zaradi njihove uporabe v kmetijstvu, saj preko obdelovalnih površin prehajajo v nezasičeno cono in naprej v podzemno vodo do uporabnika. Pesticide razdelimo na šest skupin: fungicide (kaptan, benomil, triadimefon, folpet, man-kozeb), insekticide (DDT, metidation, metomil, lindan, heptaklor), herbicide (atrazin, alaklor, simazin, propazin, metaloklor, terbutilazin), aka-ricide (dikofol, propargit, klorfentazin), roden-ticide (endrin, varfarin, cinkfosfid) in limacide (metaldehid, metiokarb) (Internet 1). Med pesticide, ki jih pogosto najdemo v podzemni vodi uvrščamo: - Atrazin je organski herbicid, ki se uporablja za zatiranje plevela. V Sloveniji je njegova uporaba prepovedana od leta 2003. Je precej odporen, saj se v naravi ohrani od 3. do 12. mesecev. Razgradna produkta atrazina sta deseti-latrazin in desizopropilatrazin. Zanju veljajo enaki toksikološki zaključki in enake zahteve kot za atrazin. - Metolaklor je prav tako herbicid, ki se uporablja za zatiranje nekaterih plevelov v kmetij -stvu, ob cestah in pri vzgoji okrasnih rastlin. Razgradnja metolaklora je odvisna od pogojev v okolju (aktivnost mikroorganizmov, temperatura, sončno sevanje, tip zemlje, prisotnost sedimentov v vodi, ...). V zemlji se razgrajuje hitreje kot v vodi. - Propazin je herbicid, ki se uporablja v obliki škropila ob ali po sajenju raznih kultur. Stabilen je v nevtralnih rahlo kislih ali alkalnih medijih. - Simazin uvrščamo med herbicide iz skupine triazinov. Uporablja se za odstranjevanje plevela. Podobno kot atrazin je sedaj prepovedan v EU (91/414/EGS). Stabilen je pri naravni svetlobi in visokih temperaturah. Po uporabi je v tleh aktiven še od 2. do 7. mesecev. - Terbutilazin je selektivni herbicid. Po prepovedi uporabe atrazina v EU je terbutilazin njegov nadomestek. Desetilterbutilazin je razgradni produkt herbicida terbutilazina. Najdemo ga lahko v tleh, na kmetijskih obdelovalnih območjih, v sedimentih, v površinskih in podzemnih vodah. Industrijske spojine Med industrijska onesnaževala uvrščamo dodatke in stranske produkte, ki se uporabljajo v industriji, to so produkti dezinfekcije vode, ognje-vzdržni materiali, površinsko aktivne snovi in ionske tekočine. V okolje in podzemno vodo industrijske spojine preidejo iz blata čistilnih naprav ali preko površinske vode v podzemno vodo. Obstaja zelo široka paleta dodatkov in stranskih produktov, ki se uporabljajo v industriji in so okolju škodljivi. Sem uvrščamo klorirana topila, alifatske ogljikovodike (družina spojin, ki prvotno prihajajo iz nafte), etre, aromatske in poliaro-matske ogljikovodike, razne smole in ftalate ali mehčala. Stranski produkti dezinfekcije vode - trihalo-metani (THM) so hlapni halogenirani ogljikovodiki. V pitni vodi nastajajo pri reakcijah dezinfek-cijskega sredstva z naravno prisotnimi organskimi snovmi, ki so predvsem v površinskih vodah (npr. huminske in fulvinske kisline) in bromidnih ionih. Nastajanje THM je odvisno od vrste in vsebnosti organskih snovi v vodi, temperature in pH vrednosti (Stuart et al., 2012). Poznamo še ostale stranske produkte dezinfekcije vode: halogenira-ne ocetne kisline, N-Nitrosodimetilamin, haloke-tone, haloaldehide, trikloronitrometane, klorov dioksid itd. (Zagajšek et al., 2010). N-Nitrosodi- metilamin (NDMA) znan tudi kot dimetilnitrosa-min (DMN) je produkt reakcije med kloritizacijo ali kontaminacijo iz industrije. Zaradi relativno visokih vsebnosti rakotvornih snovi, ki nastanejo pri čiščenju vode, so čistilne naprave pomembno področje raziskav. RicHARDsoN-ova (2003) je pri svojih raziskavah odkrila, da pri dezinfekciji vode in zraka nastajajo tudi stranski produkti (bromo-in jodo-trihalometani; mutageni X-i, ki so zelo nevarni za okolje, vplivajo na centralni živčni sistem in so rakotvorni) (Smith & Oehme, 1991). Med ognjevzdržne materiale uvrščamo poli-bromirane-difenil-etre (PBDE), ki se uporabljajo v gospodinjstvu in industriji v smolah. V okolje vstopajo preko komunalnih odlagališč in sežigalnic. Ugotovljeno je bilo, da se kopičijo v organizmu in so potencialni endokrini motilci hormonov (Rahman et al., 2001). V industriji površinsko aktivnih snovi se najpogosteje uporabljata oktil in nonil-fenol, ki se uporabljata tudi pri proizvodnji alkilfenoletoksi-latov. V okolju so zelo obstojni in težko razgradljivi. Ionske tekočine so soli z nizko točko taljenja, ki se štejejo kot okolju prijazni nadomestki za industrijsko hlapljive spojine. Med njih uvrščamo dušikove heterociklične spojine in kvarterne amonijeve soli. Do sedaj še niso v široki uporabi. Njihova značilnost je, da so topne v vodi in slabo razgradljive. Ostalo Med ostale organske spojine, ki jih najdemo v okolju, uvrščamo kofein in nikotin, spojine iz izdelkov za osebno nego, razne mošuse, dodatke v prehrani itd. V okolje vstopajo kot vsa ostala onesnaževala preko kanalizacijskih sistemov, greznic, površinskih in odpadnih voda itd. Kofein, nikotin in metabolit nikotina - koti-nin pogosto najdemo v podzemni vodi (Seiler et al., 1999; Godfrey et al., 2007). Kofein je eno od zelo pogostih poživil, čigar raba je razširjena po vsem svetu. Je naravni alkaloid in sestavina številnih napitkov, uporablja pa se tudi v terapevtske namene. Najpomembnejši razgradni produkt kofeina so diemtilksantini, ki se nahajajo tudi v produktih splošne rabe. V Angliji so z raziskavami v podzemni vodi ugotovili tudi visoke vsebnosti umetnih sladil (acesulfam, saharin, ciklamat in sukralozo) (Van Stempvoort et al., 2011). Med spojine iz izdelkov za osebno nego uvrščamo: - Bakteriocidi in antikimotiki (protiglivična zdravila - triklosan) se pogosto uporabljajo v gospodinjskih izdelkih - zobne paste, mila, antibakterijski spreji. Triklosan in njegove metabolite (metil triklosan) so našli v površinskih vodah. - DEET (N, N dietilmetatoulamid), ki je najpomembnejša sestavina pri insekticidih. - Parabeni (alkilestri hidrobenzojske kisline), ki se uporabljajo v kozmetiki, živilih, zdravilih itd. - Policiklični mošusi (tonalid in galaksolid) se najpogosteje uporabljajo kot dišave v pralnih praških. Raziskave so pokazale, da so lahko mutageni, toksični in molekularno nestabilni. Te spojine so našli tudi v blatu čistilnih naprav, usedlinah in živih organizmih v vodi, v metabolizmu rib itd., kar nakazuje na njihovo visoko obstojnost. - UV filtri/sredstva za zaščito pred soncem vsebujejo benzofenone in metoksicinamate, ki jih najdemo v podzemni vodi. Dodatki (tri-etilcitrat) v prehrani (aditivi) se uporabljajo za stabilizacijo raznih pen (jajčni beljak), farmacevtskih premazov in mehčalcev. Antioksidanta butilhidroksianizol (BHA) in bu-tilhidroksitoulen (BHT) se uporabljata za preprečevanje škodljive maščobe v prehrani. V okolju najdemo še druge dodatke v prehrani, ki lahko vsebujejo kafre (voskaste aromatične snovi), razne evkaliptole, citronele, cis-3-heksanole, hek-sanojske kisline itd. Nekateri od teh so lahko vključeni med oksidante ali endokrine motilce (hormonski motilci ali motilci delovanja endokri-nega sistema) (Jobling et al., 1995). Izvor, pot, vpliv Transport onesnaževal EOC v vodnem okolju lahko opišemo kot: vir-pot-receptor (sl. 1), pri katerem je vir onesnaževala npr. blato iz čistilnih naprav, pot je npr. tok vode skozi vodonosnik, ter receptor (potrošnik, ki uporablja pitno vodo). Na sliki 1 so prikazani viri in poti EOC, ki imajo največji vpliv na vire podzemne vode. Izvor Spekter izvora EOC v površinski in podzemni vodi, pitni vodi in sedimentih je zelo širok, in sicer: uporaba pesticidov v kmetijstvu, parkih, vrtovih, golf igriščih, urbani infrastrukturi, transportnem omrežju, izpusti iz greznic, bolnišničnih ali industrijskih voda, izcednih vodah iz odlagališč, odlaganje blata komunalnih čistilnih naprav, uporaba živalskega gnoja v kmetijstvu (Stuart et al., 2012). Glavni vir za prisotnost zdravil v okolju je človeško in živalsko izločanje. Ostanki zdravil pridejo v okolje z urinom in blatom ter z odstranjevanjem neuporabljenih farmacevtskih in higienskih izdelkov v gospodinjstvu in bolnišnicah (razna zdravila, razkuževala, mošusi itd.) (Sacher et al., 2001; Watkinson et al., 2009; Verlicchi et al., 2010). Uporaba veterinarskih antibiotikov v živalski krmi je pomemben vir onesnaženja v ZDA in v nekaterih delih Evrope in Azije (BARTELT-HUNT et al., 2011). Potencialni viri so odpadne vode iz gospodinjstev, bolnišnic in odlagališč odpadkov (Stangroom et al., 1998; Heberer & Feldmann, 2005; Bester et al., 2008). Viri onesnaženja z EOC so tako razpršeni kot točkovni. Točkovni vir onesnaženja izvira iz ločenega (nepovezanega) izvora, katerega vnos v vodni sistem lahko natančno določimo. Med točkovne vire onesnaženja uvrščamo razne indu- Sl. 1. Izvori in poti novih onesnaževal ter njihovi receptorji (stuart et al., 2012) strijske izpuste, kanalizacijske izpuste, greznice, odlagališča (komunalna, industrijska, kmetijska), objekte za izkoriščanje mineralnih surovin. Razpršeni viri po navadi izhajajo iz težko določljivih izvorov in lahko obsegajo večje površine. Primeri virov razpršenega onesnaženja so izcejanje iz kmetijskih površin (pesticidi, gnojila, itd.), odtoki površinskih vod iz urbanih površin, izcejanje iz razvejanega kanalizacijskega omrežja in odprtih odlagališč (Bedding et al., 1982; Ritter et al., 2002; schmid et al., 2003; Nakada et al., 2008; Terry et al., 2008). Glavne lastnosti razpršenih virov so, da pokrivajo večje površine, generalno dosegajo nižje vsebnosti kot točkovna onesnaženja, se bolj naravno redčijo v tleh in na površini, so težje določljivi, ker so manj očitno povezani z povzročiteljem onesnaženja (Lapworth et al., 2012). Večina objavljenih raziskav se nanaša na preučevanja onesnaženja podzemne vode z EOC iz točkovnih virov (Lapworth et al., 2012). To je posledica različnih vzrokov. Točkovno onesnaženje povzroči onesnaženje večjih razsežnosti v okolju in se zaradi tega lažje zazna v okolju. Na splošno velja, da so inženirske rešitve sanacij točkovnih onesnaženj enostavnejše oz. bolj učinkovite kot sanacije razpršenih virov. Zgodovinsko je zakonodaja za regulacijo nadzora točkovnega onesnaženja zaradi lažje določljivosti bolj dodelana, lažje pa je tudi določiti, opazovati, predvideti širitev onesnaženja kot pri razpršenem onesnaženju (Lapworth et al., 2012). Točkovni viri Čistilne naprave za odpadno vodo veljajo za pomemben vir onesnaženja z EOC v vodnem okolju (Glassmeyer et al., 2005). Veliko študij po svetu se je ukvarjalo s pojavom EOC v podzemni vodi v povezavi z infiltracijo odpadne vode (komunalne in industrijske). Diaz-cruz & Barcelo (2008) sta raziskovala vir in pojav EOC v povezavi z umetnim bogatenjem vodonosnikov. Pokazala sta, da je umetno bogatenje mogoč vir EOC v podzemni vodi, ker so zadrževalni časi kratki, in ker se za bogatenje uporablja površinska voda. Ta lahko predstavlja glavni vir EOC v okolju, če ni urejenih čistilnih naprav za odpadne vode. Odlagališča komunalnih odpadkov so se izkazala za pomemben vir onesnaženja z EOC v vodo-nosnikih. Čeprav zakonodaja ureja gospodarjenje z odpadki, je vpliv odlagališč na okolje posledica preteklih praks, konstrukcije odlagališč, gospodarjenja z odpadki in v nekaterih primerih neprimerne lokacije. Tudi v nekaterih razvitih državah je učinkovitost zakonodaje na področju varovanja podzemne vode glede na delovanje odlagališč pomanjkljiva. To dejstvo v kombinaciji s povečano uporabo zdravil v zadnjih letih, posebej v domači rabi, napeljuje na to, da bodo odlagališča pomemben vir onesnaženja podzemne pitne vode tudi v prihodnje (Ahel & Jelicic, 2000; Eckel et al., 1993; Lapworth et al., 2012). Tudi greznice predstavljajo pomemben vir onesnaženja z EOC, predvsem na območju plitkih vo- Fig. 1. Sources and pathways for emerging contaminants to reach various receptors (stuabt et al., 2012) donosnikov in vodonosnikov z visoko transmi-sivnostjo. Zaradi velikega števila greznic, njihove razširjene uporabe na podeželju, je učinkovit monitoring tovrstnega onesnaženja težaven celo v razvitih državah. Raziskave kažejo, da imajo greznice pomemben vpliv na pojavnost EOC v podzemni vodi (verstraeten et al., 2005), posebej na prisotnost ostankov zdravil (iboprufen, paracetamol, itd.). V zadnjem obdobju se posebna pozornost posveča uporabi veterinarskih antibiotikov v koncentriranih živalskih krmilih kot možnemu viru okoljskega onesnaženja (Bradford et al., 2008; Bartelt-Hunt et al., 2011). Velik delež uporabljenih antibiotikov se iz živali izloči, kasneje pa se ga hrani na gnojiščih, zato zaradi izcejanja iz gnojišč ali gnojenja njiv predstavlja potencialno nevarnost vodnim virom. Razpršeni viri Poraba gnoja, gnojevke, obdelanega blata čistilnih naprav (bio-solids) je v kmetijstvu del strategije gospodarjenja z odpadki. Zato nepopolna odstranitev EOC v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi povzroči znatne vsebnosti v blatu, ki se ga nadalje uporabi in posledično izpira. sarmah in sodelavci (2006) so poročali o nizkih vsebnostih veterinarskih protimikrobnih izdelkov v podzemni vodi kot posledici uporabe gnoja in gnojevke v kmetijski praksi. Uporaba gnoja in gnojevke ter suhega blata prispeva k onesnaženju z EOC v podzemni vodi z vertikalno migracijo skozi zemljino in nezasičeno cono. Večji vnos EOC v podzemno vodo pa predstavlja vnos z interakcijo med površinsko in podzemno vodo. Površinske vode vsebujejo večje število EOC in v višjih vsebnostih kot podzemne vode (Fo-cazio et al., 2008), zato predstavljajo pomemben vir prenosa onesnaženja v vodonosnike. Lahko so posledica naravnih (Lapworth et al., 2012) ali inženirskih interakcijskih procesov podzemna-površinska voda (Drewes, 2009). Večja pojavnost EOC v površinskih vodah je posledica neposrednih izpustov odpadnih vod, kratkega zadrževalnega časa in omejene zmožnosti redčenja - razgradnje v površinskih vodah nasproti podzemnim vodam (Barnes et al., 2008). V raziskavah so EOC uporabili tudi kot sledilo za preučevanje izmenjevalnih procesov površinske in podzemne vode ter kot markerje odpadnih vod (Buerge et al., 2009). Procesi interakcije površinske in podzemne vode so pomembni posebej v plitkih aluvialnih vodonosnikih, ki so pomemben vir pitne vode. Med umetno bogatenje vodonosnikov lahko štejemo točkovno in tudi razpršeno onesnaženje. Zanj se uporablja površinska voda, včasih pa tudi očiščena odpadna voda. S svojim kratkim krogom razgradnje v zemljini in pod površino vodi k dolgotrajnemu onesnaženju podzemne vode. Razpršeno izcejanje iz kanalizacijskih omrežij lahko predstavlja nevarnost za onesnaženje z EOC v urbanih okoljih, posebej tam, kjer je po- škodovano kanalizacijsko omrežje (Morris et al., 2006). Pot in sprejemniki Poti onesnaževal od izvora do receptorjev so slabo raziskane. Transport je odvisen od fizikal-no-kemijskih parametrov snovi in okolja, v katerem potuje. Neposredne poti ostankov zdravil, urbanih in industrijskih onesnaževal do podzemne vode so izcejanje iz kanalizacije, izpusti iz čistilnih naprav, izcejanje iz odlagališč komunalnih odpadkov, cistern in drugi iztoki v tla, npr. greznice. Druga pomembna pot je interakcija med površinsko in podzemno vodo. Večina komunalnih in industrijskih izpustov je po čiščenju speljana v površinsko vodo, ki se nato infiltrira v podzemno vodo. Zrak lahko predstavlja mehanizem prenosa tudi za nehlapne snovi. Npr. prašni delci so lahko vir prenosa veterinarskih snovi v okolju (Ham-scher & Hartung, 2008). V smislu kemijskega statusa so sprejemniki sama telesa podzemne vode, črpališča pitne vode, pridružene površinske vode in neposredno povezani ekosistemi (Stuart et al., 2012). Receptorji in druga živa bitja so tako porabniki pitne vode. Jasna povezava med virom onesnaženja z EOC in sprejemnikom po navadi ni dovolj določena, da bi lahko prisotnost EOC v podzemni vodi prepoznali kot problem, zato se moramo zavedati tveganja in upoštevati prepoznavnost EOC v virih podzemne vode. Ocena tveganja in toksičnost Za določanje pomena in problema onesnaževal v podzemni vodi je treba obravnavati njihove toksikološke značilnosti, vendar zaradi pomanjkanja vedenja o obnašanju ter vedenja o njihovi prisotnosti v okolju za mnoge spojine ni mogoče določiti toksičnosti ter ocene tveganja. Problem predstavlja tudi pomanjkljivost podatkov o učinkih na zdravje ljudi in učinkih na vodne organizme ter drugih škodljivih učinkih na okolje. Znano pa je, da lahko tudi kratkotrajna prisotnost nekaterih spojin v okolju povzroči veliko neželenih učinkov (Internet 2). Lastnosti onesnaževala, zadrževalni časi podzemne vode, redoks pogoji in celotna obremenitev so pomembni dejavniki, ki določajo prisotnost in trdovratnost onesnaževala pod površjem in v podzemni vodi. EOC, ki so bili kakor koli odloženi na površje, lahko potencialno migrirajo skozi zemljino (Oppel et al., 2004; Scheytt et al., 2004) in nezasičeno cono v nasičeno cono vodonosnika (Snyder, 2004; Zuehlke et al., 2004). Glavni procesi, ki kontrolirajo EOC med podpovršinskim gibanjem, so sorbcija, v glavnem na organske snovi in glinene minerale, ionska izmenjava v zemljini in vodonosniku in mikrobiološka razgradnja (Lapworth et al., 2012). Kako se spojina obnaša v okolju in podzemni vodi je odvisno od fizikalno-kemijskih lastnosti, kot so Sw (topnost v vodi), Kow (porazdelitveni koeficient oktanol/voda) in Dow (koeficient odvisen od pH) ter drugih značilnosti okolja (Sedlak & Pinkston, 2001). Na splošno je indeks tveganja odvisen od izpostavljenosti določeni spojini, njene uporabe, frakcije in oblike, Kow, DT50 (polovični čas razgradnje) in dnevnega vnosa. Sw in Kow sta parametra, povezana z mobilnostjo spojin v vodnem okolju. Če je kazalnik log Kow večji od 4, se spojina kopiči v organizmu, če pa ima Kow nižje vrednosti, je spojina mobilna v okolju (Stuart et al., 2012). V tabeli 1 je podana porazdelitev EOC glede na log Kow. Skozi leta so se razvili različni načini ocene tveganja. Cooper s sodelavci (2008) je razvrstil ostanke zdravil v razrede tveganja glede na njihov potencial okoljske izpostavljenosti, količine predpisanih zdravil na leto, vsebnosti v površinskih vodah, vsebnosti v odpadnih vodah, okoljske razpolovne dobe za spojino, biološke razpolovne dobe, vpliva toksičnosti na ribe in rake, Kow, topnost in ECOSAR (model za ocenjevanje toksičnosti industrijskih odplak v vodi). Sanderson in sodelavci (2004) so razvrstili 2986 različnih farmacevtskih spojin v 51 razredov glede na nevarnost za alge, vodne bolhe in ribe. Ugotovili so, da najbolj strupen razred predstavljajo metaboliti dodatkov v prehrani. Sledijo jim zdravila za srce in ožilje, prebavila, protivirusna zdravila, uspavala in antipsihotiki, kartikosteroidi ter zdravila za ščitnico. Na splošno so v raziskavah ugotovili, da spolni hormoni, površinsko aktivne snovi (per-fluorooktan sulfonat in perfluorooktanojska kislina), diklofenak, ibuprofen, karbamazepin predstavljajo največje tveganje za površinske vode in posledično podzemno vodo (Stuart et al., 2012). Za oceno tveganja v podzemni vodi je potrebno določiti povezavo med virom onesnaženja in podzemno vodo, kar pa je zelo težko, saj ne poznamo vseh lastnosti in dinamike potovanja onesnaževala od izvora do podzemne vode. Toksičnost je lastnost neke snovi, ki povzroči škodljive učinke na organizem že v majhnih količinah. Seveda ima vsaka spojina svoje lastnosti, ki vplivajo na toksičnost. Nekatere lahko že v zelo nizkih vsebnostih povzročijo veliko škodo. Učinki in interakcije so odvisni od odmerka, zato je potrebno oceno tveganja in toksičnost določiti z mešanicami organskih spojin in ravnjo izpostavljenosti v okolju (Pomati, 2008). Carpy in sodelavci (2000) so preučevali mogoče učinke mešanic pesticidov. Raziskovalci so dokazali, da so organizmi v vodnem okolju ogroženi že ob prisotnosti nizke vsebnosti večjega števila različnih pesticidov (Relyea, 2009). Podobno grožnjo predstavlja prisotnost ostankov mešanice zdravil v sicer nizki vsebnosti. Pomati (2008) je proučeval učinke in interakcije mešanic pogosto uporabljenih zdravil (karbamazepin, ibupro-fen, sulfametoksazol). Prišel je do zaključka, da mešanice zdravil v ng/l lahko zavirajo prolifera-cijo (delitev) celic v telesu, saj onesnaževala prizadenejo celično fiziologijo in morfologijo. Prav tako so ogroženi tudi tisti vodni organizmi, na katere imajo ostanki zdravil velik vpliv. Tabela 1. Razdelitev organskih onesnaževal glede na log Kow (u.s. Department of Health And Human services, 2012) Table 1. Distribution of organic pollutants according to log Kow (u.S. Department of Health And Human Services, 2012) log Kow < 2,5 2,5-4 > 4 Karbamazepin / Ibuprofen / 17ß-estradiol / Carbamazepine Ibuprofen 17ß-estradiol Desetilatrazin / Naproksen / Diklofenak / Desethyl atrazine Naproxene Diclofenac Desizopropilatrazin / Ketoprofen / Deisopropylatrazine Ketoprofen Simazin / Simazine Estron / Estrone Propifenazon / Klofibrinska kislina / Propifenazone Clofibric acid Spojina / compound Kofein / Coffein Diazepam / Diazepam Estriol / Estriol Terbutilazin / Terbutylazine Oksazepam / Oxazepam Metolaklor / Metolachlor 17a-etinilestradiol / 17a -Ethinylestradiol Atrazin / Atrazine Diuron / Dioron Raziskave prisotnosti EOC v površinskih in podzemnih vodah v svetu Viri podzemne vode so onesnaženi z veliko paleto EOC spojin, ki so rezultat recentnih antropo-genih aktivnosti in okoljskega onesnaženja v preteklosti. Enega izmed novej{ih pregledov onesnaženosti podzemne vode s produkti za osebno nego, industrijske komponente in spojine življenjskega sloga, karbamazepin, sulfametoksazol, ibu-profen, bifenol A in kofein so izvedli Lapworth in sodelavci (2012). Te spojine so tudi najbolj pogosto opisane v svetovni literaturi. V primerjavi s povr{inskimi vodami je EOC v podzemni vodi namenjeno manj pozornosti. Raziskovalci so se osredoto~ili na ugotavljanje vira EOC v podzemni vodi v povezavi z odpadnimi vodami, s poudarkom na to~kovnih virih onesnaženja. Nedavne raziskave pa so pokazale, da se velika vsebnost onesnaževal {e vedno sprosti v vodno okolje kljub procesom ~i{~enja vode in možnosti odstranjevanja EOC. V evropskih {tudijah so dolo~ili in zaznali veliko razli~nih organskih onesnaževal v vodnem okolju, tako farmacevtskega, kmetijskega kot tudi industrijskega izvora. Mnoge od {tudij so bile povezane s preu~evanjem odpadnih voda. Loos in sodelavci (2009) v svojih raziskavah opisujejo organska onesnaževala v povr{inskih vodah in rekah v Evropi. Odvzeli so ve~ kot 100 vzorcev iz 27. razli~nih rek po Evropi ter analizirali vzorce za 35 razli~nih spojin. Spojine, ki so bile najpogosteje in v najvi{jih vsebnostih detektirane so: benzotriazoli, kofein, karbamazepin in ocetna kislina. Le 10 % vseh vzorcev rek bi lahko uvrstili med zelo ~iste v smislu kemi~nega onesnaženja. V evropski {tudiji EOC v podzemni vodi so odvzeli 164 vzorcev podzemne vode v 23. razli~nih državah. Dolo~ili so 59 izbranih organskih spojin, med katerimi so ostanki zdravil, pesticidi in njihovi metaboliti, hormoni, kofein, DEET, endokri-ni motilci itd. (Loos et al., 2010). V Angliji so s pomočjo podatkov z monitoringa dolo~ili 30 najpogostej{ih spojin, med katere spadajo: atrazin, kofein, DEET, metaboliti pesticidov, farmacevtski izdelki, karbamazepin, triklo-san, nikotin, dodatki v prehrani in alkilni fosfati (stuart et al., 2012). Vsebnosti nekaterih onesnaževal so v povr-{inskih vodah precej vi{je kot v podzemni vodi. Za primer lahko vzamemo povprečno vrednost ibuprofena, čigar vsebnost v rekah so do 100-krat vi{je kot v podzemni vodi. Enako velja za kofein (75- krat vi{je) in karbamazepin (21-krat vi{je). Povi{ane vsebnosti onesnaževal v rekah so tudi ketoprofen, sulfametoksazol in estron. Medtem ko so vsebnosti desetilatrazina, bifenola, 4-oktil-fenola vi{je v podzemni vodi kot pa v povr{inski. Rezultate lahko povezujemo z različnimi izvori, različnimi potmi onesnaževal ter z različno hitrostjo razgradnje v podlagi (Stuart et al., 2012). V okviru prizadevanj za zbiranje informacij o pojavljanju ostankov zdravil in drugih organskih onesnaževal v vodi so v ZDA v letu 2000 zbrali 47 vzorcev podzemne vode v 18. zveznih državah. Raziskovalci so se osredotočili na območja, kjer je obstajal sum onesnaženja z EOC iz odpadnih vod živalskega in člove{kega izvora (živalske farme, odlagali{ča, gospodinjstvo itd.) in industrije. Najpogosteje zaznane spojine so bile: N, N-dietil-toulamid (35 %, repelent), bisfenol A (30 %, BPA) (proizvodnja plastike in smol), tri- (2-kloroetil) fosfat (30 %, zaviralec ognja), sulfametoksazol (23 %, antibiotiki) in 4-oktilfenol monoetoksilat (l9 %, detergent) (Barnes et al., 2008). Poleti 2001 so se raziskovalci v ZDA omejili na raziskave EOC v virih pitne vode (podzemna in povr{inska voda) (Focazio et al., 2008). Osredotočili so se na detekcijo 100. različnih spojin, ki so bile določene v vzorcih podzemne (25 vzorcev) in povr{inske vode (49 vzorcev). Med pet najpogosteje zaznanih spojin v povr{inski vodi {tejemo: hoelsterol (59 %), metolaklor (53 %), kotinin (51 %), p-sitosterol (37 %) in raz-gradni produkt kofeina (27 %). V podzemni vodi so se največkrat pojavili ostanki topil (24 %), kar-bamazepin (20 %), bisfenol A (20 %), razkrojek kofeina (16 %) in zaviralci ognja (12 %). Ugotovili so, da je glavni vir EOC v okolju živalsko in člove{ko izločanje, kmetijstvo, industrija in gospodinjstvo (FocAzio et al., 2008). V Kanadi (Ontario) so na državni ravni (Ministrstvo za okolje) v letu 2006 odvzeli 258 vzorcev iz 17. različnih sistemov pitne vode (Kleywegt et al., 2011). Monitoring je potekal 16 mesecev. Raziskave so vključevale onesnaženost virov pitne vode z EOC (ostanki zdravil, hormoni in bisfenol A). Največkrat so se v vzorcih virov (reke, jezera) pitne vode pojavile sledi karbamazepina (v 50 %), gemfibrozila (33 %) (zdravilo za zdravljenje povi{anih ma{čob v krvi), ibuprofena (21 %) in bisfenol A (22 %), medtem ko se vsebnosti nekaterih v pitni vodi niso pojavile (naprok-sen, sulfametazin). V pitni vodi so zaznali pojavnost karbamazepina (25 %), ibuprofena (15 %), gemfibrozila (15 %) in bisfenol A (12 %). Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da so vsebnosti EOC v povr{inskih vodah vi{je kot vsebnosti v podzemni vodi (Kleywegt et al., 2011). Raziskave EOC v povr{inskih in podzemnih vodah v Sloveniji Sistematičnih raziskav prisotnosti {ir{ega spektra EOC v podzemnih vodah po celotni Sloveniji {e ni. V okviru izvajanja različnih moni-toringov se spremlja prisotnost izbranih onesnaževal. Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode določa način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa podzemnih voda, za katere je, na podlagi uredbe o kakovosti podzemne vode (Ur.l. RS, 42/2002), določeno, obvezno ugotavljanje kemijskega stanja. Državni monitoring kakovosti podzemne vode se izvaja od leta 1987. Sistematično se spremlja vrednosti različnih fizikalnih in kemijskih parametrov v podzemnih vodah v celotni Sloveniji. Analizira se okoli 150 različnih parametrov. To so parametri, merjeni ob vzorčenju, osnovni parametri, skupinski parametri onesnaženja, kovine in metaloidi, pesticidi in njihovi razgradni produkti, lahkohlapni haloge-nirani alifatksi ogljikovodiki in aromati ter meti-lirani in klorirani derivati benzena. Pri pregledu raziskav EOC v Sloveniji smo se omejili na raziskave, povezane s samo identifikacijo {irokega spektra EOC v podzemni vodi in na tiste, ki obravnavajo substance, ki niso zajete v predpisanih monitoringih (ostanki zdravil, hormoni ...) (tabela 2). Pregled je pokazal, da v Sloveniji ni veliko raziskav EOC v podzemni vodi. Dosedanje raziskave so omejene na večje aluvialne vodonosnike tako, da ni mogoče narediti primerjalne analize razlik pojava EOC v podzemni vodi različnih geolo{kih struktur. Nekaj raziskav se je ukvarjalo z vsebnostjo EOC v odpadnih vodah, ki jih lahko obravnavamo kot pomemben vir ali kot prena{alca onesnaženja podzemne vode. Trenutno potekajo raziskave v smeri izbolj{anja analitskih metod, ugotavljanja u~inkov delovanja ~istilnih naprav na odpadnih vodah, kvantitativne in kvalitativne identifikacije ostankov zdravil in drugih EOC na posameznih območjih. Raziskave se razvijajo tudi v eksperimentalno smer (sledilni poskusi. Itd.). Identifikacija organskih onesnaževal Auersperger in sodelavci (2011b) so za oceno obremenjenosti vodonosnikov z organskimi onesnaževali iz različnih antropogenih virov uporabili pasivne vzorčevalnike v podzemni vodi in z njimi dolo~ili potencialno prisotne organske spojine. Pasivni vzorčevalniki so se izkazali kot primerni za kvalitativno določanje substanc za preliminarno vrednotenje stanja, ki je pomembna za zasnovo dobrega in cenovno vzdržnega monitoringa. Pasivne vzorčevalnike so testirali za določanje organskih onesnaževal na vodonosniku Vrbanski plato in za določanje onesnaženj po globini vo-donosnika na Ljubljanskem polju (LP Vodovodna) v obdobju 2010-2011. Uporabili so pasivne vzorčevalnike z granularnim aktivnim ogljem. Na sliki 2 so prikazane najpogosteje določene spojine v 27. vzorcih podzemne vode in enem vzorcu povr{inske vode vodonosnika na območju Maribora (ena serija pasivnih vzorčenj). V vrtini LP Vodovodna so bili pasivni vzorčevalniki name{čeni na petih globinah. Rezultati so pokazali, da so onesnaževala prisotna na različnih globinah, odvisno od njihove lastnosti (gostota in topnost) in od vira onesnaženja (točkoven, disper-zen). V tabeli 3 so podane identificirane spojine v LP Vodovodna na globini 45 m, kjer je bilo zaznano največje onesnaženje. Analizna metoda za kvantitativno določanje organskih onesnaževal z uporabo pasivnega vzorčenja in GC-MS je pokazala zelo dobre rezultate pri oceni obremenjenosti vodonosnikov z organskimi onesnaževali (Auersperger et al., 2011b). Predstavljeni rezultati so del {ir{ih raziskav določanja ostankov zdravil in drugih antropogenih onesnaževal v prodnih vo-donosnikih Vrbanskega platoja in Ljubljanskega polja (Mali et al., 2012). Auersperger in sodelavci (2009) so se ukvarjali tudi z racionalnim izborom organskih onesnaževal, ki je primeren za izvajanje monitoringa, predvsem zaradi ekonomskih vzrokov. Zaradi kompleksnosti monitoringa je smiselno najprej na kvalitativnem nivoju zasledovati čim večje {tevilo organskih spojin in si tako ustvariti sliko o stanju v vodonosniku. Pri tem se lahko poslužujejo različnih tehnik npr. različne vrste kromatografi-je. Rezultat preliminarne identifikacije organskih onesnaževal v vodonosniku je optimalna izvedba kvantitativnega spremljanja zgolj zbranih organskih onesnaževal z večjo natančnostjo, kar olaj{a kasnej{o hidrogeolo{ko obravnavo. V obdobju od 2002 do 2007 so bili na območju vodonosnika Ljubljansko polje in Ljubljansko barje odvzeti vzorci, pri katerih so bila organska onesnaževala kvalitativno identificirana (sl. 3). Predstavljeni analizni postopek omogoča istočasno identifika- Sl. 2. Pregled najpogosteje identificiranih spojin v 27 vzorcih podzemne vode Vrbanskega platoja in enem vzorcu površinske vode istega vodonosnika (Auersperger et al, 2011b) (*vsota intenzitet je vsota vseh intenzivnosti pojavljanja določene spojine v vzorcih) Fig. 2. Review frequently identified compounds in 27 samples of Vrbanski plato groundwater and one sample of surface water of the same aquifer (Auersperger et al, 2011b) (*Total intensity is the sum of the intensity of the occurrence of certain compounds in the samples) cijo zelo hlapnih in srednje hlapnih spojin, kot so: lahkohlapni aromatski in halogenirani ogljikovodiki, farmacevtske učinkovine in hormoni, zaviralci ognja, pesticidi in njihovi razgradni produkti itd. (Auersperger et al., 2009). Ostanki zdravil, hormoni in kofein Jamnik in sodelavci (2009a) so v podzemni vodi na območju Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja preučevali prisotnost ostankov zdravil kot posledico antropogenega vpliva na okolje. Oba vodonosnika sta zaradi velikih količin vode pomembna vodna vira za oskrbo pitne vode za mesto Ljubljana in okolico. V letih 2008-2009 so v vodonosnikih preučili kofein ter njegov razgradni produkt, 1,7-dimetilksantin, ter težje razgradljiva propifenazon in karbamazepin. Karbamazepin in kofein sta bila kvantitativno določena do vsebnosti 10 ng/l, propifenazon pa do 2 ng/l. V raziskavi so ugotovili, da vodonosnika Ljubljansko polje in Ljubljansko barje nista prekomerno obremenjena s kofeinom, karbamazepinom in propifenazonom, sledi onesnaženja pa so opazne. Na črpališčih javne oskrbe s pitno vodo ni bilo zaznati vsebnosti obravnavanih onesnaževal nad mejo analitskih metod, z izjemo v vodarni Hrastje, kjer so zaznali sledi karbamazepina. Med obravnavanimi spo- jinami je v vodi v največjih vsebnostih zaznan kofein, ki kaže na nedavno onesnaženje s komunalnimi odplakami. Avtorji poudarjajo, da je ugotavljanje antropogenih snovi v nizkih vsebnostih v vodi pomemben indikator sprememb v okolju. V letih 2010-2011 so se v okviru širših raziskav antropogenih vplivov na podzemno vodo na prispevnem območju vodonosnika Vrbanski plato, iz katerega se oskrbuje sistem mariborskega vodovoda, določali tudi karbamazepin, propifenazon in kofein. Na prispevnem območju vodonosnika Vrbanski plato so bile določene najvišje vsebnosti karbamazepina na Limbuški Dobravi (do 61,5 ng/l), v neposrednem zaledju črpališča Mariborski otok. Drugje so bile določene vrednosti do 20 ng/l, na opuščenem industrijskem delu na Taboru pa so dosegale vrednosti okoli 40-60 ng/l. Propifenazon smo zaznali nad mejo zaznavnosti metode (2 ng/l) samo mestoma. Najvišje vrednosti za kofein smo po pričakovanjih določili v Dravi (67-108 ng/l). Kofein je bil nad mejo LOD (2 ng/l) določen na treh mestih, ki so v neposredni interakciji z Dravo in na nekaterih mestih v ožjem centru mesta. V mestu lahko sklepamo, da je kofein indikator pomanjkljivega (starega) kanalizacijskega omrežja. Sledi onesnaževal v podzemni vodi dokazujejo, da urbana raba prostora vpliva na kakovost podzemne vode (Mali et al., 2012). Sl. 3. Število vzorcev, pri katerih je bilo identificirano organsko onesnaževalo (2002-2007) na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju (Auersperger et al., 2009) Fig. 3. The number of samples in which were identified organic pollutants in Ljubljansko polje and Ljubljansko barje (20022007) (Auersperger et al., 2009) Tabela 2. Ostanki zdravil in druga antropogena organska onesnaževala v raziskavah vodnega okolja v Sloveniji Table 2. Pharmaceuticals and other anthropogenic organic pollutants in researches on water environment in Slovenia Vrsta Katera snov Reference Odpadne in površinske vode / Wastewater and surface waters Ostanki zdravil / Pharmaceutical residues Ibuprofen, Ketoprofen, Naproksen, Diklofenak/ . , r x * K. rv- , x H EAT et al. (2006) Ibuprofen, Ketoprofen, Naproxene, Diclofenac Odpadne in površinske vode Ostanki zdravil / Pharmaceutical residues Diazepam, Bromazepam, Oksazepam / Diazepam, Bromazepam, Oxazepam KOSJEKetal. (2012) Odpadne in površinske vode / Wastewater and surface waters Hormoni / Hormones Estron, 17ß-estradiol, 17a-etinilestradiol / Estrone, 17ß-estradiol, 17a-Ethinylestradiol HEATetal. (2010) Odpadne vode / Wastewater Hormoni / Hormones Estron, 17ß-estradiol, Estriol, 17a-etinilestradiol / Estrone, 17ß-estradiol, Estriol, 17a-Ethinylestradiol AVBERŠEK et al. (2011a) Odpadne vode / Wastewater Hormoni / Hormones Estron, 17ß-estradiol, Estriol, 17a-etinilestradiol / Estrone, 17ß-estradiol, Estriol, 17a-Ethinylestradiol AVBERŠEK et al. (2011b) Podzemna voda / Groundwater Kofein / Caffeine Kofein / Caffeine AUERSPERGER et al. (2011a) Podzemna voda / Groundwater Druga organska onesnaževala / Other organic pollutants 2,6-diklorobenzamid, 3,4-dikloroanilin, Ametrin, Atrazin, Bromid, Desetilatrazin, Desizopropilatrazin, Desetilterbutilazin, Karbamazepin, Klorotoluron, Linuron, Diuron, Metolaklor, Prometrin, Propazin, Simazin, Terbutilazin, Terbutrin, 17ß-estradiol, 17a-etinilestradiol, Testosteron, Etinilestradiol, Progesteron, Estriol / 2,6-Dichlorobenzamide, 3,4-Dichloroaniline, Ametryn, Atrazine, Bromide, Desethylatrazine, Deisopropylatrazine, Desethylterbutilazine, Carbamazepine, Chlorotoluron, Linuron, Diuron, Metolachlor, Prometrine, Propazine, Siamzine, Terbutylazine, Terbutryn, 17ß-estradiol, 17a-Ethinylestradiol, Testosterone, Ethinylestradiol, Progesterone, Estriol JAMNIK etal. (2009b) Podzemna voda / Groundwater Druga organska onesnaževala / Other organic pollutants Atrazin, Desetilatrazin, Holesterol, Vitamin E acetat, Metolaklor, Propazin, Desetilatrazin, Simazin, Karbamazepin, 1-metilnaftalen, Tetrakloroeten, Prometrin, Piren, Benzotiazol, Naftalen, Neznan razgradni produkt metolaklora, Giberelin, 2-metilnaftalen, D-Iimonen, N-butilbenzensulfonamid, Fluoranten, Bromacil, P-ksilen, Etilbenzen, 1,2,3-trimetilbenzen, Benzilbutil ftalat, 2,6-diklorobenzamid, N-butilbenzensulfonamid, Fluoren, Lilial, Heksilsalicinat, tri-(2-kloroetil)-fosfat, Difenilamin, Izoforon, Tributilfosfat, 2-metiltiobenzotiazol / Atrazine, Desethylatrazine, Cholesterol, Vitamin E Acetate, metolachlor, Propazine, Desethylatrazine, Simazine, Charbamazepine, 1-Methylnaphthalene, Tetracloroetene, Prometryn, Pyren, Benzothiazole, Naphthalene, Unknown metabolite of Metolachlor, Gibberellin, 2-Methylnaftalen, D-Limonene, N-Butylbenzenesulfonamide, Fluoranthene, Bromacil, p-Xylene, Etilbenzene, 1,2,3-Trimethylbenzene, Benzyl butylphthalate, 2,6-Dichlorobenzamide, N-Butylbenzenesulfonamide, Fluorene, Lilial, Hexyl salicylate, Tri(2-chloroethyl)phosphate, Difenylamin, Isophorone, Tributylfosfat, 2-methyltiobenzothiazole AUERSPERGER etal. (2009) Podzemna voda / Groundwater Druga organska onesnaževala / Other organic pollutants Kofein, Diurun, Desetilatrazin, Desetilterbutilazin, Atrazin, Terbutilazin, Metolaklor, Karbamazepin, Desizopropilatrazin, Simazin, Propazin, Propifenazon / Caffeine, Diuron, Desethylatrazine, Desethylterbutilazine, Atrazine, Terbutylazine, Metolachlor, Carbamazepine, Deisopropylatrazine, Simazine, Propazine, Propifenazone MALI etal. (2012) Podzemna voda / Groundwater Ostanki zdravil / Pharmaceutical residues Karbamazepin, Propifenazon, Kofein / Carbamazepine, Propifenazone, Caffeine JAMNIK etal. (2009a) Površinske vode / Surface waters Ostanki zdravil / Pharmaceutical residues Ibuprofen, Naproksen, Ketoprofen, Diklofenak/ Ibuprofen, Naproxene, Ketoprofen, Diclofenac KOSJEKetal. (2005) Površinske vode in podzemna voda / Surface waters and groundwater Druga organska onesnaževala - Pasivni vzorčevalniki / Other organic pollutants -passive samplers Tri(2-kloroetil)-fosfat, Heksakloro-1,3-butadien, Holesterol, 1,2,4-triklorobenzen, 1,4-dioksan, 2,4-diklorofenol, 2-kloro-N-(4-fenil-triazol-2-il)-acetamid, 6-metilpregn-4-en-3,20-dion, Dimetomorf-2, Kofein, Keton, 2-merkaprobenzotiazol, Akridin-9-karbaldehid, Trimetilizocianurat, Benzotiazol, Propazin, Metil oktanoat, 3,4-dimetil-2,5-furandion, Etil-2,3,6,7-tetrahidro-4-oksepinekarboksilat, Toluen, Dimetiltrisulfid, Bromoform, 2-metil-2H-benzotriazol, Trietilfosfat, Etilbenzen, m-+p-ksilen, o-ksilen, Terbutilazin, Giberelin, p-benzokinon, Dimetil disulfid, 2-metil-2H-indazol-3-amin, Desetilterbutilazin, Benzaldehid, Desetilatrazin, Metolaklor, Etilmetilmaleid, Eritritol, Atrazin, Trikloroeten, Tetrakloroeten / Tri(2-chloroethyl)phosphate, Hexachloro-1,3-butadiene, Cholesterol, 1,2,4-Trichlorobenzene, 1,4-Dioxane, 2,4-Dichlorophenol, 2-chloro-N-(4-phenyl-thiazol-2-yl)-acetamide, 6-Methylpregn-3-ene-3,20-dione, Dimethomorph-2, Caffeine, Ketone, 2-Merkaptobenzotiazol, Akridin-9-carbaldehyde, Trimethyl isocyanurate, Benzothiazole, Propazine, Methyl octanoate, 3,4-dimethyl-2,5-furandione, Ethyl-2,3,6,7-tetrahydro-4-oxepin karboksilat, Toluene, Dimethyl trisulfide, Bromoform, 2-Methyl-2H-benzotriazole, Triethylfosfat, Etilbenzene, m- + p- Ksylen, o-Ksylen, Terbutylazine, Gibberellin, p-Benzoquinone, Dimethyl disulfide, 2-Methyl-2H-indazol-3-amine, Desethyilterbutilazine, Benzaldehyde, Desethyl atrazine, Metolachlor, Ethylmetylmaleid.Erythritol, Atrazine, Tricloretene, Tetracloroetene AUERSPERGER et al. (2011 b), MALI etal. (2012) Tabela 3. Identificirane spojine v vodnjaku LP Vodovodna na globini 45 m, kjer je bilo zaznano največje onesnaženje (Auerspeger et al, 2011b) (*št. CAS je številčni identifikator kemijskih elementov, spojin, polimerov, bioloških sekvenc, itd.; tr = retenzijski čas) Table 3. Compounds identified in well LP Vodovodna at a depth of 45 m, where the maximum contamination was detected (Auerspeger et al, 2011b) (* CAS no. is numeric identificator for chemical elements, compounds, polymers, biological sequences, etc.; tr = retention time) tr, min Ime spojine / Name of compound CAS št. / CAS no. Intenziteta / Intensity, 1-5 Vir, razlaga / Source, explanation 3,0 Trikloroeten / Tricloretene 79-0l-6 3 Kemično čiščenje, razmaščevanje, industrijsko topilo / Dry cleaning, degreasing, industrial solvent 3,l 1,4-dioksan / 1,4-Dioxane l23-9l-l l Stabilizator v halogeniranih topilih, topilo, čistila / Stabilizer in halogenated solvents, detergents 3,l 3-metilbutanal / 3-Methylbutanal 590-86-3 2 Farmacija, kozmetika, arome / Pharmaceuticals, cosmetics, flavour 3,2 2-metilbutanal / 2-Methylbutanal 96-l7-3 2 Arome, naravna spojina / Flavour, natural compound 4,4 Tetrakloroeten / Tetracloroetene 127-18-4 4 Topilo, razmaščevanje kovin, kemično čiščenje / Solvent, metal degreasing, dry cleaning 5,6 Beta iononon / Beta-Ionone l490l-07-6 2 Terpenoidna spojina / Terpenoid compound 7,8 Trietilfosfat / Triethylfosfat 78-40-0 l Plastifikator / Plasticiser l3,l Desetilatrazin / Desethyl atrazine 6l90-65-4 3 Razgradni product atrazina / Metabolite of atrazine l3,2 2,6-diklorobenzamid / 2,6-Dichlorobenzamide 2008-58-4 l Razgradni produkt diklobenila / Metabolite of dichlobenil l3,4 Desetilterbutilazin / Desethyl terbuthylazine 30l25-63-4 l Razgradni produkt terbutilazina / Metabolite of terbuthylazine l4,l Simazin / Simazine l22-34-9 l Herbicid / Herbicide l4,3 Atrazin / Atrazine 1912-24-9 5 Herbicid / Herbicide l4,4 Propazin / Propazine l39-40-2 2 Herbicid / Herbicide l4,7 Terbutilazin / Terbutylazine 59l5-4l-3 l Herbicid / Herbicide l5,8 Kofein / coffein 58-08-2 l Urbane odpadne vode / Urban wastewater l6,6 Pirimetanil / Pyrimethanil 53ll2-28-0 l Fungicid / Fungicide l7,7 Bromacil / Bromacil 3l4-40-9 2 Herbicid / Herbicide l8,2 Metolaklor / Metolachlor 5l2l8-45-2 2 Herbicid / Herbicide l9,4 Žveplo S8 / Sulfor S8 l0544-50-0 3 Nafta, gume, redukcija sulfata / Oil, rubber, sulfate reduction 2l,l Giberelin A9 / Gibberellin A9 427-77-0 l Naravni fungicid / Natural fungicide 25,5 Razgradni produkt m/z 162, 282 / Metabolite 162, 282 - 2 Razgradni produkt metolaklora / Metabolite of metolachlor 26,2 Karbamazepin / Carbamazepine 298-46-4 2 Zdravilo / Medicine drug 43,l Holesterol / Cholesterol 57-88-5 l Hormon, gnojevka, greznice, kanalizacija / Hormone, manure, septic tanks, sewage Auersperger s sodelavci (2011a) je razvil metodo določanja kofeina v podzemni vodi z ekstrak-cije na trdno fazo (SPE) in plinsko kromatografi-jo z masno spektrometri j o (GC-MS) z uporabo internega standarda. Za določanje kofeina se največkrat uporabljajo metode tekočinske kro-matografije, mogoče pa ga je določati tudi z GC-MS. V slednjem primeru je za doseganje večje natančnosti in točnosti smiselno uporabiti metodo internega standarda. Razvoj analizne metode za določanje kofeina je potekal po akreditirani metodi z delno fleksibilnim obsegom po prilogi akreditacijske listine LP-023. Kofein je zaradi dobre mobilnosti v vodonosniku in hkrati dobre biorazgradljivosti lahko dober indikator »hitrih« poti za onesnaženje urbanega izvora. V sklopu raziskav prisotnosti ostankov zdravilnih učinkovin v odpadnih vodah so na Institutu Jožef Stefan (IJS) ugotavljali, kako so čistilne naprave pri čiščenju odpadnih vod učinkovite. Preučevali so predstavnike nesteroidnih proti-vnetnih učinkovin (ibuprofen, naproksen, diklo-fenak in ketoprofen) (NSAID) ter določili, da je odstranitev zdravilnih učinkovin v čistilni napravi več kot 78 % (Kosjek et al., 2005; Heath et al., 2006). Svoje ugotovitve so dopolnili z mednarodnimi raziskavami (Španija, Belgija, Nemčija in Slovenija) (Hernando et al., 2006), ki so potrdile njihove rezultate. Kosjek in sodelavci (2012) so raziskovali tudi zdravilne učinkovine s psihoaktivnim delovanjem in njihove razgradne produkte v postop- kih čiščenja vod. Preučevali so benzodiazepine (diazepam, oksazepam in bromazepam) v vodnem okolju in postopkih čiščenja. S primerjavo različnih vzorcev (reke, odpadne vode čistilnih naprav pred in po čiščenju, bolnišnične odplake, vode v okolici farmacevtske industrije) so ugotovili, da so najvišje vsebnosti benzodiazepi-nov prisotne v bolnišničnih odplakah (diazepam (111 ng/l), bromazepam (158 ng/l) in oksazepam (72 ng/l)). Odstranjevanje zdravilnih učinkovin je različno, glede na tehniko. Vsebnosti diazepama se iz okolja na čistilni napravi odstranijo v 1683 %, oksazepama pa od 20-24 %. Z rezultati so prišli do zaključka, da je za najboljše odstranjevanje potrebno uporabiti več tehnik in načinov čiščenja odpadne vode. V raziskavah steroidnih estrogenov so slovenski raziskovalci (Avberšek et al., 2011b) razvili postopek s prilagoditvijo ER-Calux testa, ki omogoča zaznavanje estrogenega potenciala brez predhodne ekstrakcije vzorcev. Optimizacija (izboljšanje) ER-Calux testa omogoča testiranje večjega števila vzorcev z nižjimi materialnimi stroški in krajšim časom analize. V medlaboratorijski primerjavi 11. različnih laboratorijev v Evropi določanja treh steroidnih estrogenov (17a-etinilestradiol, 17p-estradiol in estron) v različnih vodnih vzorcih (voda iz pipe, rečna voda, voda čistilnih naprav) se je pokazala visoka raven usposobljenosti sodelujočih laboratorijev, ki merijo steroidne estrogene v vodnih vzorcih (Heath et al., 2010). Med njimi je bil tudi slovenski laboratorij Instituta Jožef Stefan. Avberšek in sodelavci (2011a) so v svojih raziskavah določali steroidne estrogene (17a-eti-nilestradiol, 17p-estradiol, estron in estriol) v bolnišničnih odplakah in povezanih čistilnih napravah. Vzorčenje je potekalo dnevno od ponedeljka do sobote (6 dni), januarja 2007. Ugotovili so, da vsebnosti steroidnih estrogenov v bolnišničnih odpadnih vodah dnevno nihajo, na kar vpliva delovni čas bolnišnic. Rezultati kažejo, da so bili estron (14,0-31,3 ng/l), 17p-estradiol (